Novo mesto - Čisti dobiček je na ravni družbe znašal 170 milijonov evrov, na ravni skupine pa bo dobiček še za nekaj milijonov evrov višji.

 Kot je na današnji novinarski konferenci v Novem mestu povedal predsednik uprave Krke Jože Colarič, se je prihodek na ravni skupine zvišal za tri odstotke, dobiček pa za šest odstotkov.

Najbolj se je prodaja zvišala v regiji Srednja Evropa, in sicer za šest odstotkov, za odstotek se je zvišala prodaja v Sloveniji, na trgih regije Zahodna Evropa in čezmorski trgi pa je bila prodaja enaka predlanski. Za pet odstotkov se je znižala prodaja v regiji Jugovzhodna Evropa, v regiji Vzhodna Evropa pa za štiri odstotke.

 Vir:Delo.si

Uprava Mercatorja je potencialne finančne investitorje dopoldne seznanila s splošnimi informacijami, strategijo, tržnim položajem in poslovanjem skupine Mercator, zdaj pa si investitorji ogledujejo Mercatorjeve trgovine, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz družbe. Potencialni finančni investitorji Mercator obiskujejo na željo podjetja Arkas, ki so ga banke Unicredit, Gorenjska banka, Abanka, Nova Kreditna banka Maribor, Banka Koper in Hypo Alpe Adria pooblastile za izvedbo postopkov za pridobivanje ponudb za prodajo 21,08 odstotka delnic Mercatorja.

Prodajaalci omenjenega paketa delnic - banke so do omenjenega deleža prišle z zaplembami Mercatorjevih delnic propadlemu Infondu Holdingu, družbi nekoč prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota - pričakujejo maksimizacijo donosa. Banke si ne želijo biti dolgoročni lastnik v Mercatorju, kljub temu pa si bodo prizadevale, da bo ta dobil dobrega lastnika, saj so tudi veliki posojilodajalci Mercatorju, zato je njihov interes do te družbe velik. Prodajalci so v stikih in se usklajujejo tudi z Novo Ljubljansko banko in Banko Celje, ki sta do Mercatorjevih delnic prav tako prišle z zasegom delnic Infond Holdingu.

A medtem ko je po Mercatorjevem pojasnilu predstavitev namenjena potencialnim finančnim vlagateljem, sta po informacijah, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, prihod napovedala tudi hrvaški Agrokor in srbska Delta. Da trgovski družbi v lastniški strukturi Mercatorja nista dobrodošli, so dali javno vedeti tako predstavniki države kot vodstvo Mercatorja, še posebno pa so kakršne koli informacije o načrtovanih vstopih tujih trgovskih verig v Mercator vselej razburile predstavnike domače živilsko-predelovalne industrije.

Spomnimo, da je tudi uprava družbe pod vodstvom Žige Debeljaka že večkrat poudarila, da je Mercator sposoben samostojnega razvoja, strateških vlagateljev, zlasti če ti pomenijo največje konkurente na trgih, kjer je Mercator že navzoč ali nanje prodira, pa si v družbi ne želijo. Banke bodo 8. februarja pregledale prispele nezavezujoče ponudbe, nato pa se bodo v dveh tednih odločili, koga bodo povabili v naslednji krog pogajanj.

Prodajni postopek naj bi bil zaključen maja oziroma junija. Skupina Mercator je sicer po ocenah lani ustvarila 2,7 milijarde evrov prihodkov, kar je približno toliko kot leto prej, letos pa naj bi se prihodki skupine povzpeli na 2,8 milijarde evrov. Za investicije so lani namenili 159 milijonov evrov. Skupina je ob koncu lanskega leta zaposlovala 21.534 ljudi.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Država Slovenija je v ponedeljek izdala nove desetletne obveznice v skupni vrednosti 1,5 milijarde evrov in se z njimi dodatno zadolžila. Za obveznice se je oblikovala cena 68 bazičnih točk nad referenčno zamenjavo ustrezne ročnosti, ki je bila očitno dovolj privlačna za 150 investitorjev, ki so do 14. ure prijavili za dve milijardi evrov naročil. Nova izdaja obveznice z dospelostjo 26. januar 2020 in letnim kuponom 4,125 odstotka je bila prodana po ceni 99,888 odstotka, so sporočili z ministrstva za finance.

