KAPITAL: Na trgu ste prisotni že skoraj 20 let. Kakšni so bili vaši začetki in koliko časa ste že partner podjetja Cisco?

K. Štular: “Ciscov partner smo od leta 1992. Naša ključna dejavnost je zagotavljanje informacijsko-komunikacijskih storitev, sodelovanje s Ciscom pa nam omogoča zagotavljati kakovostne tehnične rešitve z uporabo kakovostne in napredne tehnologije. Ob ustanovitvi je podjetje NIL razvijalo poslovne aplikacijske rešitve, a se je kmalu usmerilo v komunikacije. V tem segmentu delujemo še danes, a ker se področje širi, se z njim širimo tudi mi. Vsekakor pa ohranjamo osredotočenost na komunikacije, ker verjamemo, da le tako lahko ostanemo vodilni v tehnološkem smislu.”

KAPITAL: Z leti ste pridobili tudi druga partnerstva. Katera so ta partnerstva in kolikšen del vašega poslovanja obsegajo?

K. Štular: “Ta partnerstva nam omogočajo, da našim kupcev lahko ponudimo celovite rešitve. Gre za produkte, ki so komplementarni tistim, ki nam jih zagotavlja podjetje Cisco. Glede na to, da Cisco pokriva precej široko področje, je obseg poslovanja z drugimi partnerji relativno majhen, a po drugi strani vseeno zelo pomemben. Pomembno je tudi to, da ta del poslovanja raste, kar je posledica vedno večje kompleksnosti rešitev, ki zahtevajo sodelovanje več partnerjev oz. proizvajalcev opreme. Kupci pa po drugi strani seveda pričakujejo, da jim en partner reši čim več izzivov.

Delež poslovanja z drugimi partnerji je tako zelo težko oceniti, ker ne gre za prodajo opreme, pač pa uporabo opreme v sklopu NIL-ovih rešitev.”


 
KAPITAL: Kot podjetje ste prisotni tudi v tujini. Kakšna je vloga vaših tujih podjetij v vašem poslovanju in ali morda nameravate odpreti še kakšno predstavništvo?

K. Štular: “V tujini prodajamo samo storitve, doma tudi opremo. Če primerjamo samo prodajo storitev, bomo, kot kaže letos, v tujini prodali približno toliko kot doma. Zaradi deleža prodaje opreme je sicer celoten promet v Sloveniji večji.

Vsekakor pa rastemo tako doma kot tudi v tujini. V naslednjih mesecih bomo odprli dve novi podjetji, eno v Dubaju in drugo v Riadu v Savdski Arabiji. Trenutno imamo svoja podjetja ali predstavnišva že v Singapurju, Kaliforniji, Avstriji, Hrvaški in Srbiji.”

KAPITAL: V lanskem letu ste bili na lestvici 100 največjih IT-podjetij na 10. mestu, letos že na 7.? Kako komentirate premik po lestvici? Čemu lahko pripišite ta rezultat?

K. Štular: “Podjetje mora rasti! Vse drugo vodi v njegovo odmiranje. To nam je povsem jasno in zato se temu primerno vedemo. Že prej sem omenil, da bomo že letos oz. najkasneje v začetku naslednjega leta zelo aktivni v Združenih arabskih emiratih in Savdski Arabiji. Po drugi strani se zelo ukvarjamo z lani dogovorjenim in letos realiziranim nakupom podjetja v Srbiji. Vse to govori o načrtni rasti in veliki aktivnosti. Vedno višja mesta na raznih lestvicah so logična posledica.”

KAPITAL: Cisco nameni veliko pozornosti izobraževanju, tudi na tem področju ste njihov partner. Kaj pomeni to za podjetje NIL, kaj za Slovenijo ter širšo regijo?

K. Štular: “Tako kot na drugih področjih sodelovanja smo tudi na področju izobraževanj dosegli najvišji status, ki ga podjetje Cisco priznava svoji partnerjem. Ta status nam poleg izvajanja šolanj omogoča tudi razvoj izobraževalnih storitev. Velik del na NIL-u razvitih specializiranih tečajev je odkupil prav Cisco, naši inštruktorji pa jih predavajo inženirjem v Ciscovih izobraževalnih centrih in pri zahtevnih strankah povsod po svetu. To za nas pomeni stik z najnovejšo Ciscovo tehnologijo, dostop do informacij proizvajalca in možnost za naše strokovnjake, da se dokažejo kot predavatelji in strokovnjaki na mednarodnem trgu. Za Slovenijo to pomeni izvoz storitev z visoko dodano vrednostjo, kar naj bi bil cilj vsake v prihodnost zazrte države. Za regijo to pomeni možnost sodelovanja z mednarodno uveljavljenim podjetjem. Takšno sodelovanje že obstaja, saj preko nas s Ciscom sodelujejo podjetja iz bližnje in daljne okolice.”

KAPITAL: Kaj v vašem izobraževalnem centru poleg tečajev še ponujate vašim strankam?

K. Štular: “Zelo smo ponosni na storitev ‘NIL Remote Labs’, kjer kupcem nudimo izvajanje laboratorijskih vaj na komunikacijsi opremi v kontroliranem okolju. Kupec, recimo mu študent, ki se želi preizkusiti v praktičnem poznavanju rešitev proizvajalca Cisco, ima z nakupom žetona možnost opraviti takšen preizkus kar na daljavo preko interneta. Ista oprema je namenjena tudi izvajanju praktičnih vaj v okviru uradnih šolanj iz Ciscovega programa, ne glede na to, kje poteka tečaj ali kdo ga izvaja. Kupec se torej lahko uči ob času in kraju, kjer mu najbolj ustreza.”

KAPITAL: Ste prvo podjetje v Sloveniji in med prvimi v Srednji Evropi, ki je namestilo sistem Cisco TelePresence. Kakšna so vaša pričakovanja na tem področju?

K. Štular: “Z eno besedo: velika! Sicer se v takšno investicijo ne bi podali. Nekoč smo bili pionirji na področju komercialnega interneta (bili smo prvi ponudnik v Sloveniji), prvi smo v ta prostor pripeljali podjetje Cisco, kasneje smo bili spet pionirji z uvedno IP-telefonije, najprej za lastno uporabo, kasneje za naše kupce. Podobno smo letos kot prvi v Sloveniji, postavili sistem Telepresence, ki ga sami uspešno uporabljamo za interne sestanke z našima pisarnama v Beogradu in Zagrebu. Predvsem pa ga radi pokažemo našim kupcem in širši javnosti. Da vidijo, kaj bo čez nekaj let našlo svoj prostor v njihovih dnevnih sobah. Še prej pa bo TelePresence zmanjšal potrebo po napornih potovanjih in poslovnežem prihranil denar in čas ter poleg boljšega sporazumevanja omogočil poslovanje, ki bo prijaznejše okolju.”

KAPITAL: Ali je vaše poslovanje še vedno usmerjeno k velikim strankam in njihovi podpori ali pa ste se že usmerili tudi k SMB-segmentu? Kaj je SMB v Sloveniji?

K. Štular: “Če govorite z Američani (Cisco je ameriško podjetje), v ta segment sodijo podjetja, ki jih pri nas označujemo za dokaj velika podjetja. In s temi že ves čas sodelujemo. Torej, po ameriškem razumevanju z SMB-podjetji delamo že ves čas, morda smo res manj sodelovali z za nas izrazito majhnimi podjetji.”

KAPITAL: Katera produktna linija poleg TelePresencea bo po vašem mnenju nosilec prodaje proizvodov Cisco?

K. Štular: “Prav govoto linija Unified Communications, ki nosi s seboj vse tiste aplikativne rešitve, ki jih potrebujemo za uspešno komuniciranje preko slike in zvoka, izmenjave dokumentov ... Ker intenzivno in zelo raznoliko komuniciranje vedno znova odpira vprašanje, kako varno to počnemo, bo po mojem mnenju tudi področje varnosti nekakšna stalnica, ki bo podjetjem, kot je Cisco, zagotavljala dobro prodajo.

Izredno pomembno področje rasti v IT-industriji v prihodnje zagotovo predstavlja konsolidacija in virtualizacija informacijske infrastrukture v podjetjih. Tu ležijo velike rezerve v slabi izkoriščenosti fizične opreme. Možni prihranki so veliki, investicija se lahko povrne presenetljivo hitro. Na tem področju imamo pri NIL-u ogromno izkušenj. Še eno pionirsko področje - prvi v Sloveniji smo virtualizirali lastno infrastrukturo in na ta način v Slovenijo pripeljali tedaj glavnega igralca na področju virtualizacije strežnikov.”



KAPITAL: Prehajamo v čas videoomrežij. Kakšen je vaš pogled na tovrstne novosti?

K. Štular: “Videoomrežja vidim kot hitra omrežja s kopico videoaplikacij. Skratka videokomuniciranje ne glede na lokacijo. Vedno hitrejši razvoj mobilnih komunikacij. Nekoč si nismo znali predstavljati, da bomo v tako kratkem času vedno in povsod dostopni za govorno komunikacijo (mobilna telefonija). No, zdaj menda zmoremo vsaj slutiti, kaj se nam dogaja na področju videokomunikacij.

Kaj se dogaja na področju profesionalne videoopreme za poslovne potrebe, pa nam kaže ravno Telepresence. Nekoč so videokonference prinesle več razočaranja kot navdušenja. Ker se ni zgodil kvalitativni preskok v primerjavi z zvočnimi komunikacijami. Telepresence pa je naredil prav to. Zdaj lahko s človekom zares komuniciramo na daljavo, kot bi se pogovarjala v živo. Sogovornika vidimo v naravni velikosti, vse njegove podrobnosti, njegove oči, mimiko obraza, telesno govorico ...”

KAPITAL: Cisco je postavil že nekaj javnih Wi-Fi mestnih omrežij, nekatera so tudi prosto dostopna za uporabo. Ali vidite možnost, da bi se kaj takšnega (javno prosto dostopno Wi-Fi omrežje) postavilo tudi v Sloveniji?

K. Štular: “Tehničnih razlogov, da se to ne bi zgodilo že včeraj tudi pri nas, ni. NIL je pred časom celo že postavil testno Wi-Fi omrežje v Ljubljani. Zadrega je komercialne narave. Kdo bo to plačal in kaj to pomeni za obstoječe komercialne ponudnike dostopa do interneta?”

KAPITAL: Kakšni so načrti za prihodnost podjetja?

K. Štular: “Nekaj sem jih že omenil, predvsem tiste, ki se tičejo širitve poslovanja na tržišča, na katerih smo se doslej pojavljali bolj priložnostno.

Sicer pa je v naših načrtih predvsem ponujati tržišču še naprej sodobne rešitve. Vedno bolj v obliki t.i. upravljanih storitev (managed services). Sicer smo že dolgo storitveno naravnano podjetje, a to še ni dovolj. Kupce je treba še bolj razbremeniti odgovornosti za delovanje omrežij in storitev, ki jih omrežja nudijo. Da se bodo lahko čimbolj posvetili svoji osnovni dejavnosti.”

