Kot je danes na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, se minimalna plača zvišuje za 100 evrov neto oz. dobrih 136 evrov bruto. Znesek 562 evrov neto, kolikor bo po novem znašala minimalna plača, po njenih besedah ustreza izračunu vrednosti košarice minimalnih življenjskih stroškov. Za delodajalce, ki bi se zaradi dviga minimalne plače lahko znašli v težavah, ki bi lahko vodile v odpuščanja, je predvideno največ dveletno prehodno obdobje.

To po besedah Kopač Mrakove pomeni, da morajo delodajalci minimalno plačo v višini 562 evrov uveljaviti najkasneje do 1. januarja 2012. V prehodnem obdobju so določeni minimalni zneski, ki morajo biti izpolnjeni. Letos mora tako minimalna plača znašati 510 evrov neto, 1. januarja prihodnje leto 530 evrov, 1. januarja 2012 pa 562 evrov. Kot je pojasnila Kopač Mrakova, morajo delodajalci za tako postopnost pridobiti soglasje predstavnikov delavcev. Usklajevanje enkrat letno Po novem se bo minimalna plača z dejansko rastjo cen življenjskih potrebščin usklajevala enkrat letno, in sicer 1. januarja. "Zakon bo šel v parlamentarno proceduro po nujnem postopku, saj želimo, da bi novi zneski začeli veljati čim hitreje," je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za delo.

Vlada je z dvigom minimalne plače po besedah premiera Boruta Pahorja prisluhnila zahtevam sindikatov, zlasti pa ugotovitvam poročila o razvoju, ki je pokazalo, da zaposleni z najnižjimi dohodki kljub marljivemu delo ne zaslužijo dovolj, da bi lahko normalno preživeli. "Če bi vlada to spregledala, bi pomenilo, da v Sloveniji lahko nekdo dela, pa kljub temu ne zasluži dovolj za dostojno življenje.

To bi pomenilo popolno vrednostno distorzijo in pripeljalo do položaja, ko bi se razmere na trgu dela poslabšale v sami osnovi. Delo ne bi bilo več vrednota sama po sebi," je dejal Pahor. Zaradi dviga minimalne plače je treba prilagoditi tudi dodatno splošno olajšavo, zato vlada spreminja zakon o dohodnini. Po besedah ministra za finance Franca Križaniča bo splošna davčna olajšava za letos povečana s sedanjih 2095 evrov na 3020 evrov, prvi prag dohodkov, ki je določen kot pogoj za določanje splošne davčne olajšave, pa bo s sedanjih 8700 evrov zvišan na 10.200 evrov. Zaradi prilagoditve ustreznega prehoda bo spremenjen tudi drugi prag dohodkov, in sicer s sedanjih 10.056 evrov na 11.800 evrov.

Sicer pa je vlada danes sprejela tudi stališča do predlogov delodajalcev in sindikatov glede nadaljnjega razvoja trga dela. V stališčih je po besedah Kopač Mrakove poudarila pomen socialnega dialoga za doseganje ciljev, ki so pomembni za razvoj trga dela. Eden izmed ključnih ciljev je doseganje koncepta varne prožnosti. Koncept varne prožnosti bo, tako Kopač Mrakova, zagotovljen z zakoni, ki so že zdaj predmet sprememb (zakon o malem delu, zakon o urejanju trga dela).

Treba pa bo iti tudi v spremembe zakona o delovnih razmerjih. Predloge delodajalcev je vlada povzela v dve sklopa - kratkoročni ukrepi (skrajšanje odpovednih rokov, znižanje odpravnin, upoštevanje ustavne odločbe glede vloge sveta delavcev) in strukturne spremembe. Kratkoročni ukrepi naj bi se izvedli skladno z dogovori z delodajalci in sindikati do 30. marca, nato pa bi predlogi aprila romali v DZ, medtem ko je za spremembe strukturne narave potrebnega več časa in bodo predmet pogajanj do konca leta.

Predloge sindikatov vlada že zdaj upošteva v številnih predlogih zakonodaje, ki so na mizi in bodo uresničljivi v nekaterih ukrepih, je dejal Kopač Mrakova. "Vlada si želi, da so spremembe na trgu dela usklajene med socialnimi partnerji, ker so edino take res dobre. Če socialni dialog ne bo potekal tako, kot je treba, pa je predvsem odgovornost vlade, da sprejme odločitve, saj je vlada odgovorna za izhod iz krize," je še poudarila Kopač Mrakova. Vir:Dnevnik.si

Predsednik Türk je danes sodeloval na pogovoru na temo Rastoči trgi: Okrepiti rast globalnega gospodarstva. Po predsednikovih besedah postaja sodelovanje z novimi gospodarstvi čedalje pomembnejše za vse države razvitega sveta, torej tudi za Slovenijo. Izpostavil je, da mora EU računati na dolgo obdobje razmeroma počasne gospodarske rasti in majhnih tržnih priložnosti, medtem ko so območja sveta, ki veljajo za nastajajoča gospodarstva, izredno zanimiva in dinamična.