Večina investitorjev v obveznico je bila bank in upravljavcev premoženja, in sicer iz Nemčije, Slovenije, Velike Britanije in Francije, povpraševanje pa je bilo tudi iz Avstrije, Belgije, Italije in Švice. Delež bank v celotni izdaji znaša 45 odstotkov, upravljalci premoženja so kupili 26 odstotkov, zavarovalnice 24 odstotkov, ostali investitorji pa 5 odstotkov. Geografsko gledano je bilo 30 odstotkov izdaje prodane nemškim investitorjem, kar 17 odstotkov slovenskim, 16 odstotkov investitorjem iz Združenega kraljestva, 7 odstotkov francoskim, po 5 odstotkov belgijskim in avstrijskim investitorjem, po 4 odstotke italijanskim in švicarskim, drugih 12 odstotkov izdaje pa je bilo prodane investitorjem iz 17 držav.

V primerjavi z drugimi državami EMU kotira nova izdaja 8 bazičnih točk nad italijansko državno obveznico z dospelostjo marca 2020 in 89,3 bazične točke nad obstoječo nemško državno obveznico z dospelostjo januarja 2020. »Iztržena cena za nove državne obveznice je korektna. Tudi to, da smo se zadolžili zdaj, na začetku leta, je dobro, saj razmere na finančnih trgih verjetno ne bodo boljše. Izdaja obveznic pomeni za Slovenijo neko varnost tudi za naprej,« je izdajo obveznic za Delo pokomentiral profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Mojmir Mrak, ki se je že v intervjuju za zadnjo Sobotno prilogo zavzel za to, da bi Slovenija novo serijo obveznic izdala čim prej.

Tudi dr. Igor Masten z ekonomske fakultete je mnenja, da je »cena izdanih obveznic smiselna« glede na dane razmere. Opozarja, da je Slovenija zdaj po deležu dolga države v BDP in drugih primerjavah precej daleč od Grčije, kjer ta dolg že krepko presega celoletni BDP. Vendar pa se bo z nadaljevanjem zdajšnjega trenda zadolževanja tudi pri nas dolg države v prihodnjih nekaj letih povečal - z zdajšnjih dobrih 30 odstotkov BDP - na več kot 50 odstotkov BDP, to pa bi lahko predstavljalo težave pri prihodnjem servisiranju zapadlih dolgov. V tem primeru bi se seveda povečali tudi za zdaj še primerni pribitki na slovenske dolgove.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Skupina Petrol za letos načrtuje 2,5 milijarde evrov čistih prihodkov oziroma 11 odstotkov več kot v letu 2010 in 43,2 milijona evrov čistega dobička, ki za šest odstotkov presega lanskega pred slabitvijo naložb. Cilj ljubljanske energetske družbe je konsolidacija, rast in širitev na vseh obstoječih trgih, in ne širitev na nove. Po besedah predsednika uprave Petrola Aleksandra Svetelška bo družba letos imela enega največjih investicijskih ciklov, vlagali pa bodo v infrastrukturo, energetiko in v obnovo obstoječih objektov. Za že predvidene naložbe bo Petrol namenil 50 milijonov evrov, potencialnih 120 milijonov evrov naložb pa bo moralo še skozi ekonomsko sito. Petrol namerava letos prodati 2,23 milijona ton naftnih izdelkov, torej tri odstotke več kot lani, in 122 tisoč ton utekočinjenega plina, kar je 5 odstotkov več kot lani.

Kar zadeva naložbe, namerava Petrol število bencinskih servisov do konca leta povečati na 440, na Hrvaškem zgraditi skladišče za plin in na Kosovu skladišče za naftne derivate. Na vseh trgih želi povečati tržni delež in ostati med prvimi tremi ponudniki goriva. »Na trgih nekdanje Jugoslavije načrtujemo tudi akvizicije in Petrol za to ima vire,« je povedal Svetelšek.