KAPITAL: Ste tudi sponzor različnih zanimivih športnih projektov, športnikov in tekmovanj, ki so povezani s hitrostjo in drznostjo. Ali se tudi kot podjetje vidite športno in drzno?

K. Štular: “Sponzoriranje drznih športov ni slučaj. Ko se odločamo, kam usmeriti sponzorski denar, sledimo določenim kriterijem. Dejavnost, ki jo sponzorsko podpremo, naj bo povezana s sodobno in napredno tehniko, naj simbolizira obvladovanje hitrosti in visokih ciljev, naj bo drzna, a ne lahkomiselna. Vse to so atributi, ki jih pripisujemo tudi sami sebi.”

KAPITAL: Zaposlitev v podjetju NIL ponuja osebni razvoj, strokovni razvoj in možnost uspeha v karieri. Je nekakšen magnet za zaposlitev. Na kakšen način poiščete svoje kadre, kaj od njih pričakujete in kaj jim ponujate?

K. Štular: “Jaz večkrat pravim, da je naša osnovna dejavnost iskanje in razvoj kadrov. Tako pomembno se mi zdi to področje za razvoj in stabilnost podjetja.

Sodelovanje z univerzama v Ljubljani in Mariboru nam omogoča zaznavanje dobrih bodočih NIL-ovcev. Imamo izdelan zelo obširen in zahteven program izbora usposabljanja kandidatov, ki jih v relativno kratkem času pripelje na spodoben nivo znanja. Od tu naprej igrajo glavno vlogo izkušnje, ki jih dobijo z delom.

V smislu privlačnosti bi izpostavil dve področji: NIL ne skopari pri izobraževanju in tudi ne, kadar se inženirji želijo spoznati z novo, zanimivo tehnologijo. Nadalje NIL omogoča delo na mednarodnih projektih v tujini. Kdor ima ambicijo in je dober, je na NIL-u deležen podpore!”

KAPITAL: Dobiti stranko je težko in veliko stane, brez stranke pa ni posla. Kakšne so vaše običajne aktivnosti do strank, da sklenejo z vami dologoročno sodelovanje?

K. Štular: “Največ energije usmerjamo v delo z obstoječimi strankami. Če si dober, se ne bojiš začeti in vzdrževati dolgoročnega sodelovanja. Če nisi dober, si primoran zamenjati veliko strank. Mi jih v glavnem dodajamo. Dolgoročnost nastane spotano. Saj na začetku niti ne veš, ali bo določena stranka postala dolgoročna ali ne. Enostavno se razvije v to smer, če si korekten in zagotavljaš kakovost.”

KAPITAL: Ali je pri implementacijah pri strankah prišlo do potreb po razvoju novih storitev?

K. Štular: “Kot sem že prej omenil, si kupci želijo predvsem manj skrbi. To jim lahko ponudimo skozi tako imenovane upravljane storitve. Na primer, nekoč smo kupcem nudili pomoč asistence predvsem, kadar so v omrežju nastopile težave, zdaj jim nudimo celovito upravljanje omrežja, ki vključuje zaznavanje napak in trendov ter odzivanje nanje. Poleg zmanjšanja tveganja kupca, lahko ta na tak način tudi zelo natančno določi sredstva, ki so potrebna za delovanje omrežja na letnem nivoju.”

Vir: www.revijakapital.com

(Zapri)

Janez Janša, SDS

Kapital: Davek na nepremičnine – kdaj in koliko?

J. Janša: “Nihče ne bo plačeval več, kot je sedanja višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ker smo vzpostavili kvalitetne evidence, bodo plačevali vsi lastniki, plačilu davka se ne bo izogibal nihče. Tako bo obdavčitev pravičnejša, verjetno pa bo s tem omogočeno tudi znižanje davčne stopnje. Sprejem do konca leta 2009.”

Kapital: Bi uvedli finančno policijo?

J. Janša: “Predlog podpiramo in ga bomo, če nam bodo volivci zaupali naslednji mandat, natančno preučili. Na podlagi ugotovljenih dejstev se bomo odločili tako, da bodo sprejete odločitve kar najboljše za pravočasen in učinkovit pregon gospodarskega kriminala.”

Kapital: So ugodni obdavčitvi življenjskih zavarovanj šteti dnevi?*

J. Janša: “Ne.”

Kapital: Ste za obvezo družb za upravljanje, da objavljajo volumen skladov, kot je praksa v tujini?

J. Janša: “Da, menimo da objavljanje tega podatka ni problematično.”

Kapital: Je obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov primerna?

J. Janša: “Ni optimalna, ni pa tudi povsem neprimerna. Izvedeni finančni papirji, napisani na tako nelikvidne vrednostne papirje, kot kotirajo na ljubljanski borzi, so finančna oblika, ki k večji učinkovitosti slovenskega kapitalskega trga ne prispeva ničesar.”

Kapital: Se s 589 € bruto na mesec da živeti? Kaj boste spremenili na področju plačne politike?

J. Janša: “V SDS menimo, da se morajo dobri gospodarski rezultati odražati tudi pri plačah zaposlenih. Minimalna plača v višini 589 evrov je najnižji znesek, ki ga lahko prejmejo zaposleni. Cilj SDS je, da bi bilo to prej izjema, nikakor pa ne pravilo. Glede na plačno politiko, ki velja v Sloveniji, višino plač določajo sindikati in delodajalci s kolektivnimi pogodbami. Zavedati se je treba, da z določitvijo zneska minimalne plače država aktivno posega v to razmerje. V tem letu smo z izrednim dvigom minimalne plače nakazali, da se zavzemamo za višje plače in aktivnejšo vlogo vlade pri plačni politiki, še posebej pa se nagibamo k bolj natančni opredelitvi minimalne plače. Glede na povedano si bomo v SDS še naprej prizadevali za zvišanje minimalne in povprečne plače. To bomo zagotavljali tako, da bomo še naprej ustvarjali ugodne pogoje za čim višjo gospodarsko rast (nadaljnje davčno razbremenjevanje podjetij, odpravljanje birokratskih ovir ...) in zniževali dohodninske stopnje.”

Kapital: Je ideja o 1000 evrih najmanjše pokojnine realno izvedljiva? Če ne, koliko?

J. Janša: “V tem mandatu smo popravili krivice, storjene upokojencem, in ponovno uvedli usklajevanje pokojnin s plačami, zato so se v letu 2007 povišale za polovico več, kot bi se brez tega popravka. V SDS bomo kot odgovorni oblikovalci pokojninskega sistema še naprej skrbeli, da bo ta zasnovan tako, da bo na eni strani zagotavljal finančno vzdržnost, na drugi strani pa primerne pokojnine. Dogovor o tem, kakšne naj bi bile primerne pokojnine, bomo opredelili v medgeneracijskem sporazumu s predstavniki sedanjih in bodočih upokojencev.”

dr. France Križanič, kandidat SD za ministra za finance

Kapital: Davek na nepremičnine – kdaj in koliko?

F. Križanič: “Naša temeljna usmeritev je, da ne sme priti do novih socialnih pritiskov ali obremenitev za dohodkovno šibkejše skupine. Ključna je zagotovitev sedanjega ali celo znižanega davčnega bremena pri obdavčitvi stanovanjskih enot, v katerih ljudje dejansko prebivajo. V tem okviru bomo proučili ustreznost sedanje fiskalne dajatve v obliki nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Zavzemamo se za načelo, da edini pravi nosilec obdavčitve ni lastništvo oziroma status lastnika, ampak nepremičnina sama po sebi (s svojo lokacijo, opremljenostjo in kvaliteto). To bi obračunavanje in plačevanje teh fiskalnih dajatev objektiviziralo.”

Kapital: Bi uvedli finančno policijo?

F. Križanič: “Socialni demokrati vidimo kot osnovno prioriteto učinkovit boj proti gospodarskemu kriminalu. Proučili bomo možnost uvedbe finančne policije in okrepili organe nadzora.”

Kapital: So ugodni obdavčitvi življenjskih zavarovanj šteti dnevi?*

F. Križanič: “SD pri obdavčenju življenjskih zavarovanj in pokojninskega zavarovanja ne predvidevamo sprememb. Gre za spodbudo dolgoročnega varčevanja, ki ima ugodne makroekonomske učinke, saj je omogočilo nastanek pomembnih dolgoročnih investitorjev (ki lahko investirajo v varne infrastrukturne naložbe s počasnim obratom kapitala: energetika, telekomunikacije, avtoceste in železnice ...).”

Kapital: Ste za obvezo družb za upravljanje, da objavljajo volumen skladov, kot je praksa v tujini?

F. Križanič: “SD bomo poskrbeli za enako regulacijo delovanja investicijskih družb in finančnih holdingov vseh vrst, kot to počno v gospodarsko najbolj razvitih državah. Pri tem bomo vzpostavili od politike neodvisno institucijo za kontrolo in regulacijo delovanja finančnega sistema ter poskrbeli za ustanovitev finančne policije ali ustrezno usposobljenega oddelka za pregon gospodarskega kapitala (v njegovem okviru tudi goljufij in zlorab notranjih informacij na finančnem trgu) v okviru sedanje organizacije policije.”

Kapital: Je obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov primerna?

F. Križanič: “SD se strinja z ukrepi, ki preprečujejo ali vsaj zavirajo vzpostavljanje netransparentnih poslovnih razmerij na finančnem trgu, pa naj služijo manipulativnemu prikazu dobička, kapitalske ustreznosti ali dejanskega tveganja pri investicijah v dano finančno družbo. Izvedeni finančni instrumenti brez dvoma sodijo med taka poslovna razmerja in menimo, da je njihova obdavčitev smiselna.”

Kapital: Se s 589 € bruto na mesec da živeti? Kaj boste spremenili na področju plačne politike?

F. Križanič: “Zelo nizki prejemki dela našega prebivalstva so posledica našega ekstenzivnega razvoja v zadnjem desetletju in pol ter osnove, s katere se je ta razvoj začel. V zadnjem letu se je s podražitvijo hrane položaj tega sloja dodatno poslabšal. Poleg tega se je poslabšal tudi položaj vseh tistih ljudi, ki so imeli fiksne prejemke. To velja tudi za precejšen del zaposlenih v javnem sektorju. Menimo, da je ob podražitvah osnovnih življenjskih potrebščin naloga ekonomske politike, da se na to odzove in vpliva na ustrezno povečanje prejemkov teh slojev, tj. dvigne socialne prispevke, poveča minimalno plačo, po potrebi pa uvede še ustrezne dodatke. Z uspešno razvojno politiko bo mogoče to problematiko precej zmanjšati in jo omejiti na posamične pojave oziroma izbire življenjske poti, v katere se naj država ne bi vmešavala.”

Kapital: Je ideja o 1000 evrih najmanjše pokojnine realno izvedljiva? Če ne, koliko?

