Gornje vprašanje je bilo pravzaprav retorično; težko je z gotovostjo izvedeti, kaj ima za bregom Gantar ali kateri drug solastnik imperija KD. "Zgodbo o spremembah" pa nam pomaga osvetliti vrsta dogodkov, v katerih je kot pomemben igralec nastopal KD - katera koli od družb. Nanizajmo tiste, ki so se zgodili v zadnjem tednu avgusta: v ponedeljek je družba KD Holding prodala svojo celotno kinematografsko dejavnost družbam, ki jih obvladuje nekdanji Gantarjev poslovni partner Sergej Racman, in to za okoli 11,6 milijona evrov. Novica ni bila posebno presenetljiva, saj KD kinematografe prodaja že kar nekaj časa. Verjetno so ga k temu privedli tudi slabi poslovni rezultati; krepke izgube ne bodo več kazile zaključne bilance KD.

Morda je ta poslovni dogodek sprožil še katerega od poznejših poslov (denimo z deleži KD Group), a zanesljivo tega ne vemo. Črno na belem pa je, da je že v torek KD Kapital od Maksime Holding odkupil 17,03-odstotni delež Istrabenza. Izkupiček od kinematografov, jasno, ni zadoščal za to, saj je bil Istrabenz nakup večjega formata, vreden skoraj sto milijonov evrov. Sicer pa so v tem primeru transakcijo financirali »s prerazporejanjem in menjavo sredstev«, kar naj bi poenostavljeno pomenilo, da bodo kupnino dobili nazaj v obliki depozita. Pri čemer naj bi kupec plačeval obresti na depozit, dobil pa naj bi zajetne dividende in neto kar nekaj zaslužil. Naslednja naložba KD Kapitala bo nemara ljubljanska Nama. Gantar je želel imeti celotno družbo že tedaj, ko je po nakupu Sodovega petinskega deleža objavil ponudbo za prevzem, vendarmuZavarovalnica Triglav in z njo povezane družbe niso hotele prodati svojega polovičnega deleža. Letos je ta delež naprodaj, dosedanje zbiranje ponudb neuspešno, saj Triglav očitno ni bil zadovoljen s ponujeno ceno. Ali bo Gantar na dražbi (oddal je izboljšano ponudbo) uspešen ali bo kdo ponudil več, bomo videli kmalu.

Sočasno se je trgovalo tudi z deleži v družbah KD. Slišati je, da za posli stoji Gantar, vendar sam tega ni niti potrdil niti zanikal. Sočasno s prodajo kinematografov je bil prodan tudi skupno skoraj četrtinski delež ključne družbe skupine, KD Group. Deleža sta šla na Ciper, in sicer družbama Tikan Holding Limited in Soroli Invest Limited iz Limasola. Ta dan so lastniki opravili še dva posla z delnicami istega izdajatelja. Družba European Funds Inc. iz Delawara je za dobre štiri odstotke zmanjšala svoj delež, Caranthania Investments SA iz Luxembourga pa je svojega za slabe tri odstotke povečala. Dva dni zatem pa je nekoliko (za manj kot tri odstotke delnic) povečala svoj delež v KD Group družba Onisac (ki je v lasti ljubljanskega Koloseja). Včeraj pa je KD Group obvestil delničarje o prodaji še enega večjega paketa delnic; drugi največji delničar KD Group, Vegro Stiftung s sedežem v Liechtensteinu, je prodal 11,95 odstotka te družbe.

Prejšnji teden se je končal s skupščinama KD Holdinga in KD Group. Zadnja je minila brez vsakršnih zapletov, saj so delničarji soglasno potrdili vse sklepe, ki jih je predlagala uprava. Med drugim so se strinjali z dividendo v višini 68 evrov na delnico, s spremembo imena in s pooblastilom upravi za nakup lastnih delnic.

Pestrejše pa je bilo dogajanje na skupščini KD Holdinga, kjer so se precej ukvarjali s tem, kolikšna je lahko dividenda na prednostno participativno delnico. Eden od lastnikov tovrstnih delnic, Boštjan Vovk, meni, da je v tem pogledu statut družbe v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah, zato je vložil nasprotni predlog razdelitve bilančnega dobička in spremembe statuta družbe. Na skupščini je bil izglasovan predlog uprave, tako da je omenjeni delničar napovedal izpodbojno tožbo. Kot pravi borzni analitik in delničar KD Group Matej Tomažin, bo razplet sodnega postopka za vlagatelje zelo pomemben. Uprava družbe je sicer dobila tudi pooblastilo za nakup lastnih delnic, vendar ne po svojem, ampak po nekoliko ožjem nasprotnem predlogu: veljalo bo zgolj leto dni (in ne 36 mesecev), lastnih delnic pa ne bo mogoče uporabiti za nagrado upravi in zaposlenim, kot si je prvotno zamislil Matjaž Gantar.