Poudaril je, da teh priložnosti ne smemo zamuditi in da imajo razprave v okviru Svetovnega gospodarskega foruma za Slovenijo tudi velik praktičen pomen. Predsednik Türk se je srečal tudi s predsednikom Islandije Olafurjem Ragnarjem Grimssonom, ki mu je predstavil pričakovanja v zvezi z razpravami o kandidaturi Islandije za članstvo v Evropski uniji. V sredo se je Türk udeležil odprtja otvoritvenega zasedanja letnega zasedanja Svetovnega gospodarskega foruma 2010. Petdnevnega foruma, ki poteka pod naslovom Izboljšati razmere v svetu: premisliti, preoblikovati, obnoviti, se udeležuje več kot 2500 političnih in gospodarskih voditeljev iz več kot 90 držav.

Prvi dan delovnega obiska se je Türk srečal s predsednikom Azerbajdžana Ilhamom Alijevim, s katerim sta govorila o izvajanju dogovorov, ki sta jih državi sklenili med lanskim uradnim obiskom slovenskega predsednika v Azerbajdžanu. Türk je izpostavil tudi interes slovenskih podjetij za čimbolj učinkovit razvoj gospodarskega sodelovanja med državama. Slovenski predsednik se je srečal tudi z nekdanjim predsednikom ZDA Billom Clintonom, s katerim imata tudi sicer redno komunikacijo o nekaterih političnih in gospodarskih temah, ki so pomembne za prihodnost, so sporočili z urada predsednika države.

Vir:Dnevnik.si

Zasedenost letal pri potniškem prometu je sicer lani znašala v povprečju 75,6 odstotka, tovorni promet pa je medtem zabeležil 49,1-odstotno natovorjenost, je še razvidno iz podatkov združenja, ki predstavlja okrog 230 letalskih prevoznikov. "Z vidika povpraševanja se bo leto 2009 zapisalo v zgodovino kot najslabše leto, ki ga je industrija kdajkoli doživela.

Trajno smo izgubili dve leti in pol rasti na potniškem trgu ter tri leta in pol rasti v tovorni dejavnosti," je dejal generalni direktor združenja Giovanni Bisignani. Pri tem dodaja, da se je v zadnjih mesecih sicer stanje začelo popravljati, a so številke še vedno za od pet do deset odstotkov nižje od najvišjih ravni v letu 2008, ko se je proti koncu leta začela svetovna finančna in gospodarska kriza.

Ta je sprožila upad povpraševanja, prevozniki pa so se odzvali med drugim z zmanjšanjem zmogljivosti. Desezonirani podatki za lanski december v primerjavi z novembrom kažejo 1,6-odstotno rast v potniškem prometu ter le 0,2-odstotni padec v tovornem prometu. Na letni ravni je potniški promet decembra doživel 4,5-odstotni, tovorni pa 24,4-odstotni dvig, vendar je prvi za 3,4 odstotka, drugi pa za devet odstotkov pod najvišjo ravnjo, doseženo v letu 2008.

Bisignani zato opozarja, da je kljub izboljševanju stanja pred letalskimi družbami še eno zahtevno leto, v katerem bodo morale previdno usklajevati svoje zmogljivosti s povpraševanjem ter nadzirati stroške. Te dvigujejo tudi okrepljeni varnostni ukrepi. Prihodki naj bi se popravljali počasneje od povpraševanja, še počasnejšo dinamiko okrevanja pa naj bi beležila dobičkonosnost. Zato v združenju letalskih prevoznikov napovedujejo, da bo panoga v letu 2010 izgubila 5,6 milijarde dolarjev. V letu 2009 je skupna izguba znašala 11 milijard dolarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Bruto zunanji dolg Slovenije je presegel 40 milijard evrov, njen čisti dolg pa 10 milijard evrov. Oboje je doslej rekordno visoko. Čisti dolg dosega okrog tretjino slovenskega BDP oziroma 40 odstotkov priliva tekočega računa. Njegovo servisiranje bo letos vzelo približno 3 odstotke BDP, ugotavljajo v ljubljanskem Ekonomskem inštitutu pravne fakultete (EIPF) v najnovejši številki Gospodarskih gibanj. Ta številka, je s pomočjo »dvojnosti« prejšnje »novembrsko-decembrske« postala po imenu manj zamudniška, saj je že letošnja, januarska. Sprememba torej v zdajšnjem času ni bila varčevalna. Nasprotno, saj poleg rednega gospodarskega pregleda prinaša še kar tri druge prispevke, namreč spraševanje Franja Štiblarja, ali se (vlada) pripravlja izmotati iz krize ali le iz protikriznih ukrepov.

