Kot je na današnji novinarski konferenci v Banja Luki pred odprtjem novih prostorov Telekomove hčerinske družbe Aneks dejal predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj, bo družba te rezultate dosegla z intenzivno širitvijo v regiji, pri čemer računa tudi na širitev v BiH. Ob tem je napovedal sodelovanje pri privatizaciji BH Telekoma, ko bo objavljen razpis za privatizacijo, in krepitev navzočnosti v Republiki srbski.

Telekom Slovenije je v Republiki srbski navzoč preko ponudnikov internetnih storitev Blic.net in Aneks, ki se jima je konec septembra pridružil še operater kabelske televizije z lastnim omrežjem Netkom. Vsa tri podjetja bodo po novem delovala pod imenom Aneks, s čimer je ta postal največji alternativni ponudnik naprednih in celovitih širokopasovnih storitev elektronskih komunikacij v Republiki srbski, in sicer s 30-odstotnim tržnim deležem.

Dremelj bo danes odprl nove poslovne prostore skupne družbe Aneks, kjer bo delalo več kot 50 zaposlenih. Družba bo letos za investicije namenila 8,1 milijona evrov, od česar je šest milijonov že investirala, preostala dva milijona pa sta namenjena prevzemu še najmanj enega kabelskega operaterja v Republiki srbski. Aneks naj bi sicer letos ustvaril za približno 12 milijonov evrov prihodkov in milijon evrov čistega dobička.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Slovenski mediji so v torek zvečer poročali o prijetju deseterice Srbov, ki naj bi skupaj s tremi slovenskimi državljani, ki jih policija še išče, banko v Novem Sadu oškodovali za več kot tri milijone evrov. "Zaključek policijske preiskave z aretacijami osumljenih dokazuje, da pravni sistem v Srbiji deluje," so sporočili iz službe za odnose z javnostmi v Novi Ljubljanski banki (NLB).

Kot je sporočila NLB Continental banka, je do "aretacij prišlo po večmesečnem delu preiskovalnih organov ob sodelovanju banke". Srbska tiskovna agencija Tanjug je v torek poročala, da so pridržane osebe osumljene zlorabe službenega položaja, ponarejanja službenih dokumentov in pranja denarja v obdobju od marca 2006 do januarja 2007.

Vodja odseka v sektorju za boj proti korupciji in kriminalu uprave srbske kriminalistične policije Slavoljub Nedeljković je po poročanju Tanjuga pojasnil, da so osumljenci organizirali mrežo posrednikov in oseb, ki so najemale dolgoročna nenamenska gotovinska posojila pri izpostavi NLB Continental banke v Inđiji ob predložitvi ponarejenih dokumentov glede zaposlitve za nedoločen čas in višine mesečnih prihodkov.

Po podatkih srbske policije obseg nezakonitih posojil znaša 3,5 milijona evrov in 972.980 švicarskih frankov. Več kot dva milijona evrov in 700.000 švicarskih frankov naj bi si člani skupine osumljencev razdelili med seboj.

"Poslovanje skupine NLB na srbskem trgu poteka v okviru ciljev in letnih načrtov," so zagotovili v NLB. NLB Continental banka, v kateri ima NLB 99,99-odstotni delež, ima v Srbiji približno 1,6-odstotni tržni delež, v Vojvodini pa znatno višji.

Skupina NLB je sicer v Srbiji močno zastopana, v njeni lasti je tudi beograjska NLB LHB banka, aktivna pa je tudi na področju pokojninskih skladov, lizinga in drugih finančnih storitev.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

V torek se je vrednost delnice NKBM, ki je na borzi začela kotirati v začetku lanskega decembra, znižala za več kot devet odstotkov. Predsednik uprave Matjaž Kovačič je drsenje tečaja, ki je 10. decembra lani ob vstopu na borzo znašal 37 evrov, dva tedna kasneje pa se je povzpel na skoraj 44 evrov, označil za "dokaj nelogično".