F. Križanič: “Če bo SD vodila bodočo slovensko vladno koalicijo, bo Slovenija s podobno razvojno politiko kot v nekaterih manjših državah, članicah EU (Finska, Avstrija) dosegla še en gospodarski vzpon, podoben tistima po uspešni tranziciji v devetdesetih ter po vstopu v EU in območje evra v tem desetletju. Značilnost gospodarstev s takšno razvojno politiko je visok delež izdatkov za šolstvo ter raziskave in razvoj v bruto domačem produktu, dovolj velik tvegan kapital za investicije v nova in rastoča podjetja, visoka kakovost izdelkov in storitev ter presežek v zunanjetrgovinski bilanci. Gospodarstva takih držav investirajo v tujino, več kot si tam izposodijo. Posledica razvojnega preobrata bodo višje plače in nova delovna mesta, povečanje prilivov v državno, pokojninsko in zdravstveno blagajno ter financiranje kakovostnejših javnih storitev. To bo omogočilo realen dvig pokojnin in boljše zdravstvene storitve.”

Katarina Kresal, predsednica LDS

Kapital: Davek na nepremičnine – kdaj in koliko?

K.Kresal: »Zavzemali se bomo za uvedbo davka na nepremičnine, ki jih ljudje ne potrebujejo za vsakodnevno bivanje in za davek na nadstandardne nepremičnine. To pomeni, da bo vsak imel pravico do ene neobdavčene nepremičnine, vse ostale nepremičnine pa so obdavčene proporcionalno glede na velikost nepremičnine.«

Kapital: Bi uvedli finančno policijo?

K.Kresal: »Do uvedbe finančne policije imamo zadržke, saj jemljemo resno opozorila strokovnjakov, da bi lahko prišlo v tem primeru do kadrovskega siromašenja obstoječih služb in do medsebojnega rivalstva, pa tudi čas, da bi nova služba dejansko zaživela v praksi, bi bil razmeroma dolg. V LDS menimo, da bi bilo bolje okrepiti delo obstoječih organov nadzora in pregona preko dodatnega izobraževanja in specializacije na posameznih področjih ter predvsem s krepitvijo kadrov.«

Kapital: So ugodni obdavčitvi življenjskih zavarovanj šteti dnevi? (z umikov države iz lastništva zavarovalnic)

K.Kresal: »V LDS menimo, da trg življenjskih zavarovanj še ni dovolj razvit in da je razvoj konkurence tudi na tem segmentu v koristi zavarovancev. Kljub temu, da se bo država umikala iz lastništva zavarovalnic, bi morala ostati ugodna obdavčitev življenjskih zavarovanj, saj bi njihovo previsoko obdavčenje negativno vplivalo na razvoj zavarovalniških storitev.«

Kapital: Ste za obvezo družb za upravljanje, da objavljajo volumen skladov, kot je praksa v tujini?

K.Kresal: »V LDS se zavzemamo za vse rešitve, ki omogočajo večjo preglednost pri upravljanju skladov, saj je to v interesu vlagateljev, da imajo na voljo čim več informacij, ki odločajo pri njihovi naložbeni politiki.«

Kapital: Je obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov primerna?

K.Kresal: »V LDS smo že od začetka nasprotovali predlogu 40% obdavčitve izvedenih finančnih instrumentov, saj postavlja fizične osebe v neenakopraven položaj v primerjavi s pravnimi osebami, ki so za iste finančne instrumente za polovico manj obdavčene. Obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov je zakonsko izredno slabo pripravljena. Višina stopnje davka pa že povzroča škodo razvoju slovenskega finančnega in kapitalskega trga. Zaradi 40% obdavčitve se fizičnim osebam ne bo izplačala uporaba teh instrumentov, čeprav njihova uporaba omogoča zavarovanje različnih poslovnih tveganj. »

Kapital: Se z 589 € bruto na mesec da živeti? Kaj boste spremenili na področju plačne politike?

K.Kresal: »S tem denarjem je vsakomur jasno, da se ne da dostojno živeti. Bistveno za višje plače je, da imamo močno gospodarstvo z visoko gospodarsko rastjo, ki pa se mora pravilno razporediti med vse, ki pri tej gospodarski rasti sodelujejo. To pa so tako lastniki kapitala, menedžerji kot tudi delavci. Zato v programu LDS zagovarjamo udeležbo delavcev na dobičku kot tudi spodbujanje delavskega delničarska kot oblike stimulacije zaposlenih v podjetij. Za dobra delovna mesta so nujne davčne in infrastrukturne spodbude za neposredne investicije v gospodarstvo (greenfiled), tako tuje kot domače. Na področju plačne politike pa s zavzemamo za nelinearni plačni sistem, ki podjetjem v bolj dobičkonosnih panogah omogoča višji dvig plač od državnega povprečja.«

Kapital: Je ideja o 1000 evrih najmanjše pokojnine realno izvedljiva? Če ne koliko?

K.Kresal: »Čeprav bi si vsi želeli, da bi imeli upokojenci čim višje pokojnine in delavci čim višje plače, je jasno da bodo tako pokojnine kot tudi plače visoke šele tedaj, ko bo tudi gospodarstvo uspešno in bo ustvarjalo visoko dodano vrednost. Eden izmed ukrepov kako zagotoviti vzdržnost pokojnin je tudi predlog LDS, da se kupnine od prodaje državnega premoženja stekajo v poseben sklad, ki ga upravlja neodvisna institucija pod okriljem Banke Slovenije, s katerim bi dopolnili pokojninski sistem, da bo dolgoročno vzdržen in s katerim bi tudi razbremenili gospodarstvo. Populistično govorjenje o 1000 evrov pa je neresno in neodgovorno zavajanje upokojencev.«

Bojan Šrot, predsednik SLS

Kapital: Davek na nepremičnine – kdaj in koliko?

B. Šrot: «V SLS se zavzemamo za zmanjšanje davkov pri prometu z nepremičninami in uvedbo davka na nesmotrno rabo nepremičnin.«

Kapital: Bi uvedli finančno policijo?

B. Šrot: »V SLS podpiramo uvedbo finančne policije saj se povečuje kriminal v gospodarski in javnofinančni sferi. Finančna policija mora delovati kot strokovna in neodvisna institucija.«

Kapital: So ugodni obdavčitvi življenjskih zavarovanj šteti dnevi? (z umikov države iz lastništva zavarovalnic)

B. Šrot: «Življenjska zavarovanja sklenjena za dobo do 10 let so obdavčena po zakonu o davku o prometnih zavarovalnih poslov (DPZP), stopnja davka znaša 6,5%, če pa se sklene polica za obdobje nad 10 let se davek na premijo ne plačuje (ni obdavčitve 6,5%). V primeru, da bi se zavarovanje prekinilo pred potekom ali da bi se izplačalo doživetje (škodni dogodek) po 10 letih trajanja, DOHODNINA SE NE OBRAČUNA (Zakon o dohodnini) ob pogoju, da je upravičenec enak zavarovalcu (sklenitelju police) tako, kot je to bilo določeno ob sklepanju zavarovalne pogodbe. Če pa ta dva pogoja ne držita (izplačilo pred potekom 10 let in različni osebi kot ob sklenitvi - upravičenec in zavarovalec) pa se plača DOHODNINA po stopnji 20% in sicer na razliko med premijo, ki je bila vplačana in izplačilom, ki ga upravičenec dobi (kapitalski dobiček).V SLS se zavzemamo za to, da zavarovalnice še naprej ostanejo v lastništvu države. »

Kapital: Ste za obvezo družb za upravljanje, da objavljajo volumen skladov, kot je praksa v tujini?

B. Šrot: «Da.

Kapital: Je obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov primerna?

B. Šrot: «Kljub temu, da je zakon bil sprejet tudi s podporo glasov poslancev SLS , se nam trenutna obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov ne zdi primerna. Poslanska skupina SLS si je tekom sprejemanja zakona prizadevala, da bi višina obdavčitve izvedenih finančnih instrumentov bila enaka višini obdavčitve kapitalskih dobičkov. Vendar žal naši argumenti niso uspeli prepričati ostalih koalicijskih strank, da bi takšna rešitev bila primernejša.«

Kapital: Se z 589 € bruto na mesec da živeti? Kaj boste spremenili na področju plačne politike?

B. Šrot: «V SLS se zavzemamo za to, da bi si vsaka državljanka in državljan Republike Slovenije z lastnim delom zaslužil dovolj za človeka dostojno življenje. Opozoriti je potrebno, da ljudje s tako nizkimi plačami morajo preživljati svoje družine, kar pa je zelo težko ali skoraj nemogoče. Zaradi tega se bomo zavzemali za izboljšanje položaja delavca, delovnih pogojev, pravično plačilo in rast plač vsaj v enakem procentu kot rastejo življenjski stroški in inflacija. Če tega ne uvedemo, potiskamo delavce v čedalje večjo materialno revščino.«

Kapital: Je ideja o 1000 evrih najmanjše pokojnine realno izvedljiva? Če ne koliko?

B. Šrot: «Ideja o 1000 evrih pokojnine realno ni izvedljiva, čeprav se lepo sliši. Seveda si tudi mi želimo, da bi bila ta ideja uresničljiva vendar bi tako visoke pokojnine pripeljale do zloma pokojninske blagajne in celotnega gospodarskega sistema. »

Jožef Horvat, vodja poslanske skupine NSi Kapital: Davek na nepremičnine – kdaj in koliko?

J Horvat: »Davek na nepremičnine je zagotovo ena od zadev, ki se je bomo morali prej ali slej lotiti. Zaenkrat za slovenski proračun ne pričakujemo kakšne velike spremembe na tem področju. Menimo pa, da bi morali resno preučiti tako imenovana luksuzna stanovanja, kar bo sicer težko definirati, se pa da najti ustrezno rešitev. Torej, da se nekoliko bolj obremeni tiste, ki resnično veliko imajo. Ampak to je ocena, ki jo je treba še pripraviti.«

Kapital: Bi uvedli finančno policijo?

J Horvat: »V Novi Sloveniji smo se vseskozi zavzemali za transparentno porabo javnega denarja in za ustrezen nadzor institucij pri zlorabi le-tega .Podprli smo sklepe Državnega zbora, ki vladi med drugim nalagajo preučitev možnosti, da se ustanovi finančna policija. O ustanovitvi finančne policije bi morala biti organizirana širša razprava, ki bi dala odgovore na to, ali takšno policijo rabimo, v kakšnem obsegu, s kakšnimi nalogami in kakšnim naborom sredstev, da bo učinkovita.«

Kapital: So ugodni obdavčitvi življenjskih zavarovanj šteti dnevi? (z umikov države iz lastništva zavarovalnic)

J Horvat: »Področje obdavčitev življenjskih zavarovanj urejata zakon o davku od zavarovalnih poslov in zakon o dohodnini. Lastninjenje zavarovalnic zato ne bi smelo imeti vpliva na obdavčitev življenjskih zavarovanj.