Tanja Česen analizira triletne premike na trgu dela, Sebastijan Repina in Mejra Festić pa tehtata narodnogospodarske učinke naložb v obnovljivo energijo. Najprej o viziji Slovenije Dr. Štiblar meni, naj se vlada in opozicija najprej sporazumeta o ukrepih za izhod iz krize. Razpravo o strukturnih in institucionalnih bistvenih razvojnih spremembah pa naj opravijo pozneje, saj bi se morali pred tem opredeliti o viziji Slovenije. Gre za ohranitev identitete in uveljavitev (svobode odločanja), ki nam jo še dopušča siceršnja vpetost v mednarodne povezave in ustanove. Lansko povečanje števila starostnih upokojencev za 3,6 odstotka je večje kot predlansko, ugotavlja dr. Tanja Česen. Njihov odhod s trga dela se je torej povečal. To povečanje se je delno zgodilo zaradi krize, delno pa zaradi večjega dela prebivalstva, ki je v starostni skupini, ki se upokojuje. Upokojevanje v normalnih razmerah ne bi smelo vplivati na zmanjšanje zaposlenosti, ker naj bi se s tem delovna mesta sprostila za zaposlovanje mlajših. Skrb zbujajoče je, ker se to ne dogaja.

Gospodarska klima še naprej nizka

V rednem delu inštitut ugotavlja, da se pričakovana rast povpraševanja najhitreje izboljšuje pri izvozu. Trgovinska menjava je bila novembra sicer manjša kot oktobra, vendar pa zaostajanje za letom 2008 iz meseca v mesec pojema. Splošna gospodarska klima ostaja na nizkih vrednostih. V industriji se zaupanje nekoliko krepi, slabša se v neindustrijskih panogah. Po anketi statističnega urada je bila decembra gospodarska klima takšna, kot je bila novembra, v primerjavi z decembrom 2008 je bila za 7 odstotnih točk višja, od tega v predelovalnih dejavnostih kar za 21 točk višja, v neindustrijskih panogah za 7 točk nižja, v gradbeništvu za 18 točk nižja, v trgovini na drobno za 3 točke nižja. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bila splošna klima za 22 točk nižja. V EU so se od novembra na december naročila predelovalnih dejavnosti povečala za slabe 3 odstotne točke.

V Sloveniji se je industrijska proizvodnja malenkostno povečala, novembra je bila za 3 odstotke višja kot oktobra in za 2 odstotka manjša kot novembra 2008, vendar je po inštitutovem merjenju sprotne moči naraščala po 2,85 odstotka letno. Po slabe 3 odstotke letno je izdelava naraščala tudi v predelovalnih dejavnostih. Z izjemo pomorskega prometa je vrednost del v neindustrijskih dejavnostih močno nazadovala. Avtomobilski trg se še vedno otepa s posledicami finančne krize. Brezposelnost še narašča. Po ocenah Evrostata je bilo novembra v vsej EU skoraj 23 milijonov brezposelnih, od tega v evrskih državah 15,7 milijona.