Član uprave Jani Živko je pojasnil, da poleg tega v okviru stroškovne racionalizacije družba predvideva triodstotno znižanje stroškov, z obvladovanjem obratnega kapitala pa namerava zagotoviti dodatnih 30 milijonov evrov lastnih sredstev. Ta bodo namenili za razdolžitev podjetja, saj naj bi se zadolženost znižala za 35 milijonov evrov. Svetelšek je povedal, da so napovedani cilji postavljeni glede na obstoječe cene in trošarine, če se bodo te zvišale, pa bodo morali cilje popraviti: »Če država trošarine dvigne na maksimum, ki ga je zdaj določila, bo to pomenilo 15-odstotni padec prometa in prepolovitev dobička.« Dodal je, da je po naročeni študiji Petrol zaradi spremenjene trošarinske politike od decembra 2008 do septembra 2009 prodal za 98 milijonov evrov manj goriv in izgubil 7,6 milijona evrov marže, vsi trgovci skupaj pa so prodali 153 milijonov litrov goriva in izgubili 11,9 milijona evrov marže.

Eno od pomembnih področij Petrola bo tudi energetika. Član uprave Rok Vodnik je med drugim izpostavil krepitev trgovanja z električno energijo, kjer letos načrtujejo 48-odstotno rast. Elektriko za zdaj ponujajo večjim odjemalcem, v načrtu pa imajo tudi ponudbo za gospodinjstva. Dodal je, da sicer imajo tudi nekaj razpršene lastne proizvodnje, vendar večjih vlaganj v to za zdaj ne predvidevajo. Petrol bo letos usmerjen v centralizacijo nabave naftnih derivatov za vse trge, tik pred podpisom pa so tudi pogodbe za zagotovitev dolgoročnih (60.000 kubičnih metrov) zmogljivosti v jadranskih lukah Ploče in Zadar. Članica uprave Mariča Lah je pojasnila, da bo to Petrolu omogočilo dolgoročno neodvisnost pri preskrbi z naftnimi derivati. Nekdanjima članoma Petrolove uprave Marku Kryžanowskemu in Igorju Irgoliču pogodba o zaposlitvi poteče konec februarja, Boštjan Napast in Alenka Vrhovnik Težak lahko po sedanji pogodbi ostaneta v družbi, vendar po Svetelškovih besedah pogovori tečejo tudi v drugi smeri.

Vir:Delo.si

Ključ je v rokah aktualne politične oblasti: ali se bo v korist potencialnega strateškega lastnika odpovedala večinskemu lastništvu ali pa bo morala spremeniti svoje negativno stališče do finančnih skladov. V nasprotnem primeru bo NLB še nekaj časa obsojena na lastnika, ki ne želi sodelovati pri dokapitalizacijah in banki pomagati pri pridobivanju virov financiranja, breme prihodnjih nujno potrebnih dokapitalizacij pa bo morala nositi država. Po neuradnih informacijah je največja španska banka, Banco Santander, ki je ob obisku premierja Boruta Pahorja v Madridu novembra lani izrazila zanimanje za vstop v NLB, že dala vedeti, da je manjšinski delež ne zanima. Jasno naj bi povedala, da v NLB ne želi imeti takšnega položaja kot KBC, ki ima samo še zanemarljiv vpliv na upravljanje banke. Kot je znano, pa je Borut Pahor na zadnji lanski novinarski konferenci poudaril, da namerava država ostati večinski lastnik NLB in da banka potrebuje strateškega partnerja.

Toda poznavalci razmer opozarjajo, da strateške partnerje zanima zgolj večinski delež, podobno kot tudi KBC, ki je umik iz NLB napovedala potem, ko ji kljub obljubam država deleža ni dovolila povečati nad 50 odstotkov. Za vstop v NLB pa je še vedno zainteresirana svetovalna holdinška družba Apax Partners, trdijo naši viri, ki ocenjujejo, da je vstop Apaxa edina realna možnost za hiter izstop KBC iz NLB. Spomnimo, da se je KBC z Apaxom že dogovorila za prodajo svojega 30,6-odstotnega deleža NLB, vendar so pogajanja z državo o sklenitvi delničarskega sporazuma leta 2008 propadla. Z izjavo, da bi "s Santanderjem šli v delničarski sporazum, medtem ko z anonimnimi skladi delničarskega sporazuma ne bomo sklepali", je minister za finance Franc Križanič na začetku januarja jasno izrazil predsodke pred vstopom Apaxa v NLB.

