Banka Slovenije v danes predstavljenem poročilu o cenovni stabilnosti napoveduje Sloveniji za leto 2008 gospodarsko rast v višini 4,5 odstotka. Do leta 2009 se pričakuje umirjanje tako domačega kot tujega povpraševanja, je povedal direktor analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Damjan Kozamernik ter dodal, da naj bi se v letu 2009 gospodarska rast upočasnila na 3,5 odstotka in v letu 2010 vnovič okrepila na 4,1 odstotka.

Povprečna letna inflacija, ki bo letos po ocenah centralne banke znašala 6,1 odstotka, se bo v letu 2009 znižala na 3,5 odstotka, v letu 2010 pa na 2,8 odstotka, je še povedal Kozamernik.

V centralni banki so po Kranjčevih besedah zaskrbljeni nad stroškovnimi pritiski, ki se kažejo v zadnjem obdobju. Ti pritiski so posledica zunanjih stroškov - med njimi je Kranjec izpostavil cene surovin, energentov in hrane -, obstajajo pa tudi domači vzroki, ki izhajajo iz plačnih gibanj. "Če to povežete s cikličnim upadom proizvodnje, boste videli, da obstaja velika verjetnost za povečanje stroškov na enoto proizvoda, kar se bo odrazilo tudi na inflaciji," je opozoril.

Vir: www.dnevnik.si

Če želi prehrambena indrustrija preživeti, se mora razširiti na druge trge in širiti svojo dejavnost, pravi Križanič.

Finančni minister se ne boji postati, težje delo kot finančni pa bo imel minister za razvoj, pravi. Vlada, ki prihaja, bi rada z razvojnimi projekti Sloveniji zagotovila močno gospodsratvo, da si bo lahko privoščila tudi dobro delujočo socialno državo.

Krize, kot je v ZDA, kje doživlajjo velik finančni zlom, pri nas ne bo. Ker je svetovni finančni trg globalen, pa je tudi prepleten: če pride v težave ena od institucij, se zgodi domino efekt. Seveda pa brez težav ne bo šlo: kreditojemalci jih že čutijo, saj se obrestne mere povečujejo in je težje dobiti kredit.

Vir: www.dnevnik.si

Sod prodaja po 0,30-odstotna deleža v Elektru Gorenjska ter Elektru Ljubljana. V slednjem je naprodaj še dodatnih 0,57 odstotka delnic, ki so v lasti Prvega pokojninskega sklada, s katerim upravlja Kad.

Prvi pokojninski sklad prav tako prodaja 95.769 prednostnih delnic Hita, kar predstavlja 1,41-odstotni delež v osnovnem kapitalu družbe.

Skupna nominalna vrednost deležev v 22 družbah z omejeno odgovornostjo, ki so navedene v oglasu, znaša dobra dva milijona evrov. Od tega je z nominalno vrednostjo slabih 1,5 milijona evrov, kar predstavlja 1,03 odstotka osnovnega kapitala, največji delež v Savskih elektrarnah Ljubljana, ki je v lasti Prvega pokojninskega sklada.

Poleg tega so v paketu za prodajo med drugim še lastniški deleži v družbah Tovarna vozil Maribor, SM Strojkoplast Maribor, CRI Celje, ZIM Ljubljana, Integral Zagorje, Bodočnost Maribor, Instalater Ravne na Koroškem in Fotolik Celje.

Informacije, ki so se pojavile prejšnji teden, da Apax ni več kandidat za vstop v NLB, očitno ne držijo, saj naj bi na jutrišnjem sestanku usklajevali  podrobnosti delničarskega sporazuma. Po trditvah naših virov je Apax predsednika vlade Janeza Janšo pred dnevi pozval vsaj k čimprejšnjemu parafiranju delničarskega sporazuma, zato ni izključeno, da vlada pred sestopom z oblasti tega ne bi storila.

Kot smo še izvedeli, se nameravajo predstavniki Apaxa srečati tudi na neformalnih sestankih s strokovnjaki, ki veljajo za finančne svetovalce najverjetnejšega mandatarja Boruta Pahorja. Med Pahorjevimi svetovalci, to naj bi veljalo zlasti za nekdanjega guvernerja Mitjo Gasparija, nekateri niso navdušeni nad umikom KBC iz lastništva oziroma nad vstopom Apaxa kot portfeljskega vlagatelja. Odločilno vlogo bo sicer imela KBC, ki se zadnje mesece o prodaji slabe tretjine NLB pogaja zgolj z Apaxom, njeno odločitev pa bi lahko pospešila tudi finančna kriza, ki maje evropski bančni sistem.