 Cene in plače

Čeprav so se decembra cene življenjskih potrebščin zmanjšale za 0,5 odstotka, se njihov dolgoročni zagon ni opazno spremenil. Razlike med cenami blaga in storitev pa so pravzaprav izginile. Tudi harmonizirane cene, ki so evropsko primerljivo merilo inflacije, so decembra pokazale zmanjšanje. Te naše cene so bile za 2,1 odstotka višje kot decembra 2008, medtem ko so se v povprečju evrskih držav povečale za 0,9 odstotka. Plače spreminja le še letni čas. Po mirovanju v drugem in tretjem četrtletju so se oktobra povečale za odstotek, novembra za 8,5 odstotka. Obe povečanji sta bili manjši od sezonskega. Novembra so bile povprečne kosmate plače le še za 1,3 odstotka nad ravnijo novembra 2008. Tudi podatki o povprečnih plačah za plačano uro potrjujejo, da so plače konec minulega leta stagnirale. O tej počasnosti pričajo tudi stroški dela. V letu med lanskim in predlanskim tretjim četrtletjem so se v Sloveniji ti stroški povečali za 2,5 odstotka, v evrskih državah za 3,5, v Nemčiji za 4,8 odstotka. Seveda so velike razlike tudi v velikosti urnih zaslužkov: v Sloveniji okrog 13 evrov, v Nemčiji 28 evrov. Selitev dolga iz privatnega v javni sektor Kljub velikim sezonskim in naključnim nihanjem se dinamika davčnih prihodkov razen pri trošarinah ni popravila. Polžja rast kreditov je bila tudi novembra. Zunanji dolg, ustvarjen med 2005 in 2008 se povečuje. Skupni kosmati zunanji dolg Slovenije je konec oktobra dosegel 40,05 milijarde evrov, čisti zunanji dolg pa 10,27 milijarde evrov. Oba sta dosegla največje vrednosti doslej. Breme tujega dolga se iz privatnega seli v javni sektor.Državnega dolga je za skoraj 14 milijard evrov. Zadolževanje države omogoča zmanjševanje dolgov, ki so si jih v tujini nabrale banke.

 Vir:Delo.si

Ljubljana - V naslednjih tednih se bodo slovenski osnovnošolci in dijaki odločali o vpisu, to je pa tradicionalno čas intenzivnega predstavljanja tistih izobraževalnih programov, za katere je premalo zanimanja. To predstavljanje je toliko bolj upravičeno, če gre za iskane poklice. Med te - smo slišali na včerajšnji tiskovni konferenci - sodijo tudi biotehniški poklici. Te so v prostorih Kmetijsko gozdarske zbornice vsestransko predstavili predstavniki omenjene zbornice, konzorcija biotehniških šol, kmetijskega in šolskega ministrstva ter centra RS za poklicno izobraževanje. Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice je med drugim poudaril, da slabšanje dohodkovnega položaja v slovenskem kmetijstvu terja iskanje rešitev, med katerimi ima znanje eno od ključnih vlog.

Tone Hrovat, predsednik Konzorcija biotehniških šol, je povedal, da so v zadnjih letih na biotehniških šolah temeljito prenovili delo učiteljev, v modularno zasnovanih programih je tudi veliko več izbirnih vsebin. Predstavnik kmetijskega ministrstva, mag. Jože Dular, je opozoril, da med tistimi, ki gospodarijo na slovenskih kmetijah, kar tri petine nima več od osnovnošolske izobrazbe. Izhod je, po Dularejvih besedah, v spodbujanju vseh vrst biotehniškega izobraževanja - kmetijsko ministrstvo temu letno namenja okrog 400.000 evrov -, saj je z vseživljenjskim učenjem mogoče zajeti vse kategorije prebivalcev podeželja.

Mag. Renata Zupanc - Grom z ministrstva za šolstvo in šport, je dejala, da se vpis v biotehniške šole v zadnjih letih ni slabšal, da pa še vedno ostaja veliko prostih mest - lani 400. Opozorila je na upad zanimanja za poklice peka, mesarja, slaščičarja, gozdarja ... Urška Marentič iz Centra RS za poklicno izobraževanje pa je napovedala, da bodo letos opravili evalvacijo izvajanja biotehniških izobraževalnih programov in preverili tudi to, kako odprti so - petina vsebin kurikuluma mora biti povezanih z razvojem regij, v katerih delujejo šole.

Vir:Delo.si

"Potrebujemo proizvodni obrat ob morju, saj velikih plovil pa tudi kalupov in orodij ni mogoče prevažati s tovornjaki," pravi Japec Jakopin. "Zakaj v Italijo? Ker pri nas preprosto ni mogoče dobiti 300 metrov industrijske obale, kot jo imamo v Tržiču. Sicer pa, saj je tudi to slovensko morje, mar ne? To je zdaj Seawayev izhod na morje."

Nacionalna struktura zaposlenih bo tudi v novi ladjedelnici pestra. Po tretjino bo Italijanov in Slovencev, ena tretjina pa bodo "drugi" kadri iz najrazličnejših držav. Na začetku so zaposlili 75 ljudi, pozneje pa se bo to število dvignilo do 200. Prva barka, ki jo bodo iz novega obrata potisnili v morje, bo 23-metrska jahta (francoske znamke) beneteau 76, sledila bo za kakšen meter krajša klasična skandinavska barka skagen 70, v načrtovanju pa je bistveno večja ekskluzivna jadrnica shipman 100 (30 metrov dolžine).