Vir: www.delo.si

Na zahtevek, ki predstavlja slabe štiri odstotke 136 milijonov evrov vrednega posla, bosta izvajalca odgovorila v petih dneh, ko naj bi na poziv Darsa tudi nakazala znesek na njihov transakcijski račun.

Večji del zahtevane odškodnine se nanaša na povzročeno nematerialno škodo - pet milijonov evrov - preostalih dobrih 127.000 evrov pa na materialno škodo, so sporočili iz SCT. Po naših informacijah je Dars kot utemeljitev za zahtevano odškodnino zaradi težav s predorom Šentvid navedel, da "sta bila ugled in dobro ime Darsa okrnjena v tujini in doma". V Darsu so pojasnili, da so škodo natančno izračunali glede na dejanske stroške zaradi izpada cestnine (na cestninski postaji Torovo so za tretji in četrti razred zaračunavali nižjo cestnino), zaradi stroškov postavljanja in odstranitve prometnih zapor ter zaradi nepremoženjske škode zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena Dars, ker sta SCT in Primorje kršila pogodbene obveznosti. Koliko škode je nastalo po posameznih postavkah, niso pojasnili. Če izvajalca zahtevka ne bosta poravnala, bo Dars vložil odškodninsko tožbo, pri tem pa ne izključujejo možnosti, da bodo zahtevali povračilo tudi preostale škode, ki še ni znana v celoti oziroma bi še naprej nastajala.

S predorom Šentvid oziroma o politični odgovornosti ministra za promet Radovana Žerjava za s predorom povezane dogodke se bo prihodnji ponedeljek na zahtevo poslanske skupine Zares ukvarjal tudi odbor za promet. Nujna seja bi morala potekati že danes, vendar so jo prestavili zaradi zadržanosti predstavnikov ministrstva za promet. Na sejo so poleg ministra Žerjava vabljeni glavni prometni inšpektor Jurij Kos, predsednik uprave Darsa Tomislav Nemec, strokovnjak za predorsko varnost Andrej Čufer, predstavniki SCT ter predstavniki nadzornega inženirja ZIL Inženiring.

barbara.hren@dnevnik.si

Vir: www.dnevnik.si

Te je družba Zero kupila na javni dražbi za poplačilo dela dolga, ki ga je imela do družbe Blagovnica Bežigrad. Ta je bila takrat v lasti Šubičevega podjetja SPZ in Šubica, ki naj bi s ponarejenimi dokumenti januarja 2005 preslepil borzno hišo Poteza in tako dosegel izbris zastavne pravice podjetja Zero. S tem je Šubic sebi in svojemu podjetju omogočil prodajo delnic blagovnice, in sicer po skoraj petkrat višji ceni, kot jih je pridobila družba Zero, ter si tako pridobil za več kot pol milijona evrov premoženjske koristi.

Sodnica Metka Popivoda je včeraj zaslišala tri priče, ki naj bi potrdile, da je podjetje S. P. Z. januarja 2005 po pošti dejansko prejelo dve izbrisani pobotnici s strani podjetja Zero. Obstoj pobotnic sta potrdili dve priči - računovodkinja podjetja SPZ Irena Mežek in sin obdolženega Aleš Šubic, medtem ko je zaposleni v SPZ Janez Debevec potrdil, da je od Zera prejel pošto, vendar jo je le predal Šubicu in z vsebino ni bil seznanjen.