Po naših informacijah je ključno vprašanje delničarskega sporazuma, ki ga doslej Apax in slovenski pogajalci niso uspeli uskladiti, vprašanje sodelovanja pri zagotavljanju virov za širitev NLB. Apax, ki ima zasebne investitorje, naj se namreč ne bi želel pogodbeno zavezati, da bo sodeloval pri vseh nadaljnjih dokapitalizacijah banke. Zato ne preseneča, da so se v vmesnem času pojavile ideje, da bi kot lastnik v NLB skupaj z Apaxom vstopil tudi Goldman Sachs, ki sicer kot investicijska banka za KBC vodi postopek prodaje NLB.

Goldman Sachs bi po mnenju poznavalcev naši največji banki v času finančne krize kot aktivni portfeljski lastnik lahko omogočil lažji dostop do virov. S tem bi se izognili tudi situacijam, v kakršni se je trenutno znašla NLB. Novembra se ji namreč izteče sindicirano posojilo v višini 750 milijonov evrov, zato je poskušala za zagotovitev virov nagovoriti nov sindikat tujih bank, vendar so nekatere tik pred zdajci od dogovora odstopile. Če NLB posojila ne bo uspelo zagotoviti, lahko v zadnjih mesecih letošnjega leta pričakujemo popolno ustavitev njene kreditne aktivnosti.

Toda vprašanje je, ali bo slovenska politika prepoznala pomembnost vstopa te ugledne finančne institucije v lastništvo NLB in posledično o tem prepričala Apax, ki bi se moral odreči delu svojega lastniškega deleža. Predstavniki Goldmana so se ob njegovem nedavnem obisku v New Yorku že srečali tudi s predsednikom države Danilom Türkom. Nekateri viri trdijo, da so mu predstavili le posledice finančne krize, drugi pa, da so mu kot pomembnemu predstavniku države, ki je sicer brez izvršilnih pooblastil, izrazili tudi pripravljenost investirati v Sloveniji.

vesna.vukovic@dnevnik.si

suzana.rankov@dnevnik.si

Vir: www.dnevnik.si

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki od avgusta ugotavlja domnevno usklajeno delovanje naštetih lastnikov Term Čatež, pa namerava od DZS in Dela Prodaje zahtevati razkritje "relevantnih podatkov" v prevzemni ponudbi.

"Prvotni postopek smo ustavili, ker v zakonskem roku nismo uspeli dokazati obstoja koncentracije," je včeraj dejal direktor UVK Jani Soršak. Kot je pojasnil, v postopku ni več nobene od naštetih družb, čeprav sta prevzemno namero objavila le Delo Prodaja in DZS. "Če bo objavljena prevzemna namera uspešna, bodo morali prevzemniki pri nas prijaviti koncentracijo. Urad bo nato odločal o skladnosti prevzema s pravili konkurence," je dodal.

Na ATVP so nam dejali, da se "glede nadaljnjih postopkov ne morejo izrekati, dokler ne preučijo vsebine ponudbe za prevzem". "Vsekakor pa bomo od prevzemnikov zahtevali, da v prospektu razkrijejo vse relevantne podatke. Od teh bodo odvisni tudi nadaljnji postopki agencije glede usklajenega delovanja in s tem povezano prepovedjo uresničevanja glasovalnih pravic," so razložili v agenciji, ki jo vodi Damjan Žugelj.

Medtem ko ima DZS, ki jo vodi Bojan Petan, sicer tudi predsednik uprave Term Čatež, v lasti dobrih 24 odstotkov čateške družbe, družba Delo Prodaja, ki je lastniško prepletena z DZS, po dostopnih podatkih ni več med lastniki Term. Še dodatnih 22 odstotkov imajo v lasti preostali trije donedavna "zamrznjeni" lastniki: Towra, ki je bila pred časom tudi med pomembnejšimi delničarji Pivovarne Laško, M.B. Satler in ameriški EQT Group, ki ga vodi hrvaški državljan Damir Sudić. Okrog 30 odstotkov družbe obvladuje blok državnih lastnikov na čelu s Kadom.

Če bi DZS in Delo Prodaja med prevzemom pridobili vse delnice Term Čatež po njihovem včerajšnjem enotnem tečaju (250 evrov), bi zanje morali odšteti okoli 93 milijonov evrov. Ob tem velja opozoriti, da so z DZS še pred slabim letom dni na Kad neuspešno poslali ponudbo za odkup njihovega deleža po ceni 350 evrov za delnico oziroma dobrih 41 milijonov evrov za 23,8-odstotni delež. Ta je bil včeraj na borzi vreden skoraj 12 milijonov evrov manj.

primoz.cirman@dnevnik.si

Vir: www.dnevnik.si

Banka Slovenije v okviru evropskega sistema centralnih bank zagotavlja bankam potrebno likvidnost v okviru instrumentarija, ki je v sistemu na voljo, je centralna banka danes navedla v sporočilu za javnost.

Kot še navajajo v centralni banki, vlade in druge pristojne institucije v številnih evropskih državah koordinirano ukrepajo za ohranjanje finančne stabilnosti. Pri tem se posvetujejo tudi v institucionalnem evropskem okviru.