Kapital: Ste za obvezo družb za upravljanje, da objavljajo volumen skladov, kot je praksa v tujini?

J Horvat: »V NSi si prizadevamo zagotoviti ustrezno zakonsko ureditev delovanja in nadzora trga kapitala in po potrebi čim prej predlagati potrebne spremembe, da bi se zmanjšalo tveganje vseh udeležencev na trgu kapitala, zlasti malih delničarjev in malih varčevalcev v investicijskih skladih.Ravno zaradi transparentnosti bi bilo dobro slediti tujemu zgledu, da se uvede obveza, da družbe a upravljanje volumne skladov objavijo. »

Kapital: Je obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov primerna?

J Horvat: »Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, ki je bil sprejet letošnje leto poleti, je zakon, s katerim se tovrstni dobički z izjemo kratkoročnega lastništva obdavčujejo na enak način kot kapitalski dobički od vrednostnih papirjev po zakonu o dohodnini. Izjema je prodaja izvedenega finančnega instrumenta prej kot v letu dni po pridobitvi, pri kateri bodo doseženi dobički obdavčeni po 40-odstotni stopnji. V tem primeru gre za špekulativne izvedene finančne instrumente, pa so v opozicijskih poslanskih skupinah tako visoki davčni stopnji nasprotovali. Pri izvedenih finančnih instrumentih - to so denimo opcije, terminske pogodbe in certifikati - gre za dobičke, ki so podobni kapitalskim dobičkom, vendar so bili zaradi skromnega prometa izključeni iz zakona o dohodnini. Medtem ko za leto 2004 ni podatkov o tovrstnem trgovanju slovenskih rezidentov, pa naj bi bilo v letu 2005 izdanih za 100.000 evrov certifikatov, leta 2006 za 5,6 milijona evrov in lani že za 17,6 milijona evrov. Vlada je ravno zato predlagala, da se obdavčijo tudi tovrstni finančni instrumenti Ker gre za razmeroma visoka tveganja, s tem pa tudi razmeroma visoke izgube in dobičke, zakon predvideva, da se na letni ravni dobički in izgube poravnajo. v teh primerih gre za velike dobičke, ki jih dosega razmeroma majhno število ljudi, pri tem pa imajo izvedeni finančni instrumenti tudi vpliv na gibanje tečajev vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na borzi (npr. knock-out certifikat na določeno delnico, ki kotira na borzi - ko ta certifikat zapade v plačilo, pride do presežne ponudbe na borzi, s tem pa do znižanja tečajev). Davčne stopnje so z izjemo prodaje prej kot v letu dni po pridobitvi enake kot pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov po zakonu o dohodnini: davčna stopnja znaša 20 odstotkov in se vsakih pet let znižuje za pet odstotnih točk. Po 20 letih davka ne bo treba plačati. V NSi menimo, da je zakon ustrezen.«

Kapital: Se z 589 € bruto na mesec da živeti? Kaj boste spremenili na področju plačne politike?

J Horvat: »V NSi se zavedamo, da je s 589 EUR na mesec težko (pre)živeti. Prav zato smo v tem mandatu okrepili socialno državo, tako da država na različne načine pomaga ljudem z najnižjimi dohodki. Zavzemali se bomo za dvig minimalne plače na takšno raven, da bo očitna razlika med prihodki posameznika, ki prejema minimalno plačo in posameznika, ki prejema socialno pomoč. Želimo, da to predstavlja dodatno spodbudo brezposelnim pri iskanju zaposlitve ter ponovno dvigne v družbi zavest, da se »splača« delati. Čeprav se je povprečna plača v Sloveniji od konca leta 2004 realno zvišala za 7.5 % ter da so spremembe na področju dohodnine zvišale neto plače predvsem za ljudi z manjšimi prihodki, žal veliko državljanov v svojih žepih še ne čuti teh ugodnih gospodarskih rezultatov. Na podlagi socialnega sporazuma, ki je bil sprejet še v času prejšnjega mandata, so plače se dvigovale vsaj za en odstotek manj kot napovedana rast produktivnosti. Dejansko se je izkazalo, da je ta razlika bila večja. To je omogočilo, da Slovenija dosegla veliko mero stabilnosti. A vendar, v Novi Sloveniji smo vedno opozarjali, da takšna ureditev ne more biti več kot le začasna. Plačna politika se mora spremeniti a vendar le tako, da rast plač ne bo presegala rast produktivnost, saj moramo obdržati konkurenčnost našega gospodarstva. Prav zato se bomo še vnaprej zavzemali za zdravo gospodarsko rast, na podlagi investicij, tako domačih kot tujih, večjo rast produktivnosti dela in posledično tudi plač. Ugotavljamo, da delavci še vedno niso nagrajeni za dobro delo, tudi če za to obstaja možnost, ki jo gospodarska rast in rast produktivnosti dela omogočata. Denar ostaja v rokah lastnikov kapitala in menedžmenta, kar gotovo ne more biti stimulativno, še posebej, če se to primerja z velikih nagradah uprav in tudi nadzornih svetov.V Novi Sloveniji se zavzemamo za pravično plačilo za pošteno delo. Prepričani smo, da mora priti do pravičnejše delitve rezultatov dobrega dela, tako da bodo tudi delavci deležni nagrad ob dobičku. Zadovoljni smo, da je bil v tem mandatu sprejet Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, pri kateri je ministrstvo za finance odigralo odločilno vlogo. Menimo, da bo zakon z ustrezno delitvijo izboljšal socialni položaj delavcev, jih na nek način stimuliral ter krepil njihovo pripadnost družbi. Po drugi strani pa bo uveljavljal davčne ugodnosti, ki jih je pripravljena priznati država in bodo pozitivno vplivale na poslovanje in nenazadnje na sam dvig konkurenčnosti. Vendar pa je njegovo izvajanje prostovoljno. V primeru, da zakon v praksi ne bo zadovoljivo zaživel, predlagamo višje stopnje obdavčitve nagrad vodilnih (tako v upravi kot nadzornih svetih) v podjetjih, ki dobička ne bi bili pripravljeni deliti z delavci.«

Kapital: Je ideja o 1000 evrih najmanjše pokojnine realno izvedljiva? Če ne koliko?

J Horvat: »V NSI se zavedamo, da je to popolnoma nerealno. Strokovne službe na Ministrstvu za finance so tudi izračunale posledice. Takšne pokojnine bi povzročile primanjkljaj preko šest odstotkov BDP. Sistem tega ne premore. V NSi se bomo zavzemali za dosego širokega medgeneracijskega dogovora na tak način, da bodo prejemki in stroški vseh generacij uravnoteženi. Poskrbeti moramo namreč, da ne bodo delovno aktivni državljani preobremenjeni s plačevanjem prispevkov od svojih dohodkov.«

Zmago Jelinčič Plemeniti, predsednik SNS

Kapital: Davek na nepremičnine – kdaj in koliko?

Z. Jelinčič Plemeniti : »V SNS zato zastopamo stališče, da naj stanovanje v katerem lastnik živi, ostane neobdavčeno. Obdavčene naj bodo tiste nepremičnine, ki niso ravno življenjskega pomena. Torej bi bilo davek na nepremičnine smiselno uvesti samo na res velike oziroma luksuzne in dodatne nepremičnine (na primer vikendi, drugo stanovanje), ki so last premožnejšega sloga prebivalstva in katerim plačilo davka na nepremičnine ne bi predstavljalo finančne preobremenitve družinskega proračuna. Če v Sloveniji oblast namerava z uvedbo davka na nepremičnine izvajati zemljiško politiko in reševati predvsem problem neizkoriščenih zazidljivih zemljišč, pa v SNS smatramo, da bi bilo mogoče bolje razmisliti o uvedbi posebnega davka, davka na neizkoriščena zemljišča.«

Kapital: Bi uvedli finančno policijo?

Z. Jelinčič Plemeniti : »Absolutno. Poslanci Slovenske nacionalne stranke smo v preteklih letih že mnogokrat zahtevali in tudi utemeljili potrebo po ustanovitvi instituta finančne policije. Leta 2003 je poslanec gospod Bogdan Barovič, na seji Komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije, predlagal ustanovitev finančne policije, zaradi hitrih sprememb gospodarskega sistema in možnih zlorab prava. Vendar je bil s strani takratne vladajoče koalicije LDS in ZLSD, katerih člani danes tako močno hrepenijo po finančni policiji, zavrnjen z argumentom, da je to le oborožena davčna služba, ki predstavlja dodaten strošek za Republiko Slovenijo. Sedaj pa, so tudi največji kritiki uvedbe finančne policije v preteklosti, prišli do spoznanja, da pa mogoče bi le bila to učinkovita metoda za boj proti vse bolj naraščajočem gospodarskem kriminalu.«

Kapital: So ugodni obdavčitvi življenjskih zavarovanj šteti dnevi? (z umikov države iz lastništva zavarovalnic)

Z. Jelinčič Plemeniti : »Obdavčitev življenjskih zavarovanj v Sloveniji je zelo ugodna, kajti ob predpostavki, da se le ta sklepajo za 10 let in več niso podvržena ne obdavčitvi dohodka, kot niti obdavčitvi zavarovalne premije. Obdavčitev zavarovalne premije ureja Zakon o davku od prometa zavarovalnih poslov, medtem ko obdavčitev dohodka iz življenjskih zavarovanj ureja Zakon o dohodnini. Sprememba zakonov pa je v domeni zakonodajalca, torej Državnega zbora Republike Slovenije. Davke torej regulira država in se tudi stekajo v državni proračun. Z umikom države iz lastništva zavarovalnic pa vsekakor obstaja utemeljena bojazen, da se bo omenjena obdavčitev povišala, saj država ne bo imela več interesa z ugodnimi davčnimi obdavčitvami spodbujati državljane k sklepanju življenjskih zavarovanj. Za to stimulacijo se bo moral potruditi novi lastnik zavarovalnice. To še dodatno potrjuje stališče SNS, da je potreben skrajno previden umik države iz gospodarstva.«

Kapital: Ste za obvezo družb za upravljanje, da objavljajo volumen skladov, kot je praksa v tujini?

Z. Jelinčič Plemeniti : »Da.«

Kapital: Je obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov primerna?

Z. Jelinčič Plemeniti : »Da.«

Kapital: Se z 589 € bruto na mesec da živeti? Kaj boste spremenili na področju plačne politike?