Za vse je značilno, da njihove cene objavljajo v milijonih evrov. Seaway pa pripravlja še en svoj novi obrat. To bo tovarna za laminirane izdelke v Puconcih, nedaleč od Murske Sobote, kjer so nova delovna mesta še kako dobrodošla. Le malo južneje, v prekmurskih Odrancih, so Nemci postavili tovarno prestižnih avtodomov Carthago in v njej slovenski delavci že več kot leto dni izdelujejo - po zadnjih izjavah nemških šefov - zelo kakovostne bivalnike njihove vstopne serije chic C.

V Seawayevem obratu bo našlo delo okoli 200 novo zaposlenih. Tu bodo nastajali kakovostni izdelki iz umetnih snovi (tudi ogljikovih vlaken), ni pa še padla odločitev, ali bodo sestavni deli za plovila ali ogromni kraki za vetrnice, ki proizvajajo električno energijo in so na svetovnem trgu izjemno zanimivi.

Vir:Dnevnik.si

Koper - Predsednik države Danilo Türk, ki je danes obiskal Luko Koper, je pozitivno ocenil razvojne načrte pristanišča. Kot je dejal po zaključku sestanka, na katerem je beseda tekla zlasti o gradnji tretjega pomola in drugega tira, razvojne načrte podpira, saj so zastavljeni tako, da je poskrbljeno za ekološke vidike in vključenost pristanišča v okolje. "

Čas, ko svet izhaja iz recesije in se povečujeta proizvodnja in obseg trgovinskih tokov je dober čas, da se razvoj Luke Koper požene v naslednjo fazo," je po sestanku s predsednikom uprave Luke Koper Gregorjem Veselkom in njegovim namestnikom Tomažem Martinom Jamnikom poudaril Türk.

Razvojne načrte koprskega pristanišča je Türk označil kot kakovosten projekt. Kot je dejal, potrebuje Luka Koper za razvoj tako razvojno hrabrost kot okoljsko osveščenost, kar oboje načrti vsebujejo. Türk se je obenem zavzel za uspešno in pravočasno dokončanje postopkov sprejemanja državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče ter za razvoj ustrezne železniške infrastrukture, ki bi Luko Koper povezala s Slovenijo in s srednjeevropskim prostorom. Luko Koper je Türk sicer označil za "biser slovenskega gospodarstva in eno bistvenih razvojnih osnov gospodarstva in Slovenije v celoti". Kot je še dejal, je pohvalne besede o koprski luki slišati tudi na obiskih v tujini, kjer velja koprsko pristanišče za "eno od sredozemskih luk, od katere se v prihodnosti veliko pričakuje"

Vir:Delo.si

Štirje vodilni menedžerji Iskratela so si namreč enakovredno razdelili lastništvo podjetja FinTel holding, ki bo prevzelo 17,5-odstotni lastni poslovni delež v Iskratelu. Vanj so ob ustanovitvi 17. decembra lani vložili 200.000 evrov osnovnega kapitala. Ali bodo za odkup prej omenjenega deleža morali najeti bančna posojila ali pa si potrebna sredstva izposoditi kar v sistemu Iskratel, ni jasno, saj vodstvo Iskratela na naša vprašanja včeraj ni odgovarjalo. Jasno ni niti, ali se je prodaja lastnega deleža FinTelu že zgodila. Polenec je namreč napovedal, da se bo to zgodilo že lani, a vpisa spremembe lastništva po naših informacijah še ni bilo.

Prav tako še ni znano, koliko bodo morali plačati za delež v podjetju, ki je imelo ob koncu predlanskega leta na račun rezerv in zadržanih dobičkov za skoraj 60 milijonov evrov kapitala. Nominalna vrednost tega deleža se sicer giblje nekaj čez 19.000 evrov.

Čeprav so menedžerji Iskratela sklenili opcijsko pogodbo za prevzem "zgolj" slabe šestine deleža, je mogoče na podlagi najnovejših premetavanj v lastništvu slutiti, da bo v kratkem lastnika zamenjala več kot polovica podjetja. Lastni delež se je namreč avgusta lani povečal prek 53 odstotkov, saj je Iskratel odkupil večino deleža, ki je bil do takrat v lasti hčerinske družbe Iskra Telekom holding. Ali bo tudi preostanek končal v rokah menedžerjev, ni znano, je pa treba poudariti, da je prvi mož Iskratela Polenec že večkrat napovedal vstop strateškega partnerja.

Vir:Dnevnik.si