Prav zaradi nenaklonjenosti ključnih ministrov in menda tudi predsednika uprave NLB Boža Jašoviča Apax po naših informacijah zdaj išče možnosti, da bi oblikoval konzorcij finančnih investitorjev. Med potencialnimi partnerji, ki bi lahko bili tudi nosilci konzorcija, se omenja Goldman Sachs, podobno kot že leta 2008. Goldman Sachs bi kot aktivni portfeljski lastnik NLB lahko omogočil lažji dostop do virov, politična oblast pa naj bi mu bila bolj naklonjena kot Apaxu. Zasebni finančni skladi v lastništvo sicer vstopajo za krajši čas, nekaj let, zahtevajo pa vpliv na ključne odločitve, prek katerih vplivajo na povečanje vrednosti svoje naložbe pred prodajo, kar pomeni, da bo tudi morebitni konzorcij za vstop v NLB zahteval podpis delničarskega sporazuma. Spremembi lastništva so naklonjeni tudi nedržavni lastniki NLB, ki jih je finančno-gospodarska kriza močno prizadela. Lastniki, ki obvladujejo okoli 16 odstotkov lastništva, se poskušajo dogovoriti za skupno prodajo deležev in so že v stikih s potencialnimi investitorji. Omenimo, da je KBC v novembra predstavljenem petletnem načrtu poslovanja, ki ga je predložila evropski komisiji, napovedala, da bo zaradi prejete državne pomoči med drugim prodala tudi delež NLB. Časovno prodaje ni opredelila, po naših informacijah pa naj bi se to zgodilo do konca prihodnjega leta.

Vir:Dnevnik.si

Pivka - Najemna pogodba namreč Delamarisu omogoča opravljanje proizvodnje na trenutni lokaciji zgolj do 31. decembra 2010. Od vseh možnih rešitev za prihodnost Delamarisa je selitev proizvodnje tega podjetja v Pivko daleč najugodnejša možnost, zato se je vodstvo Pivke odločilo, da začne s pripravo gradbenega projekta za nov obrat na zemljiščih v lasti Pivke Perutninarstva na Kalu pri Pivk, so sporočili iz podjetja.

Do izteka najemne pogodbe za Delamarisovo proizvodnjo na trenutni lokaciji v Izoli mora Pivka zagotoviti ustrezno nadaljevanje proizvodnje. Zato mora do konca letošnjega leta zgraditi proizvodni objekt na novi lokaciji, vzpostaviti ustrezno infrastrukturo ter na novo lokacijo preseliti obstoječo proizvodnjo. Da bi bil gradbeni projekt pravočasno realiziran, je vodstvo Pivke glede na trenutna dejstva sprejelo končno odločitev glede lokacije Delamarisove proizvodnje po koncu letošnjega leta.

»Župan Občine Izola je v zadnjem pogovoru 16. decembra podal jasno stališče, da bistveno ugodnejših pogojev, kot so bili dani z javnima razpisoma, ne more ponuditi. To stališče smo v celoti spoštovali in zagotovo nismo izvajali nikakršnih pritiskov v smislu nižanja cen. V vodstvu Pivka nikoli nismo trdili, da je občina dolžna ponuditi ugodnejše pogoje, kot jih je. Z Občino Izola smo se pogovarjali o zemljišču zato, ker nismo želeli apriori izločiti možnosti izgradnje novega obrata v istem kraju. Glede na trenutne danosti pa je selitev v Pivko od vseh ugotovljenih možnosti najbolj racionalna.