Z. Jelinčič Plemeniti: »Slovenija je z uvedbo evra doživela izjemen porast cen življenjskih potrebščin, s čimer se je poslabšal življenjski standard državljank in državljanov Slovenije. Ti s svojim dohodkom realno kupijo manj, kar pomeni, da se je kupna moč prebivalstva znižala. Temelj socialne varnosti vseh državljanov, bi moralo biti delo in ustrezno plačilo za to delo. Plačilo za delo pa mora biti dovolj visoko, da vsakomur omogoča dostojno življenje in ne zgolj zadovoljitev najnujnejših potreb. Vprašanje glede konkretne višine najnižjega osebnega dohodka oziroma višine minimalne plače, je izredno kompleksno in odvisno od več dejavnikov. Zagotovo se v SNS zavzemamo za to, da bi bila minimalna plača čim višja.«

Kapital: Je ideja o 1000 evrih najmanjše pokojnine realno izvedljiva? Če ne koliko?

Z. Jelinčič Plemeniti: »V SNS vsekakor zastopamo stališče, da si mora politika jasno izoblikovati cilje, ki jih želi doseči. Ti cilji pa morajo biti realno uresničljivi! Glede na podatke ZPIZ-a, da je v letu 2007 znašala povprečna mesečna neto starostna pokojnina 559,55 evrov (povprečje vseh pokojnin le 511,53 evrov), povprečna mesečna neto plača pa 834,50 evrov, ni realno pričakovati, da bi bile napovedi gospoda Karla Erjavca v bližnji prihodnosti uresničljive. Kot prvo, je nesprejemljivo, da bi zaposleni, aktivni državljani prejemali nižje osebne dohodke od upokojencev. Kot drugo, ni verjetno, da bi se pokojnine v takšni meri povišale. In kot tretje, je nemogoče, da bi se povišale in plače in pokojnine, da bi dosedanje razmerje med njima ostalo enako, torej 61,3-odstotka. Vsi si seveda prizadevamo za izboljšanje finančnega stanja upokojencev in za povišanje njihovih pokojnin, a pri dajanju konkretnih obljub, ostanimo na trdnih tleh!«

Karl Viktor Erjavec, predsednik DeSUS

Kapital: Davek na nepremičnine – kdaj in koliko?

K.Erjavec: »Podpiramo selektivno obdavčitev nepremičnin, kot kapitalskih naložb. Čim prej.Iz dodatnega obdavčenja (davek v višini sedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča) morajo biti izvzete nepremičnine, ki jih uporabljajo lastniki in njihovi družinski člani. Višina davka bi morala biti taka, da bi lastnike stimulirala za gospodarjenje z nepremičninami. Zavzemamo se za obdavčitev v funkciji instrumenta za uravnavanje nepremičninskega trg in ne v funkciji polnjenja državnega proračuna.«

Kapital: Bi uvedli finančno policijo?

K.Erjavec: »Ne podpiramo uvajanja novih nadzornih instrumentov. Prepričani smo, da red lahko zagotovijo obstoječe nadzorne institucije, če so ustrezno vodene in kadrovsko podprte. Uvajanje novih nadzornih inštrumentov bi dodatno zamegljevalo odgovornost in pristojnost le teh in povečevalo stroške nadzora, večje učinkovitosti pa ne bi dosegli.«

Kapital: So ugodni obdavčitvi življenjskih zavarovanj šteti dnevi? (z umikov države iz lastništva zavarovalnic)

K.Erjavec: »V procesu spreminjanja lastništva ne pričakujemo bistvenih sprememb na tem področju.«

Kapital: Ste za obvezo družb za upravljanje, da objavljajo volumen skladov, kot je praksa v tujini?

K.Erjavec: »Smo za to obvezo. Kapitalski trg moramo normativno približati razvitim kapitalskim trgom v Evropi oz. svetu.»

Kapital: Je obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov primerna?

K.Erjavec: »Ocene stanja na tem področju niso enotne, pri odločanju o teh zadevah bomo prisluhnili strokovnim argumentom.«

Kapital: Se z 589 € bruto na mesec da živeti? Kaj boste spremenili na področju plačne politike?

K.Erjavec: »Najnižja plača, ki neto znese okoli 480 €, ne zadošča za pokritje normalnih življenjskih stroškov in preživljanje družine. Plačna politika je v rokah predstavnikov delodajalcev in sindikatov. Kot politična stranka si bomo prizadevali za zmanjševanje socialnih razlik in visokih dobičkov, višjih kot so v drugih evropskih državah, na račun nizkih plač delavcev. Življenjski stroški v Sloveniji se hitro približujejo življenjskim stroškom v starih članicah EU, plače pa se povečujejo bistveno počasneje, kar slabi kupno moč državljanov Slovenije in ogroža njihovo socialno varnost.«

Kapital: Je ideja o 1000 evrih najmanjše pokojnine realno izvedljiva? Če ne koliko?

K.Erjavec: »Na kratek rok ne. Stranka DeSUS si je ta znesek zastavila kot cilj, ki si ga bomo prizadevali postopno doseči v tem mandatu. Prizadevali si bomo, da se pokojnine dosledno usklajujejo z rastjo plač. Naša poglavitna naloga ne tem področju je zagotoviti hitrejšo rast plač, ki pa mora temeljiti na višji dodani vrednosti, višji produktivnosti in pravičnejši delitvi ustvarjenega dohodka.«

Sašo Peče, predsednik stranke Lipa

Kapital: Davek na nepremičnine – kdaj in koliko?

S.Peče: “V stranki LIPA nasprotujemo davku na nepremičnine! Torej nikoli in nič.”

Kapital: Bi uvedli finančno policijo?

S.Peče: “Zavzemamo se za uvedbo finančne policije, ob pogoju, da se ustanovi z zakonom, kot popolnoma neodvisen organ, z direktnim virom financiranja. Obstoječa potuha finančni nedisciplini in multiplikacija transferjev v naši državi predstavlja izjemen problem.“

Kapital: So ugodni obdavčitvi življenjskih zavarovanj šteti dnevi? (z umikov države iz lastništva zavarovalnic)

S.Peče: “V stranki LIPA se zavzemamo, za obstoj državnega deleža v zavarovalništu. Po naši oceni je to garant za poseg v kvaliteto in (dostopno) ceno storitev. Zavarovalniške usluge bi v primeru čiste preprustitve zakonitosti trga postale nedosegljive za velik del potencialnih zavarovancev (tistih z nižjimi prihodki).”

Kapital: Ste za obvezo družb za upravljanje, da objavljajo volumen skladov, kot je praksa v tujini?

S.Peče: “Da, transparentnost je nujna.“

Kapital: Je obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov primerna?

S.Peče: “Obdavčitev v aktualni obliki ni smiselna. V stranki LIPA bi razmislili le o morebitni obdavčitvi dvoletnega ali večletnega sumarnega dobička, z upoštevanje morebitne izgube, in ne posameznih transakcij tekom leta, in še to ob pogoju izključnega špekulativnega vlaganja.“

Kapital: Se z 589 € bruto na mesec da živeti? Kaj boste spremenili na področju plačne politike?

S.Peče: “Takoj po volitvah bo potrebno sprementi plačno politiko v naši državi. V stranki LIPA se in se bomo tudi v naprej zavzemali za minimalne prihodke iz naslova dela, kakor tudi preteklega dela v višini nad 800 evri.”

Kapital: Je ideja o 1000 evrih najmanjše pokojnine realno izvedljiva? Če ne koliko?

S.Peče: “Avtor ideje je Karel Erjavec, žal je dotična oseba prišla do spoznanja o bedi življenja upokojnecev šel v obdobju volilne kampanje. Dosedanje delo g.Erjavca (žal v veliki meri realizirano) je le nabava orožja in provizijski posli. Kot pa je razvidno iz odgovra na prejšnje vprašanje se v LIPI zavzemamo za realnejše rešitve. Ob tem pa poudarjam, da so bili vsi naši napori v realizacijo tega cilja izpostavljeni tekom celotnega preteklega mandata. Žal brez podpore g.Karla.”

Vir: www.revijakapital.com

(Zapri)

Z današnjim dnem stopa okoli 160.000 uslužbencev javne sektorja v nov plačni sistem. Marsikdo z njim ni zadovoljen, največ očitkov pa je slišati s strani medicinski sester, s katerimi se bo danes sestal minister za javno upravo Gregor Virant. 

Nekatere medicinske sestre bodo namreč za enako delo, kot so ga opravljale doslej, z novim sistemom uvrščene deset plačnih razredov niže, pri čemer vsak plačni razred pomeni 4 odstotke.

Glede nezadovoljstva medicinskih sester je minister Virant že prejšnji teden poudaril, da se plače v zdravstveni negi povečujejo bolj kot v katerikoli drugi dejavnosti. To naj bi po njegovem veljalo tako za diplomirane kot višje in srednje medicinske sestre ter dodal, da se bodo plače srednjim medicinskim sestram povišale za 23 do 27,5 odstotka.

Virant: Nižjih plač ne bo

Sicer pa je minister zatrdil, zaposleni ne bodo dobili nižjih plač. Po njegovih besedah so sicer pričakovali, da prehod na nov plačni sistem ne bo najbolj enostaven. Med javnimi uslužbenci naj bi bilo tudi veliko takšnih, ki imajo težave, le-te pa minister pripisuje primerjanju neprimerljivega, saj so avgustovske plače zaradi dopustov nižje kot običajno in se bo realna slika pokazala šele v prihodnjih mesecih. Del nezadovoljstva po njegovi oceni izvira tudi iz prevelikih pričakovanj.

Prevedba delovnih mest na nov plačni sistem je po Virantovi oceni relativno enostavna, če ne poteka hkrati reorganizacija ali nova sistematizacija delovnih mest. Za korektno izpeljavo implementacije plačnega sistema v javnih zavodih so po njegovem prepričanju odgovorna vodstva zavodov, ki morajo zaposlenim tudi pojasniti, kaj nova plača pomeni.

Nove rešitve bodo iskali tudi v šolstvu, kjer bodo morali lektorji in bibliotekarji počakati eno leto, ko se bo spet preverjal plačni sistem.

Z novim plačnim sistem pa so zadovoljni zdravniki, ki se jim bodo plače povišale za 20 odstokov.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

RIMSKE TOPLICE

Odprtje Sofijinega dvorca

Z odprtjem Sofijinega dvorca in sprejetjem prvih 35 gostov iz Španije so Rimske terme po 16 letih zaprtja konec avgusta ponovno oživele. Naložba v Sofijin dvor je bila vredna pet milijonov evrov, je povedal direktor Rimskih term Maks Brečko. Brečko je obenem pojasnil, da Sofijin dvor, ki je del celotnega zdraviliškega kompleksa, razpolaga z 89 posteljami. Za gradnjo 20.000 kvadratnih metrov velik centralni objekt oz. zdraviliški dom so decembra lani objavili javni razpis in za izvajalca del izbrali najugodnejšega ponudnika SCT. Slednji pa se je tej naložbi, ki je vredna kar 28 milijonov evrov, zaradi afere "čista lopata" potem odpovedal in so Rimske terme zato pogodbo podpisale z velenjskim Vegradom, ki je prav tako sodeloval na razpisu. Prvi mož Rimskih term pričakuje, da bo celoten kompleks zgrajen do jeseni prihodnjega leta, od izvajalca del pa se nadeja, da bo zato uvedel večizmensko delo. SCT mora sanirati gradbeno jamo in pilotno steno, kjer se je sprožil plaz. Ker je bilo to delo zavarovano, je zavarovalnica priznala za 900.000 evrov škode, po izračunih SCT pa bo sanacija stala 1,6 milijona evrov.