Zaradi dokapitalizacije v višini 111,15 milijona evrov bo banka po ceni 19,50 evra izdala do 5,7 milijona novih delnic. Prednostno pravico pri nakupu imajo obstoječi delničarji v skladu s sorazmernim deležem. Kovačič je v torkovem TV Dnevniku izrazil prepričanje, da gre za dobro naložbo. "Banka posluje uspešno, imamo dobiček. V nasprotju z nekaterimi zahodnimi bankami, ki so se dokapitalizirale zaradi izgub, NKBM želi dokapitalizacijo zaradi razvojnih načrtov," je dejal.

V postopku privatizacije NKBM je država lansko jesen malim vlagateljem in dobro poučenim institucionalnim vlagateljem ponudila 49-odstotni delež, cena pa se je oblikovala pri 27 evrih za delnico. Zanimanje za vpis delnic je bilo veliko, saj je delnice vpisalo 102.000 malih vlagateljev. Načrt privatizacije je tudi predvideval, da lahko vlagatelji za vsakih deset delnic NKBM, ki jih bodo kupili v prvi fazi in obdržali določen čas, dobijo dodatno delnico.

Ob izpolnitvi naročila za vpis dokapitalizacijskih delnic je treba predložiti osebni dokument, davčno številko ter številko transakcijskega računa. Rok za plačilo vpisanih delnic je najpozneje naslednji delovni dan po izpolnitvi vpisne izjave oz. najpozneje 8. oktober, le za kvalificirane vlagatelje se vplačevanje konča 13. oktobra. Na Ljubljanski borzi bo trgovanje z novimi delnicami steklo predvidoma 29. oktobra.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Septembra so direktorji tendence v predelovalnih dejavnostih ocenili slabše kot pretekli mesec, desezonirana vrednost kazalca zaupanja je bila namreč za eno odstotno točko nižja kot v avgustu in s tem na najnižji vrednosti po juliju 2005. Kazalec zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bil septembra tudi za 15 odstotnih točk nižji kot septembra lani ter za eno odstotno točko pod dolgoletnim povprečjem. Pričakovanja za naslednje tri mesece niso ugodna.

Tudi tendence v trgovini na drobno so se septembra v primerjavi z mesecem prej poslabšale za eno odstotno točko. V primerjavi z lanskim septembrom pa je bila vrednost kazalca zaupanja nižja za 12 odstotnih točk.

Desezonirana vrednost kazalca zaupanja v gradbeništvu je bila v septembru za tri odstotne točke višja kot pretekli mesec. Nasprotno pa se je kazalec zaupanja v storitvenih dejavnostih septembra poslabšal za eno odstotno točko.

Desezonirana vrednost kazalca zaupanja potrošnikov je bila v septembru za osem odstotnih točk višja kot v avgustu. Dvig kazalca je predvsem posledica bolj optimističnih napovedi potrošnikov glede finančnega stanja v njihovih gospodinjstvih v prihodnjih 12 mesecih, ugotavljajo na statističnem uradu. Kljub dvigu pa je ta kazalec trenutno na ravni lanskoletnega povprečja.

Omenjene kazalce na statističnem uradu izračunavajo s pomočjo ankete o poslovnih tendencah v predelovalnih dejavnostih, trgovini na drobno in ankete o mnenju potrošnikov.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Novembra bodo v Renaultovi novomeški tovarni Revoz tretjo (nočno) izmeno zmanjšali za polovico. Po tej odločitvi bodo namesto dosedanjih 900 izdelovali po 750 avtomobilov na dan. To prinaša tudi zmanjšanje števila zaposlenih v tretji izmeni, in sicer za 200 ljudi.Kakor pravijo v Revozu, so med temi večinoma najemni delavci iz tujine. 