V območju evra ima osrednjo vlogo Evropska centralna banka (ECB), Banka Slovenije pa nenehno spremlja dogajanja na mednarodnih finančnih trgih in analizira morebitne vplive na slovenski bančni sistem. Pri vzdrževanju finančne stabilnosti je v nenehnih stikih s predstavniki vlade.

Vir: www.dnevnik.si

Tudi dolarski Libor za enodnevna posojila - gre za obrestno mero, po kateri si banke na londonskem medbančnem trgu preko noči posojajo ameriške dolarje - se je zvišal z dva odstotka na 2,37 odstotka.

Trimesečni Libor pa se je sicer v primerjavi s petkom prejšnji teden znižal s 4,33 na 4,29 odstotka, a še vedno ostal na zelo visoki ravni.

Analitiki opozarjajo na pomanjkanje zaupanja na medbančnem trgu, zaradi katerega naj bi bile razmere na denarnem trgu še nekaj časa zelo zaostrene.

"Kar potrebujemo, je ponovni zagon medbančnega trga. Če bo še več evropskih vlad napovedalo jamstva za vloge varčevalcev v bankah, potem bi se to lahko zgodilo," je za AFP povedal glavni ekonomski strateg banke ING Investment v Amsterdamu, Adrian van Tiggelen, ki je obenem pojasnil, da na trgu še vedno vlada strah pred učinkom domin zaradi težav nekaterih evropskih bank, kot so Fortis, Dexia in Hypo Real Estate.

Vir: www.dnevnik.si

Medtem ko je indeks SBI 20 trgovanje končal najnižje po novembru 2006, je potonil tudi indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP. Njegova vrednost se je v primerjavi s petkom znižala za 48,14 točke oz. 3,52 odstotka na 1319,68 točke.

Borzni posredniki so danes sklenili za 28,7 milijona evrov poslov, največ pa se je trgovalo z delnicami Krke, katerih promet je dosegel 1,3 milijona evrov. Enotni tečaj delnice se je znižal za 4,53 odstotka na 72,99 evra.

Največji padec tečaja so danes, kot omenjeno, zabeležile delnice Zavarovalnice Triglav. Ob 200.730 evrov prometa so se pocenile za 4,91 odstotka na 35,25 evra. Za več kot štiri odstotke so se pocenile tudi delnice Telekoma Slovenije (261.430 evrov; -4,63 odstotka na 189,72 evra), Luke Koper (30.220 evrov; -4,16 odstotka na 42,2 evra) in Gorenja (131.650 evrov; -4 odstotke na 23,26 evra).

Delnice Intereurope (16.640 evrov) so se pocenile za 3,99 odstotka na 18,3 evra, enotni tečaj Petrolovih delnic (206.250 evrov) se je znižal za 3,83 odstotka na 405,2 evra, delnice NKBM (251.420 evrov) so trgovanje končale pri vrednosti 18,7 evra oz. 3,51 odstotka nižje kot v petek, delnice Mercatorja (184.620 evrov) pa so se pocenile za 3,17 odstotka na 190,72 evra.

Med pomembnejšimi so se pocenile tudi delnice Aerodroma Ljubljana (83.890 evrov; -2,63 odstotka na 59,58 evra), Istrabenza (12.690 evrov; -1,56 odstotka na 61,92 evra), Pozavarovalnice Sava (202.370 evrov; -1,13 odstotka na 21,87 evra) in Pivovarne Laško (20.460 evrov; -0,36 odstotka na 57,95 evra).

Med redkimi delnicami, ki so se danes podražile, so delnice Save (54.000 evrov). njihov enotni tečaj je pridobil 0,46 odstotka in se oblikoval pri 308,57 evra.

Na trgu investicijskih skladov so delnice delniškega investicijskega sklada NFD 1 danes ob 44.510 evrov prometa izgubile 3,97 odstotka, tako da je njihova vrednost ob koncu trgovanja znašala 1,45 evra. Krepko so se pocenile delnice Krone Seniorja (41.020 evrov), in sicer za 4,63 odstotka na 189,72 evra.

Z delnicami investicijske družbe Indond 1 je trgovanje ustavljeno, so sporočili z borze. Uprava Ljubljanske borze je v petek sprejela odločbo, da se z današnjim dnem ustavi trgovanje z delnicami investicijske družbe Infond 1, in sicer na zahtevo izdajatelja zaradi izvedbe postopkov v centralnem registru KDD potrebnih za preoblikovanje investicijske družbe v vzajemni sklad.

Nova Ljubljanska banka (NLB), ki je na Ljubljanski borzi prisotna z obveznicami, je danes prek spletnih strani borze sporočila, da je od NLB Tuzlanske banke 30. septembra pridobila 490.848 delnic LHB Internationale Handelsbank, kar predstavljajo 1,02-odstotni delež. NLB je tako udeležbo v kapitalu LHB pšovečala na 96,84 odstotka.

Vir: www.dnevnik.si