Brečko je tudi napovedal, da bodo Rimski dvor porušili in na njegovi lokaciji zgradili sodoben medicinski center.

SLOVENIJA

Lani zgrajenih 6000 stavb

Lani so v Sloveniji zgradili nekaj manj kot 6000 stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. Skupna površina vseh dograjenih stavb je merila več kot 3,4 milijona m 2, to je za 23 % več, kot je merila skupna površina vseh stavb, zgrajenih leta 2006. Razmerje med površinama dograjenih stanovanjskih in dograjenih nestanovanjskih stavb je bilo 44 % : 56 %. V primerjavi z letom 2006 se je povečala površina tako stanovanjskih (za 14 %) kot tudi nestanovanjskih stavb (za 32 %). Večina na novo pridobljenih stanovanjskih površin, natančneje 53 %, se nahaja v enostanovanjskih stavbah, dobrih 40 % stanovanjskih površin pa v večstanovanjskih stavbah. Več kot polovica na novo pridobljenih površin v nestanovanjskih stavbah je bila namenjena industrijskim (32 %) in trgovskim (23 %) dejavnostim. V letu 2007 so fizične osebe zgradile več kot 4.500 stavb ali 1,3 milijona m 2 površin, pravne osebe pa so zgradile skoraj 1400 stavb oziroma 2,2 milijona m 2 površin. Po pričakovanjih so fizične osebe investirale predvsem v gradnjo stanovanjskih stavb (74 % površine), od tega največ v enostanovanjske stavbe (79 % površine). Pravne osebe pa so investirale pretežno v gradnjo nestanovanjskih stavb (73 % površine); med temi so izstopale stavbe za opravljanje industrijskih dejavnosti (33 % površine).

POSTOJNA

106 novih stanovanj

V Postojni poteka gradnja in ureditev stanovanjske soseske Park pod Javorniki. Večina od 106 stanovanj, ki bodo predvidoma zgrajena do konca letošnjega leta, je namenjenih mladim družinam, so sporočili s postojnske občine. Zanimanje za stanovanja v Postojni naj bi bilo veliko, saj je bilo že po prvi objavi prodanih 48 od 53 stanovanj. Direktor stanovanjskega sklada Primož Pirc je dejstvo pripisal ugodni prodajni ceni 1270 evrov za kvadratni meter, optimalni arhitekturni zasnovi stanovanj, pa tudi dejstvu, da ima objekt podzemno pokrito garažno hišo in da je do vseh stanovanj mogoče priti z dvigalom.

Postojnska občina je zemljišče pred tremi leti na javnem razpisu prodala pod pogojem, da bo vsaj 40 odstotkov stanovanj namenjenih mladim družinam in da bodo prodana po ceni, ki ne sme presegati cene, ki jo za taka stanovanja določa stanovanjski sklad. Izvajalec je določila izpolnil v celoti tako glede cene kot glede števila, so navedli v občini.

NEMČIJA / DANSKA

Most čez Baltsko morje

Danska in Nemčija sta podpisali uraden, zavezujoč dogovor o izgradnji 20-kilometrskega mostu čez Baltsko morje, ki bi povezoval obe državi. Most bo potekal prek ožine Fehmarn od danskega otoka Lolland do nemškega otoka Fehmarn, ki sta oba z mostovi že povezana s kopnim, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Čez most bosta potekali štiripasovna avtocesta in dvotirna železnica. Gradnja naj bi se začela leta 2012, končala pa 2018. V Nemčiji so temu 5,6 milijarde evrov vrednemu projektu, večino bo zagotovila danska stran, nasprotovale lokalne oblasti in okoljevarstveniki, ker da je nepotreben in grožnja tako morskemu ekosistemu kot turizmu na nemškem otoku Fehmarn. Proti izgradnji se bodo še naprej borili z vsemi pravnimi sredstvi.

"To je največji severnoevropski gradbeni projekt," pa je ob podpisu povedal nemški prometni minister Wolfgang Tiefensee. "Ko širimo Evropo, moramo graditi tudi mostove."

BOLGARIJA

Gradnja nuklearke

Bolgarija je uradno zagnala gradnjo nove jedrske elektrarne. To bo druga bolgarska nuklearka, postavili jo bodo blizu kraja Belene. Nova elektrarna naj bi s svojima 1000-megavatnima reaktorjema, ki bosta začela delovati predvidoma leta 2014, nadomestila izključitev štirih od šestih reaktorjev v obstoječi nuklearki Kozloduj. Bolgarski premier Sergej Stanišev je ob slovesnem začetku gradnje dejal, da želijo z novo nuklearko zagotoviti avtonomnost Bolgarije z vidika energetske oskrbe. Poleg tega naj bi gradnja dala dodaten zagon gospodarstvu in povečala konkurenčnost bolgarskega energetskega sektorja.

SLOVENIJA

Lani 8357 stanovanj

V Sloveniji je bilo lani v gradnji skoraj 25.000 stanovanj, kar je 16 odstotkov več kot leto prej. Največ stanovanj so dokončali v osrednjeslovenski in podravski regiji, najmanj pa v zasavski regiji. Ob koncu leta 2007 je stanovanjski sklad obsegal 820.400 stanovanj, je objavil državni statistični urad. Lani je bilo ob koncu leta še 16.203 stanovanj v gradnji, do konca leta pa so dogradili 8357. Površina zgrajenega stanovanja je v povprečju merila 111 kvadratnih metrov; površina stanovanja v enostanovanjskih stavbah je merila povprečno 159 kvadratnih metrov, površina stanovanja v večstanovanjskih stavbah pa je merila povprečno 79 kvadratnih metrov.

CERKNICA - SOSESKA JEZERO

Položili temeljni kamen

V petek, 12. septembra, so v Cerknici ob bodoči južni obvoznici položili temeljni kamen za novo stanovanjsko sosesko Jezero. Po zagotovilih investitorja, Gradbenega podjetja Grosuplje bo soseska vseljiva že prihodnje leto. V sklopu sedmih večstanovanjskih objektov, ki stojijo na skupni podzemni garaži, je predvidenih 106 stanovanj različnih velikosti, s pripadajočimi spremljajočimi prostori in zunanjo ureditvijo. V sklopu soseske je v podzemni garaži in v okviru zunanje ureditve stanovalcem zagotovljen predpisan normativ najmanj 2 parkirnih mest na stanovanje.

GOZD MARTULJEK

Nov turistični resort

Medtem ko je gradnja novega turističnega kompleksa Špik v Gozd Martuljku že v polnem teku, je vodstvo podjetja Hit položilo tudi temeljni kamen za nov projekt. Direktor družbe Hit Alpinea Aleš Topolšek je poudaril, da 13 milijonov evrov vredna investicija pomeni razvoj drugačnega, edinstvenega turističnega produkta, ki pomeni dobro pozicioniranje nove turistične destinacije. V Gozd Martuljku bo namreč na enem mestu na voljo nov štirizvezdični hotel s 60 sobami, obnovljen trizvezdični hotel s prav tako 60 sobami, nov bazenski in sprostitveni kompleks ter športni prostori, ki naj bi prve goste sprejeli 1. marca 2009.

Vir: www.revijakapital.com

(Zapri)

Najemniški trg dobro razvit.

Kot so v junija letos predstavljenem poročilu o nepremičninskem trgu zapisali pri GURS-u, je za področje stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji značilna velika nepreglednost najemniškega trga. Ocenjujejo, da je najemniški trg stanovanj sicer dobro razvit predvsem v največjih in univerzitetnih središčih, kot sta Maribor in Ljubljana. Dejanski nivoji tržnih najemnin pa so relativno visoki in sorazmerni nivojem kupoprodajnih cen stanovanj na ustreznem območju. Nekoliko boljši vpogled v velikost najemniškega trga Slovenije bodo morda dale analize podatkov popisa nepremičnin, ki bodo pokazale, koliko stanovanj v mestih je formalno praznih. Za Ljubljano se predvideva, da je takšnih stanovanj, ki se v resnici vsaj občasno oddajajo v najem, relativno veliko.

Poslovni prostori.

Kot so nadalje ugotovili pri Geodetski upravi, velja tudi za najemniški trg poslovnih prostorov, da je v večjih mestih dobro razvit, tako da ponudba najemniških prostorov dobro konkurira prodajni. Za trg poslovnih prostorov, predvsem pisarn, pa so pri nas sploh značilne velike razlike v tržnih cenah med različnimi prostori iste vrste. Z izgradnjo novih poslovnih stavb se povečuje ponudba pisarn, ki so za podjetja privlačnejša za najem ali nakup - tudi tiste relativno visokih cen - kot pa prostori izven aktualnih poslovnih središč, kar pomeni nadaljnje praznjenje in padanje cen starejših poslovnih objektov, po katerih ni velikega povpraševanja. Podobno velja tudi za nove trgovske lokale, ki nastajajo s širitvijo velikih trgovsko-nakupovalnih centrov, na račun lokalov v starejših in manjših objektih, ki se praznijo in ostajajo neprodani oziroma neoddani – v Ljubljani nekateri tudi po več let, ker lastniki očitno niso pripravljeni spustiti cene, kar pa je zopet posledica neustrezne davčne politike, še zaključujejo pri GURS-u.

Lastništvo - sveta stvar?

Slovenska posebnost je izredno visok, nad 80-odstotni delež lastniških stanovanj v primerjavi z najemniškimi, kar avtorji prej omenjenega poročila pripisujejo dediščini preteklosti in načinu lastninjenja stanovanjskega fonda. Po drugi strani pa h krepitvi tovrstne zavesti o tem, da je boljše biti lastnik kakor najemnik, pripomorejo tudi enostavne kalkulacije med najemninami in prilagodljivim lizingom, kjer je obrok lizinga moč kar hitro izenačiti ali celo spraviti pod nivo mesečne najemnine. V teh primerih in seveda ob predpostavki, da nam zagotovitev začetnega lastnega deleža ne predstavlja težave, smo po 15, 20 letih plačevanja enakih mesečnih obveznosti pri eni možnosti lastnik, pri drugi pa še vedno zgolj in samo v Sloveniji očitno nepriljubljeni najemnik.

Informativna kalkulacija

Pri zadnjih s strani Slonepa ugotovljenih povprečnih vrednostih kvadratnega metra pisarne v Ljubljani nas bo 50 kvadratnih metrov le-te stalo 85.100 evrov, najemnina pa bo znašala 600 evrov. Po spletnem informativnem izračunu ponudnika lizinga bomo ob enaki mesečni obveznosti in zagotovitvi 12.700 evrov lastnih sredstev (15 %) lastništvo nad pisarno prevzeli v 15 letih.