Zmanjšanje proizvodnje ni v neposredni zvezi z Renaultovim evropskim načrtom zmanjševanja števila zaposlenih s t. i. prostovoljnim odhodom, in se torej ne bo nanašalo na zaposlene za nedoločen čas. Gre za sprotno prilagajanje razmeram na trgu, kjer pa je trenutno povpraševanje po Revozovih dveh izdelkih (renault twingo in renault clio II) manjše od predvidenega. Kljub zmanjšanju tretje izmene naj bi letos presegli lanski proizvodni rekord (200.000 vozil), ne pa tudi dosegli prvotnih ocen, ki so govorile o 218.000 izdelanih vozilih.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

»Po našem razumevanju in občutkih je danes na svetu malo ljudi, ki vedo, v katero smer se bo obrnilo bančništvo oziroma finančni sektor. Sedanje težave raznih finančnih posrednikov, večinoma nebančnih, so takšne, da se lahko vprašanje globalizacije postavi čisto na novo,« je razmere na mednarodnih finančnih trgih, povezane s finančno krizo in globalizacijo, na omizju četrtega bančnega dneva opisal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Bančni dan, tretji po vrsti, je spet organiziral IBM Slovenija, okroglo mizo, na kateri je sodeloval cvetober prvakov največjih slovenskih bank, pa je podnaslovil Kako presegati pričakovanja komitentov.

Središče tokratnega bančnega dneva je bil torej komitent, o katerem bankirji menijo, da se mu je treba v prihodnosti posvetiti z dušo in telesom, največje zasluge za preobrat v razmišljanju pa ima prav globalna finančna kriza. Ta je po mnenju Mirana Vičiča, člana uprave NLB, po svoje koristna, saj finančni svet občasno potrebuje streznitev. Prav je, da se spusti iz višav in se zave temeljev svojega posla.

Bančniki so se strinjali z guvernerjem Kranjcem, da je izid finančne krize negotov. Zanesljivo je samo to, da bodo potrebne precejšnje spremembe, prilagoditve. In tisti, ki se bo moral v odnosu med finančnim ponudnikom in stranko prilagoditi, je ponudnik, bankir. V vsaki od bank iščejo svojo pot do komitenta, priznavajo pa, da ta ne bo niti hitra niti lahka. Teza, ki so jo potrdili vsi: Uspelo bo tistim, ki bodo boljši od črede.

Najnovejša, predstavljena študija IBM ugotavlja, da »nobena banka ni otok; začeti bodo morale delovati globalno, sicer jih bo globalizacija povozila«. »Globalizacija DA, vendar z ustreznimi pravili, o katerih predvidevam, da se bodo spreminjala,« pa meni guverner BS Marko Kranjec. Globalna kratkoročna usmerjenost na dobiček, ki mora biti stalen, vsako četrtletje, vsak dan generira izjemno hitro, nezdravo rast sektorja. Evropski bančni sistem je bolj prvinski, bolj robusten, in to je krizo ublažilo.

Marko Kranjec je dejal: »Mi kot regulator slovenskega bančnega sistema opazujemo naše banke in smo zadovoljni, da so v položaju, v kakršnem so. Ne vidimo večjih težav, kar je morda rezultat dejstva, da niso sledile hitremu tempu dogodkov v tujini. In to se je pokazalo za dobro.«

Vir: www.delo.si

(Zapri)

Na Ljubljanski borzi so se tečaji delnic danes okrepili. Delniški indeks SBI 20 je pridobil 28,34 točke oz. 0,43 odstotka in se oblikoval pri 6574,27 točke. Najbolj so se zvišali tečaji delnic Luke Koper, Intereurope in Aerodroma, tečaja delnice NKBM pa ni uspel spodbuditi niti začetek vpisovanja dokapitalizacijskih delnic. 

Vrednost indeksa t.i. blue chipov SBI TOP se je zvišala za 2,30 točke oz. 0,16 odstotka na 1464,48 točke. Skupen promet je danes dosegel 1,9 milijona evrov.

Delnice NKBM kljub začetku dokapitalizacije padle

Vlagatelji so danes z zanimanjem pričakovali gibanje delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), saj se je danes začel vpis dokapitalizacijskih delnic. Ta pa ni spodbudil tečaja delnice, ki je že takoj po začetku trgovanja začel izgubljati na vrednosti. Ob koncu trgovanja je delnica prebila psihološko mejo 20 evrov, ob padcu v višini 2,20 odstotka se je njen enotni tečaj ob 31.270 evrov prometa oblikoval pri 20,01 evra.