Ugotovili smo, da imamo na lokaciji, kjer Pivka vrši lastno proizvodnjo, vendarle dovolj zemljišča tudi za potrebe Delamarisove proizvodnje,« je povedal Janez Rebec, predsednik uprave Pivke, ki je funkcijo direktorja Delamarisa prevzel 21. decembra lani. Dodaja, da bo selitev v Pivko podjetju omogočila, da se čim več investicijskih sredstev nameni za ohranitev proizvodnje Delamarisa ter vlaganja v njegov nadaljnji razvoj in širitev ter dolgoročno uspešno poslovanje, s tem pa ohranitev obstoječih in odpiranje novih delovnih mest v Delamarisu. »Zaposleni naj nimajo razloga za zaskrbljenost. Cilj družbe je tudi ohranjanje stabilnih delovnih mest, za kar se vodstvo Pivke zavzema in se bo zavzemalo tudi v prihodnje,« je še povedal Rebec.

Vir:Delo.si

Koper - »Nobenih zapletov in odstopanj ni na slovenski strani v zvezi z načrtovano gradnjo novega železniškega tira med Koprom in Divačo. Na ministrstvu za promet smo zelo pospešili vse, kar se je pospešiti dalo,« je za Delo izjavil minister Patrick Vlačič, potem ko je bilo iz sosednje države večkrat slišati za nekatere zaplete in pomisleke v zvezi z italijanskimi načrti. Najpomembneje je, da bo Slovenija že letos začela graditi novi tir in da morebitno italijansko spreminjanje projekta ne vpliva na potek dela v Sloveniji. Sicer pa se bodo predstavniki medvladne komisije za peti koridor sestali 29. januarja.

Po besedah slovenskega ministra za promet Patricka Vlačiča je sporazum o sodelovanju med Italijo in Slovenijo pri petem koridorju še zmeraj veljaven. »Slovenija ni predlagala nobenih sprememb, evropska komisija je odobrila precej denarja za šesti prednostni projekt na petem koridorju. Letos se bo začelo obnavljati tir Divača-Koper. Do julija letos bodo pripravljene podlage za izdajo gradbenega dovoljenja za odsek Koper-Črni Kal. Gradbeno dovoljenje bi lahko dobili v enem mesecu, potem pa bomo objavili razpis za javno naročilo za več odsekov. Ne bomo naročali gradnje nove proge v enem delu. Zato upam, da bo pred koncem leta mogoče začeti gradnjo. Nič nas pravzaprav ne bi smelo zmotiti,« je zagotovil minister Vlačič. »Tisti, ki piše o našem odstopu od projekta, ni upošteval kohezijskih sredstev, kjer imamo v času sedanje finančne perspektive (do 2013) zagotovljenih 440 milijonov za železniško infrastrukturo, od tega malo več kot pol (okoli 230 milijonov evrov) za novi tir Koper-Divača. Preostalo je namenjeno še štirim ali petim manjšim projektom. Takšni dogodki ne morejo povzročati dvomov o slovenski gradnji na petem koridorju. Evropskega denarja seveda ni dovolj. Toda če smo lahko za avtocestne odseke namenjali od 150 do 170 milijonov evrov, bi lahko tudi v tem primeru država prispevala še okoli 200 milijonov evrov do 2013. Po tem letu pa lahko računamo še kaj iz kohezijskih sredstev in državnega proračuna. Zato je sleherni strah popolnoma neupravičen,« je bil odločen Patrick Vlačič.

Povedal je, da so razgovore o mogočem spreminjanju projekta dostopa italijanskega železniškega kraka začeli v Italiji. Oni lahko predlagajo pogovore o kateri drugi rešitvi, Slovenija bo poslušala, je dejal minister za promet, ki verjame, da lahko ima vsakdo nekoliko drugačne poglede, kot jih je imel pred nekaj leti, ko so sklepali dogovore. Za zdaj pa velja, da od podpisanega dogovora ni nihče odstopil in še najmanj o tem razmišlja ali želi slovenska država. »Tisti minister za promet, ki ne bi razumel potrebe Luke Koper po čim boljši železniški povezavi z zaledjem, nima kaj delati na ministrstvu,« je še dejal Vlačič. Ves zaplet se je začel lani v Trstu oziroma na ravni dežele Furlanije - Julijske krajine, kjer so se pojavila nasprotovanja predlagani železniški trasi med Trstom in Divačo. Pojavile so se pobude, da železnice ne bi gradili od Trsta skozi predor do Črnega Kala, temveč da bi preprosto podvojili zmogljivosti na sedanji progi Benetke-Divača. Toda pred nekaj dnevi je tržaški Primorski dnevnik objavil izjavo italijanskega podministra za infrastruktro in transport Roberta Castellija, ki je zagotovil, da je za italijansko vlado odsek Trst-Divača »absolutna prioriteta«. Castelli je poudaril, da si vlada v Rimu močno želi to železniško povezavo, medtem ko ji nasprotujejo nekateri lokalni politiki, ki so proti krepitvi tržaškega pristanišča, in pri tem kot izgovor omenjajo (kot po navadi v takih primerih) okoljske razloge.