Direktor družbe BT Invest, ki je od Zera odkupila terjatve, Rudolf Bizaj, je prepričan, da SPZ takšnih pobotnic ni prejel. Družba Zero je pri Potezi januarja 2005 res dvignila dva naloga za izbris zastavne pravice, saj naj bi se s Šubicem dogovorili, da jim bo ta do konca januarja poravnal celoten dolg, vendar so pobotnice hranili pri notarju Miru Košaku. Ta bi moral kot priča nastopiti včeraj, vendar se je opravičil. Na sodišču ga pričakujejo v začetku oktobra, ko je napovedana naslednja obravnava, na kateri naj bi kot priča nastopil tudi direktor podjetja Zero Robert Kovačič.

katja.svensek@dnevnik.si

Vir: www.dnevnik.si

SCT, ki je zadnja dodatna dela v predoru opravil v začetku julija, tako Darsu zanje ne more izstaviti računa. Kot smo že poročali, je SCT plačilo za dodatna dela v predoru od Darsa zahteval že maja, o tem pa je uprava državne družbe za avtoceste takrat seznanila tudi nadzorni svet. Ta o njem ne more odločati, dokler ga ne potrdi uprava.

Dars in SCT sta sicer pogodbo o izvedbi elektrostrojnih del v predoru v vrednosti 11 milijonov evrov podpisala lani septembra. Po neuradnih informacijah je SCT že takrat Darsu predložil tudi seznam dodatnih del, ki jih bo opravil v predoru. Prvotna pogodba naj bi bila namreč pripravljena na osnovi razpisa, ki ga je Dars objavil še v času, ko je imel predor Šentvid - tudi na papirju - še dve cevi s po dvema pasovoma. SCT naj bi tako v minulih mesecih podvojil število prečnikov in odstavnih niš v predoru, namestil dodatno razsvetljavo in prezračevanje zaradi zamenjave betonskega vozišča z asfaltnim ter predor opremil z dodatno signalizacijo. Pri tem se je skliceval tudi na evropsko direktivo o prometni varnosti.

Kje se je torej zapletlo? Čeprav nam na Darsu včeraj ni uspelo dobiti uradnih pojasnil, smo iz neuradnih virov izvedeli, da v upravi družbe vztrajajo, da morajo biti tudi dodatna dela obračunana v skladu z osnovno pogodbo in torej ostati v okviru prvotnega zneska (11 milijonov evrov). Pri tem naj bi tudi nadzornikom družbe zagotovili, da je omenjena pogodba sklenjena na podlagi razširjenega dvocevnega predora s po tremi pasovi.

Za zdaj nam ni uspelo uradno preveriti, ali in v čem so materiali, ki jih je na podlagi projekta za izvedbo uporabil SCT, morda drugačni od materialov, ki jih je SCT navedel v ponudbi za dela. Kljub temu pa so dodatna dela, ki jih je opravilo gradbeno podjetje v lasti Ivana Zidarja, zabeležena v gradbenih knjigah. Dars jih je nato po dostopnih podatkih tudi potrdil, dela pa so prestala tudi tehnični pregled. V SCT včeraj niso želeli odgovoriti na vprašanje, ali nameravajo slabe tri milijone evrov za dodatna dela od Darsa izterjati na sodišču.

primoz.cirman@dnevnik.si

Vir: www.dnevnik.si

Kar triinpolletno čakanje med sedmim in osmim sestankom meddržavne komisije, ki spremlja pogodbene obveznosti Hrvaške in Slovenije iz naslova soupravljanja krške nuklearke, je zgovorno. Državi sta imeli - in še imata - pomembna nerešena vprašanja, a nista našli skupnega jezika. To pač ni bilo zares nujno. Zato sta se držali vsaka na svoji strani Sotle.

Slovenija je v skladu z meddržavno pogodbo zbirala denar za upravljanje z odpadki in razgradnjo Jeka in se spraševala, kdaj bo po podobni poti stopila Hrvaška. Rok, marec 2004, je bil že davno mimo. Slovenske grožnje z arbitražo so napovedovale staro ljubezensko zgodbo med sosedama. A le na papirju. V ozadju so se namreč Hrvati še kako zavedali pomena krške nuklearke za njihovo energetiko.

Čeprav Hrvaška še vedno nima izdelane strategije v energetiki (prav v prihodnjih dneh je predvidena javna obravnava), se zaveda svojega več kot 20-odstotnega deficita pri preskrbi z električno energijo. In razmeroma nizke cene proizvodnje elektrike v krški nuklearki.

Ob dodatnem pritisku Evropske unije v okviru pristopnih pogajanj, da mora Hrvaška vendarle ustanoviti svoj sklad, so bili pogoji za osmi sestanek komisije - v predvolilnem času - vendarle izpolnjeni. Zaradi financ sta tudi Slovenija in Hrvaška začeli govoriti skupni jezik.