Večina ostalih pomembnejših delnic je danes pridobila na tečaju. Najbolj so se podražile delnice Luke Koper (42.740 evrov), in sicer za 2,35 odstotka na 48,73 evra. Precej so se okrepili tudi tečaji delnic Intereurope (+2,34 odstotka na 20,54 evra), s katerimi je bil promet izredno skromen, delnice Aerodroma Ljubljana pa so se prav tako ob skromnem prometu podražile za 2,29 odstotka na 67,84 evra.

Tudi promet z delnicami Istrabenza je bil skromen, enotni tečaj delnice pa se je zvišal za 2,12 odstotka na 70 evrov, višje so končale tudi delnice Save (+1,66 odstotka na 328,85 evra), Gorenja (+0,67 odstotka na 27,04 evra), Mercatorja (+0,66 odstotka na 210,49 evra), Pozavarovalnice Sava (+0,31 odstotka na 22,99 evra) in zavarovalnice Triglav (+0,13 odstotka na 40,01 evra).

Največjo rast tečaja pa so danes zabeležile delnice domžalskega Heliosa, ki so se podražile za 5,26 odstotka na 1088,75 evra. Tudi promet s temi delnicami ni bil zanemarljiv, saj je dosegel 362.560 evrov.

Največ se je sicer trgovalo z delnicami Krke (663.160 evrov), ki so se pocenile za 0,02 odstotka na 80,42 evra. Pocenile so se tudi delnice Petrola (151.340 evrov; -0,56 odstotka na 454,47 evra) in Telekoma Slovenije (21.970 evrov; -0,46 odstotka na 211,27 evra).

Na trgu investicijskih skladov delnice delniškega investicijskega sklada NFD 1 danes niso beležile spremembe vrednosti in trgovanje končale pri 1,57 evra. Delnice ida Infond 1 so se pocenile za 1,04 odstotka na 5,69 evra, delnice ida Zvon 1 pa za 1,68 odstotka na 11,74 evra. Delnice idov KD in Krone Senior so se podražile; prve za 0,13 odstotka na 7,43 evra, druge pa za 1,72 odstotka na 7,7 evra.

Indeks obveznic BIO je današnje trgovanje končal pri vrednosti 115,30 točke, kar je 0,05 točke oz. 0,04 odstotka višje kot v torek.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

Kaj se bo v prihodnje dogajalo s cenami nepremičnin in kakšna bodo gibanja na nepremičninskem trgu, je vprašanje, ki bi ga bilo nemara bolje nasloviti na vedeževalce na telefonski liniji 080, se je pošalil eden od udeležencev osrednje okrogle mize na 4. slovenski nepremičninski konferenci. Vendar so se gostje omizja kljub temu potrudili predstaviti okoliščine, ki bodo vplivale na razvoj nepremičninskega trga: globalna finančna kriza, povečevanje cene denarja, pričakovanja upadanja cen nepremičnin, čedalje višje cene zemljišč, demografske spremembe, ki bodo prinesle večjo skrb za starejše. 

Gibanja na nepremičninskem trgu so odvisna od davčne, prostorske, stanovanjske politike, o njih pa vemo, da so bile doslej večinoma neustrezne in neprilagojene potrebam, je poudaril Jožef Murko iz nepremičninske družbe Dodoma. Poleg tega se je slovenskega trga vsaj malo dotaknila tudi ameriška hipotekarna kriza: spodbuja rast obrestnih mer, tudi za stanovanjske kredite, prek medijev pa širi »psihološko onesnaženje«. Ti po Murku radi širijo zgolj negativne informacije, s tem pa ustvarjajo posebne razmere, v katerih »vsi čakamo, kaj se bo zgodilo, nastaja zatišje, nepremičninski trg pa zamira«. Učinkov »uvožene« krize ni mogoče preprečiti, kaj bo z ekonomsko politiko storila nova oblast, pa se tudi še ne ve. A izjava »dolgoletnega poslanca«, da si z varčevanjem vse doslej ni mogel kupiti stanovanja v Ljubljani (spomnimo, da je to v enem od predvolilnih soočenj dejal Borut Pahor), ni ostala preslišana. Pri govorcu, ki jo je potegnil na dan, očitno ni zbudila optimizma.