Vir:Delo.si

Maribor - Predsednik vlade Bosne in Hercegovine Mustaf Mujezinović si je včeraj v družbi slovenskega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika ogledal proizvodnjo v Mariborski livarni Maribor, ki si je BiH izbrala za državo, v kateri bo postavila svojo novo tovarno visokotlačnih ulitkov. Še letos nameravajo tam zaposliti 50 ljudi, nato pa število zaposlenih povečati na sto. S tem livarna začenja s selitvijo tiste proizvodnje, ki v Sloveniji zaradi »predrage« delovne sile ni več konkurenčna.

Kot je po pogovorih z Mustafom Mujezinovićem povedal predsednik uprave Mariborske livarne Maribor Branko Žerdoner, so se že pred gospodarsko krizo, ki je močno prizadela predvsem avtomobilsko industrijo, odločili za selitev delov proizvodnje v tujino, in sicer tistih avtomobilskih programov, ki ne prinašajo velike dodane vrednosti. Izbirali so med več kraji na Hrvaškem in v BiH in na koncu izbrali bosanski kraj Bugojna. Cena delovne sile v BiH je namreč bistveno nižja kot v Sloveniji, tam delavec »stane« v povprečju 400 evrov bruto, je povedal Mustaf Mujezinović. »Takšnih investicij, ki prinašajo nova delovna mesta, smo zelo veseli. V naši državi imamo dovolj usposobljenih delavcev, a premalo investicij, ki bi tem ljudem zagotovile delovna mesta,« je dodal Mujezinović. Kot je dejal Žerdoner, nameravajo v novi tovarni letos zaposliti približno 50 ljudi, letno naj bi tam proizvajali okoli 1000 ton ulitkov, do leta 2014 pa po sedanjih predvidevanjih računajo na podvojitev števila zaposlenih ter potrojitev proizvodnje. S tem bi glede na sedanjo ceno aluminija ustvarili za okoli deset milijonov evrov realizacije na leto.

Tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je pozdravil sklenjeni posel, po njegovih besedah gre za običajen proces internacionalizacije uspešnih slovenskih podjetij, ki s tem selijo manj zahtevna delovna mesta v države z nižjo ceno delovne sile. »Kar pa ne pomeni, da so takšna podjetja manj konkurenčna. Ravno nasprotno, na ta način so tudi delovna mesta, ki ostajajo v Sloveniji, bolj varna,« je še pojasnil Lahovnik. »Ni strategija Slovenije, da bi v državi za vsako ceno zadrževali delovna mesta, ki delavcem ne zagotavljajo dovolj visokega dohodka za dostojno preživetje, pač pa se usmerjamo v delovna mesta z višjo dodano vrednostjo,« je dodal.

Sicer pa sta včeraj z Mustafo Mujezinovićem govorila tudi o drugih možnostih gospodarskega sodelovanja med državama. Blagovna menjava je pred krizo že dosegla skoraj milijardo evrov, od tega predstavlja slovenski izvoz tja dve tretjini te vsote, nato pa je padla za približno tretjino. »Sedaj iščemo načine, da čim prej menjavo dvignemo na prejšnjo raven,« pravi Lahovnik. Po njegovih besedah je BiH za slovenska podjetja predvsem obetaven trg z velikim potencialom, prav tako pa ponuja priložnost za sodelovanje slovenskih podjetjih v velikih naložbah v infrastrukturo in energetiko, ki se obetajo v prihodnje.

Vir:Delo.si