Najemna pogodba za stanovanja.

Najemna pogodba za stanovanja, ki jo ureja Stanovanjski zakon, se sklepa za nedoločen ali določen čas, ki mora biti v pogodbi jasno opredeljen. Lastnik lahko od najemnika zahteva predčasno izselitev le v primeru krivdnih razlogov: če najemnik ne plačuje najemnine ali povzroča škodo v stanovanju, če stanovanje uporablja več oseb, kot je navedeno v pogodbi, ali če se najeto stanovanje brez soglasja lastnika odda v podnajem. Če najemnik krši pogodbo, ga mora lastnik najprej pisno opozoriti in mu določiti rok za odpravo kršitve, ki mora trajati najmanj 15 dni. V primeru nadaljevanja najemnikovih kršitev lahko lastnik najemno razmerje z 90-dnevnim odpovednim rokom odpove. Lastnik stanovanja lahko razmere v stanovanju preverja največ dvakrat letno. Najemnik je dolžan dopustiti vstop v stanovanje, da se v njem opravijo popravila in izboljšave, ki jih drugače ni mogoče opraviti, če pa lastnik ne poskrbi za nujna popravila, lahko najemnik zahteva povrnitev tovrstnih stroškov. Od junija letos najemodajalci niso več dolžni registrirati najemnih pogodb pri pristojnem registrskem organu, prav tako jih niso dolžni predlagati davčnemu organu. Seveda to ne pomeni, da dohodek, dosežen z oddajanjem v najem, ni predmet obdavčitve. Zakon predpisuje tudi, kdaj je najemnina oderuška – tista, ki za več kot 50 odstotkov presega povprečno prosto oblikovano najemnino v občini. Najemna razmerja za poslovne prostore natančneje ureja Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih.

Iz prakse posrednika.

Kot nam je povedal Zoran Đukić (direktor Stoja Tradea, specializirane nepremičninske družbe za posredovanje pri oddaji in najemu stanovanj, hiš in poslovnih prostorov v Ljubljani), tako tujim diplomatskim zborom v Sloveniji, podjetjem in posameznikom provizija za uspešno posredovanje med najemnikom in najemodajalcem znaša eno mesečno najemnino, ki se ji prišteje še 20-odstotni DDV, omenjena provizija krije stroške za opravljanje dejanj pri vzpostavljanju stikov za naročnika, preverjanje stanja nepremičnine, pogajanja in priprave na sklenitev in sestavo najemne pogodbe. Opozarja, da je najpomembnejše, da pred sestavo najemne pogodbe v zemljiški knjigi preverijo lastništva in da za sestavo pogodbe uporabijo na Stanovanjskem zakonu temelječ osnutek, ki zelo natančno določa odnose med najemnikom in najemodajalcem, zato poskrbijo, da omenjeno pogodbo sestavi pravnik oziroma odvetnik.


Marko Puschner, urednik, Slonep

Primerjava oglaševanih cen stanovanj in oglaševanih najemnin kaže, da cene in najemnine niso v ustreznem razmerju. Cene stanovanj so glede na najemnine previsoke in posledično ni ustreznih donosov iz oddajanja. Do takega nesorazmerja je prišlo zaradi intenzivne rasti cen stanovanj v minulih letih, čemur pa najemnine niso sledile. Intenzivne rasti najemnin v prihodnje ne pričakujem, saj je po predvidevanjih ponudba najemnih stanovanj dovolj velika, čeprav natančnih podatkov o tem ni.

Zoran Đukić, direktor, Stoja Trade

Menim, da je najemniški trg nepremičnin srednje razvit. Cene najema nepremičnin so glede na prejšnja leta nižje, kar je posledica vedno večje ponudbe novih nepremičnin. Cene na trgu nepremičnin za najem se oblikujejo kar na podlagi ponudbe in povpraševanja. Stranke imajo prav tako določen odobren znesek za najemnino, ki jim jo določi njihova država v primeru, če so diplomati ali podjetja, če gre za poslovneže, kar tudi vpliva na določitev cene, ki so jo pripravljeni ponuditi lastnikom. Zelo pomemben faktor pri določanju cen pri najemu je vsekakor lokacija. Najvišje cene dosegajo nepremičnine v centru mesta in na lokacijah, kot je Rožna dolina.

Vir: www.revijakapital.com

(Zapri)

Na primer banke v Sloveniji še vedno beležijo dobičke, zaradi krize pa se še toliko bolj vračajo h “klasičnim” bančnim poslom, za kakšne inovacije pa trenutno ni pravi čas. Najverjetneje tudi ni pravi čas za uvrstitve delnic v borzno kotacijo, borzo pa bi še najbolj podžgala kakšna novica o prevzemu. In kot pravijo izkušenejši: “Kdor čaka, dočaka ...”

Kupi

British Airways. Delnice letalskih prevoznikov so v času, ko cene surove nafte padajo, ponovno postale zanimive, saj nižje cene goriva ugodno vplivajo na poslovanje družbe. Tako je tudi z delnicami tretjega največjega evropskega letalskega prevoznika British Airwaysa. Mednarodna organizacija za zračni transport je nedavno sporočila, da bodo svetovni prevozniki zaradi višjih stroškov goriva letos zabeležili 5,2 mrd USD izgube, trend pa naj bi se nadaljeval tudi leta 2009 (4,1 mrd USD izgube). Ne gre pa pozabiti, da so v letu 2007 svetovni letalski prevozniki ustvarili 5,6 mrd USD dobička. Slabe napovedi za letos in leto 2009 so podane na podlagi povprečne cene surove nafte, in sicer 113 USD/sodček za leto 2008 in 110 USD/sodček za leto 2009.

Fiat. Italijanski proizvajalec avtomobilov Fiat se s kitajskimi podjetji dogovarja o možnem partnerstvu, razmišlja pa celo o povezovanju s podjetji v Indiji. Izvršni direktor Sergio Marchionne je za italijanske medije izjavil, da se Fiat dogovarja z določenim številom potencialnih partnerjev iz Kitajske, medtem ko se je mudil na avtomobilskem sejmu v New Delhiju. Poglobitev Fiatovega deleža v močnem azijskem gospodarstvu, bi omogočila izboljšanje prodaje, ki peša v Evropi. Po nekaterih podatkih se Fiat dogovarja z Guangzhou Automobile Industry Groupom. Fiatov oddelek za tovornjake Iveco pa že sodeluje s SAIC Motorjem in Chongqing Heavy Vehicle Groupom. Podjetje s sedežem v Torinu ne skriva ambicij, saj želi na indijskem trgu doseči dvomestni tržni delež.

Drži

Pozavarovalnica Sava. V dnevih, ko je SBI20 dosegal najnižje vrednosti letos, je delnica Pozavarovalnice Sava temu vztrajno kljubovala. To upravičujejo odlični poslovni rezultati, saj so v pozavarovalnici zbrali 28 % več čistih zavarovalnih premij, čisti dobiček pa je 7-krat večji kot v istem obdobju lani. Poleg tega je skupina v prvem polletju zbrala za 117 mio EUR kosmatih pozavarovalnih premij, kar je 27 % več kot lani. Na rast so vplivale zbrane premije, vključitev zavarovalnice Montenegro Osiguranje v skupino, dobički od naložb in spremembe škodnih rezervacij; lani 7 mio EUR odhodkov, letos pa 1,3 mio EUR prihodkov. Nedavna neurja naj bi na poslovanje pozavarovalnice vplivala pozitivno, saj so zaradi njih zbrali za 41 % več premij.

Ina. Nedavno objavljena ponudba madžarskega Mol-a za hrvaško naftno družbo Ina po ceni 2.800 HRK je močno razburila male vlagatelje, ki so pričakovali bistveno več. Predstavniki malih vlagateljev in zaposlenih Ine menijo, da bi za delnico morali prejeti od 3.500 pa vse do 7.000 HRK. Dvom se poraja tudi o primernosti privatizacije v času, ko vlada svetovna finančna kriza. Sicer delnica Ine kotira precej nad povprečjem primerljivih družb. Glede na to, da je hrvaška vlada bolj naklonjena madžarskim lastnikom, se tu postavlja vprašanje, kako se bo zgodba razpletla. Uspešen prevzem Ine bi imel pozitiven vpliv na borze v regiji, saj je ob dani prevzemni ceni v igri okoli 1,2 mrd EUR. Koliko svežega denarja bo prišlo na trg in kdaj, bo znano kmalu.

Prodaj

Commerzbank. Nemški zavarovalniški koncern Allianz je 31.8.2008 pristal na prodajo tretje največje nemške banke Dresden Bank, drugi največji banki v Nemčiji Commerzbank. Ta bo odštela 9,8 mrd EUR. Kljub združitvi obeh bank, ki bosta ob 1.090 mrd EUR bilančne vsote skupaj imeli 11 mio zasebnih strank v Nemčiji ter preko 100.000 poslovnih in institucionalnih strank, bo mesto največje banke še vedno ostalo v rokah Deutsche Banke s približno 2.000 mrd EUR bilančne vsote. Združitev bank je v kriznih časih dobrodošla za zagotovitev potrebne stabilnosti.

Nippon Electric Glas (NEG). Tretji največji proizvajalec stekla za televizijske zaslone NEG je bil ustanovljen leta 1949. Družba se od samega začetka osredotoča na razvoj in izboljšave tehnologije stekla ter vpeljavo novih produktov. Poleg proizvodnih obratov na Japonskem, ki predstavljajo jedro družbe, je NEG zgradil tovarne v tujini z namenom zadostiti globalnim potrebam. Podjetje je zadnje čase “na udaru”, zaradi visokih cen surovin. Pred kratkim je delnica podjetja zabeležila hud enodnevni padec in hkrati najnižjo raven v zadnjih treh letih.

ANALIZA delnice Commerzbank

Ob novici o združitvi je cena delnice Commerzbank padla, saj gre za stroškovno zahteven projekt. Banki nameravata do leta 2012 zmanjšati omrežje podružnic z okrog 1.900 na 1.200. Commerzbanka bo prevzem Dresdner Banke izvedla v dveh korakih. Letos bo kupila 60,2-odstotni delež, nakup preostalega deleža in združitev pa naj bi se odvila do konca leta 2009. Allianz bo v združeni banki imel okrog 30-odstotni delež. V okviru dogovora bo Commerzbank pokril prvih 275 mio EUR morebitnih izgub Dresdner Bank, povezanih s finančno krizo, Allianz pa nadaljnjih 975 mio EUR. Na novico o združitvi se je takoj odzvala tudi rating agencija Moody's, ki je Commerzbanki znižala “outlook” na “negative”.