Dr. Andreja Cirman z Ekonomske fakultete v Ljubljani ugotavlja, da pri razpredanju o gibanjih na nepremičninskih trgih pogosto mešamo nekatere stvari, kar lahko privede do napačnih sklepov. Na primer nepremičninski balonček in nepremičninski cikel. To zadnje je vsakdanji pojav, ki temelji na ekonomskih dejavnikih, je kazalnik interesa kupcev na trgu in pričakovanj, traja več let (ker toliko časa pač trajajo gradbeni cikli in ponudniki nikoli ne vedo, v kateri točki cikla bodo prišli na trg) in potuje zlagoma. Balonček, kot poimenuje Cirmanova drugi pojav, pa nastane, če cene poganjajo predvsem psihološka pričakovanja in finančni instrumenti, ki omogočajo špekulacije z nepremičninami. In ključno, dovolj napihnjen balonček v hipu poči, cene strmo padejo. To je značilnost aktualnega dogajanja v Ameriki, v Sloveniji pa sicer rahlo čutimo globalno finančno krizo, sicer pa imamo opravka z nepremičninskim ciklom: nekaj časa smo šli po censkem valu navzgor, zdaj pa čakamo, da se bo prevesil navzdol.

Denarja na nepremičninskem trgu je lahko razmeroma veliko, čedalje močnejši omejevalni dejavnik pa so zemljišča, teh pač ni mogoče reproducirati, je poudaril Andrej Kocuvan, svetovalec za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v Javnem podjetju za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Prostor je omejen fizično in pravno, urbanistična ureditev ustvarja lastnikom večje ali manjše monopole. V Sloveniji, je dejal Kocuvan, so najprej občutneje začele rasti cene zemljišč (najprej kmetijskih - preden je država začela obsežne naložbe v avtocestni križ), nato pa nezazidanih gradbenih parcel. Rast BDP takih stopenj ni upravičila, nekatere naložbe v gradnjo stanovanj na cenejših marginalnih lokacijah pa se bodo v prihodnosti pokazale kot slabe. Torej, sklepa Kocuvan, smo preveč popustili interesom kapitala.

Meta Ahtik s pravne fakultete pa je opozorila, da se prebivalstvo stara, kar bo sicer sproščalo stanovanjsko ponudbo, zahtevalo pa bo tudi večjo skrb za starejše. Pri tem je razvila zamisel o obratni hipoteki, kot jo poznajo v tujini: osebi, ki je najela hipotekarno posojilo, tega ni treba vrniti, dokler živi v zastavljeni nepremičnini. Nekaj podobnega ponujajo v Stanovanjskem skladu MOL, bi pa bilo model dobro razširiti.

Težave starajoče se družbe in čedalje nižjih pokojnin nasproti rastočim obremenitvam, ki jih prinese najem posojila, je strnil dr. Igor Pšunder iz pokojninske družbe Moja naložba. Izračunal je, da se je šestmesečni euribor, na katerega so v glavnem vezani stanovanjski krediti, v štirih letih več kot podvojil, obrestne mere pa so se zaradi tega močno povečale. Ob isti mesečni obremenitvi zdaj kreditojemalec dobi precej manj posojila in, upoštevaje še višje cene stanovanj, »je šla ena soba po gobe«. Obremenitev zaradi sprememb obrestnih mer sploh ni tako »nežna«, kot bi kdo sklepal iz decimalnih razlik, še bolj pa bo problematična v prihodnjih letih. »Če kaj negativno vpliva na cene nepremičnin, so to visoke obrestne mere, visoka inflacijska pričakovanja in rastoča brezposelnost. Vsaj zadnje pri nas še ne čutimo. Moja pričakovanja so torej neugodna, vendar to še ne pomeni nujno, da bodo cene nepremičnin v prihodnje občutno padle,« je sklenil Pšunder.

Vir: www.delo.si

(Zapri)