ANALIZA delnice BRITISH AIRWAYS

Zaradi višjih cen goriva so številni prevozniki že podražili letalske karte. Višji stroški že vodijo v združitve in nova partnerstva, ki znižujejo stroške. Air France-KLM, Iberia, Cathay Pacific in Singapore Airlines so med tistimi, ki so ustvarile skromne poslovne rezultate, medtem ko v British Airways ne pomnijo tako slabih pogojev za poslovanje. British Airways, American Airlines in Iberia so pred kratkim podpisale poslovni dogovor za lete med Severno Ameriko in Evropo, ter napovedale krepitev sodelovanja. Ob vsem tem lahko zaključim, da je naložba v tega letalskega prevoznika špekulativna. Verjetno bo bolj zanimiva okoli leta 2012, ko bo London priredil olimpijske igre.

Vir: www.revijakapital.com

(Zapri)

ADRIATIC SLOVENICA

Prodira na trge JV Evrope

Adriatic Slovenica je na začetku letošnjega leta kot prva tuja zavarovalnica dobila dovoljenje za ustanovitev nove premoženjske zavarovalnice na srbskem tržišču. Ta je v Beogradu že v manj kot devetih mesecih pričela poslovati in sklepati zavarovanja, njena uradna otvoritev pa je bila je v začetku septembra. Zavarovalna družba Adriatic Slovenica je v AS Osiguranje vložila 5 milijonov evrov ustanovitvenega kapitala, kar pomeni pomembno tujo neposredno (t.i. greenfield) naložbo v Srbiji. V kratkem načrtuje, da bo prek nove zavarovalnice osvojila 2-odstotni delež in da bo svojim zavarovancem poleg avtomobilskih ponujala tudi vsa ostala premoženjska in zdravstvena zavarovanja, vključno z zavarovanjem asistence. Gabrijel Škof, predsednik uprave Adriatic Slovenice, je povedal, da pomeni otvoritev hčerinske družbe v Srbiji pomembno prelomnico za drugo največjo slovensko zavarovalnico, saj gre za prvi in najpomembnejši korak k širitvi na trge JV Evrope. Metod Grah, predsednik upravnega odbora AS Osiguranje, pa je ob tem dodal, da je 2-odstotni delež na srbskem trgu povsem realen cilj in da želi zavarovalnica v Srbiji postati ne zgolj ponudnik celovite palete premoženjskih zavarovanj in storitev, temveč tudi nosilec kakovosti in razvoja zavarovalne stroke.

ADRIA AIRWAYS

Partnerstvo z Brussels Airlines

Uprava Adrie Airways je kljub enormni rasti cene goriva - za gorivo je v obdobju od januarja do julija 2008 namenila 9 milijonov evrov več, kot so načrtovali - uspela s povišanjem prihodkov za 20 odstotkov oz. 17 milijonov evrov in z zadrževanjem ostalih stroškov poslovanja praktično izničiti negativni vpliv cene kerozina. Družba je v omenjenem obdobju ustvarila 122 milijonov prihodkov in je v prvih osmih mesecih letošnjega leta prepeljala skupaj 907.761 potnikov, kar je za 21 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Adria Airways je z letalskim prevoznikom Brussels Airlines na liniji Bruselj-Ljubljana vzpostavila posebno partnerstvo in tako sedaj ponujata skupno tri lete dnevno, kar je med drugim posledica visokih cen goriv. Urnik letov je zanimiv predvsem za poslovneže, je pojasnil predstavnik Brussels Airlinesa.

VZAJEMNA

Na trg življenjskih zavarovanj

Skupščina Vzajemne zdravstvene zavarovalnice je v začetku septembra v Laškem imenovala dva nova člana nadzornega sveta, s čimer ta vnovič šteje šest članov. Nadzornemu svetu zavarovalnice sta se tako pridružila Ivan Sepaher iz Semiča in Dejan Rituper iz Murske Sobote, ki bosta v naslednjem štiriletnem mandatu zastopala interese članov družbe. Skupščina je potrdila tudi sklep, da uprava izvede vse dejavnosti, povezane z uvedbo novih zavarovalnih produktov iz skupine življenjskih zavarovanj. Vzajemna, ki je doslej izvajala samo prostovoljna zdravstvena zavarovanja, letos pa je začela tržiti še nezgodna zavarovanja, se želi zdaj usmeriti tudi na trg življenjskih zavarovanj. Na trgu naj bi jih ponudili v začetku leta 2009.

BCCS

Odprtje BCCS-a v Sloveniji


Pretekli teden je potekala uradna otvoritev Britanske gospodarske zbornice v Sloveniji, katere glavni cilj je predvsem predstavitev in podpora poslovnih interesov britanskim poslovnežem v Sloveniji in slovenskim v Veliki Britaniji. Predsednik BCCS-a Kevin Morrison je ob tem dodal, da si zbornica šteje v veliko čast, da je britanski veleposlanik v Sloveniji Tim Simmons sprejel povabilo in postal prvi častni predsednik Britanske gospodarske zbornice v Sloveniji. V BCCS se lahko včlanijo pravne osebe, ki jih zanima poslovanje v Veliki Britaniji in Sloveniji oziroma med obema državama. Člani BCCS-a bodo pridobili dostop ne le do britanskih in slovenskih podjetij ter ostalih vplivnih ljudi, temveč tudi do 6000 drugih podjetij članic COBCOE preko enega središča – BCCS-a. Zbornica namerava članom med drugim pripraviti predstavitev podjetij, seminarje, poslovna srečanja in razstave, tržne in druge informacije ter dati možnost promocije podjetij. Po večmesečnih pripravah se je pred poletnimi meseci začelo iskanje novih članov. Trenutno je vanjo vključenih 18 članov, med njimi pa so slovenska in britanska podjetja. Načrtujejo, da bodo do konca leta 2008 pridobili več kot 50 članov.

PROBANKA

V polletju uspešna

Uprava Probanke je ob otvoritvi novih poslovnih prostorov v Novem Mestu predstavila tudi polletno poslovanje. Predsednica uprave Probanke Romana Pajenk je povedala, da banka dosega zastavljene cilje na področju komercialnega bančništva, na področju investicijskega bančništva pa se, glede na stanje kapitalskih trgov, trudijo dosegati optimalne rezultate tudi z novimi, za komitente zanimivimi produkti, ki jih bodo v nadaljevanju leta ponudili komitentom. V letošnjem prvem polletju so zabeležili 17-odstotno rast vlog prebivalstva, kar presega rast vlog v slovenskem bančnem sistemu, ki znaša šest odstotkov. Tržni delež Probanke v slovenskem bančnem prostoru trenutno znaša 2,4 odstotka, po bilančni vsoti banke so na 12. mestu, osmo mesto zasedajo po kazalniku bilančne vsote na zaposlenega.

ZAVAROVALNICA TRIGLAV

Na Ljubljanski borzi


Prejšnji teden so se vrednostnim papirjem na Ljubljanski borzi pridružile tudi delnice največje zavarovalnice v Sloveniji - Zavarovalnice Triglav. V standardno kotacijo se je uvrstilo vseh 22.735.148 delnic zavarovalnice. Po mnenju predsednika uprave Ljubljanske borze Marka Simonetija bo delnica Triglava ena bolj prometnih delnic na borzi. Na kakšni ravni bi se lahko na borzi oblikovala cena delnice, predsednik uprave zavarovalnice Andrej Kocič ni ugibal in dodal, da njena knjigovodska vrednost trenutno znaša 26 evrov. Sicer pa se je njena vrednost na neorganiziranem trgu gibala okoli 60 evrov. Kocič je tudi izpostavil, da so bili polletni poslovni rezultati zavarovalnice dobri, o vplivu nedavnih neurij na poslovni izid pa je dejal, da bo zagotovo negativen. Kljub temu letošnjega poslovnega načrta ne bodo spremenili. Letos naj bi skupina Triglav tako zbrala milijardo evrov premij in zabeležila podoben dobiček kot lani, ko ga je bilo po plačilu davkov za 42 milijonov evrov. Največja lastnika Zavarovalnice Triglav, ki je lani obvladovala približno 40 odstotkov slovenskega zavarovalnega trga, sta Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki ima v lasti 34,47 odstotka družbe, in Slovenska odškodninska družba z 28,4 odstotka.

MLM

Dokapitalizacijo bo realizirala

Mariborska livarna Maribor, ki bo v naslednjih mesecih na osnovi zadnjih, soglasno sprejetih skupščinskih sklepov realizirala dokapitalizacijo družbe za 6 milijonov evrov, začenja nov razvojni ciklus. Predsednik uprave, mag. Branko Žerdoner, je povedal, da že dejstvo, da so obstoječi delničarji načeloma potrdili, da bodo Mariborsko livarno Maribor dokapitalizirali na način, ki ne bo spremenil (ali pa vsaj ne bistveno) dosedanjih lastniških razmerij, kaže, da imajo lastniki dovolj zaupanja v prihodnost te tovarne. Za dokapitalizacijo so se odločili na osnovi temeljitega srednjeročnega načrta, s katerim utemeljujejo razvoj do leta 2013. K povečevanju prihodkov in dodane vrednosti v poslovnih enotah Alutec in Baker bodo največ prispevale višje oblike dodelave izdelkov. Nova strategija Armala temelji na povečevanju prodaje izdelkov lastne blagovne znamke.

CARANTHANIA INVESTMENTS

Povečala delež v KD Groupu

Družba Caranthania Investments iz Luxembourga je konec avgusta pridobila 22.272 delnic finančne družbe KD Group. Pred izvedbo posla je imela v lasti 11.235 delnic oziroma 6,03 odstotka glasovalnih pravic iz delnic KD Groupa, po pridobitvi pa ima v lasti 33.507 delnic oz. 17,97 odstotka glasovalnih pravic iz delnic KD Groupa, so sporočili iz KD Groupa. Omenjeni paket delnic je 29. avgusta prodal sklad Vegro Stiftung, ki ima sedež v Liechtensteinu. Po tej odsvojitvi Vegro Stiftunga, ki je 11,95-odstotni delež v KD Groupu pridobil 31. maja lani, ni več imetnik delnic družbe KD Group. Po pisanju časopisa Dnevnik je omenjeni delež vreden okrog 20 milijonov evrov.

DROGA KOLINSKA

Po novem Dr. Oetker Slovenija

Lastnik programa praškastih proizvodov Droge Kolinske, ki se prodajajo pod blagovnimi znamkami Regina, Royal, Kremin, Sladki prah in Citronka, bo 1. oktobra postala družba Dr. Oetker Slovenija. Gre za prvo v nizu prodaj malih programov, ki jih je Droga Kolinska napovedala aprila letos. Droga Kolinska in mednarodna družba Dr. Oetker sta se dogovorili, da bo Dr. Oetker prevzel vse blagovne znamke in ustrezna poslovno potrebna sredstva. V Drogi Kolinski so po besedah članice uprave Milene Štular zadovoljni, ker so za dve svoji najstarejši blagovni znamki našli uglednega novega lastnika, ki ju bo pomladil in zagotovil njuno dolgoročno rast.

Vir: www.revijakapital.com

(Zapri)

(Zapri)