Ob pričakovanem gospodarskem razvoju Hrvaške in posledično vse večji porabi električne energije slovenske južne sosede je pričakovati, da bosta državi v prihodnjih letih rešili vsaj tiste probleme, povezane s krško nuklearko, ki bi lahko ovirali njeno normalno obratovanje. Kdo si ne bi želel podaljšati obratovalne dobe objekta in si tako rekoč brez večjih stroškov še za dvajset let zagotoviti poceni elektrike?

Marsikdo med slovenskimi energetiki še danes obžaluje priložnost, ko bi Slovenija pred leti morda lahko odločneje poizkusila odkupiti hrvaški delež krške nuklearke. In čaka na novo možnost. Toda Hrvati se danes dobro zavedajo prednosti jedrske energije. Zato naj bi se ta opcija znašla tudi v njihovi strategiji razvoja energetike. Na Hrvaškem so prepričani, da lahko lastno jedrsko elektrarno zgradijo do leta 2020, najpozneje 2023. Potrebujejo le še lokacijo. Vsaj do takrat pa bodo zelo cenili energijo iz Krškega.

Vir: www.delo.si

Kot je dejal Časar, je koncesnina v višini 3,5 odstotka poslovnih prihodkov (zmanjšanih za različne pristojbine in prispevke) taka, da omogoča stabilen in dolgoročno zasnovan razvoj, pri čemer bo imela država nadzorno funkcijo samo pri naložbah v infrastrukturo, sicer pa bo imela Luka za uveljavljanje na trgu »proste roke« na poti do cilja postati najboljše in najprivlačnejše pristanišče za države srednje Evrope. To ni pomembno le za podjetje, ampak dolgoročno tudi za delničarje oziroma lastnike. Ti bodo za delnico za leto 2007 dobili 0,55 evra bruto dividende, kljub nasprotnemu predlogu dveh malih delničarjev, da bi - glede na dobre lanske poslovne rezultate - bruto dividenda bila enaka lanski, in sicer 1,09 evra na delnico. Predlog je bil za nekatere logičen, a ker je država svoje prednostne delnice spremenila v navadne, tudi neizvedljiv. O predlogu niso glasovali, ker je bil pred tem sprejet nasprotni predlog Kada, ki je bi skoraj enak kot predlog uprave in NS, le da je za 25.000 evrov znižal nagrade članom NS. Tako so bilančni dobiček iz leta 2007, ki znaša 25.554.194,12 evra, razporedili takole: 7.700.000 evrov za dividende; 110.790 evrov za udeležbo članov nadzornega sveta pri dobičku; 5.209.210 evrov v druge rezerve iz dobička. O uporabi preostalega dela bilančnega dobička v višini 12.534.194,12 evra bo skupščina odločala v naslednjih poslovnih letih. Dividende bo Luka Koper izplačala do 15. oktobra letos. Na skupščini so za štiri leta imenovali oziroma potrdili tudi nove nadzornike. Na predlog občinskega sveta MO Koper ponovno Borisa Popoviča, svet delavcev Luke pa je za naslednje mandatno obdobje v NS imenoval Orjana Bana, Borisa Bradača in Nebojšo Topiča.

Robert Časar, predsednik uprave Luke, je napovedal tudi, da pričakuje, da bo v začetku prihodnjega leta za Luko sprejet še drugi pomemben dokument, in sicer državni prostorski načrt, v osnutku katerega je predviden tudi tretji pomol. Luka ga bo zgradila, ker je to objekt izjemnega pomena ne le zanjo, ampak za celotno slovensko gospodarstvo. Sicer pa je skupina Luka Koper leta 2007 ustvarila 122,2 milijona evrov poslovnih prihodkov in presegla realizacijo leta 2006 za 16 odstotkov. Kljub povečanju poslovnih prihodkov smo ne le zadržali, ampak celo povečali njihovo dobičkonosnost, ki je presegla 19 odstotkov, stroški poslovanja so rasli za dva odstotka počasneje kot poslovni prihodki in so znašali 98,8 milijona evrov. Dodana vrednost na zaposlenega se je povečala za pet odstotkov in je dosegla 66.000 evrov ob dejstvu, da so v Luki leta 2007 povečali število zaposlenih za 108 ljudi oziroma za 11 odstotkov. Dobiček poslovanja Skupine je znašal 23,4 milijona evrov; njegova rast v primerjavi z letom prej pa je kar 21 odstotkov. Delež naložb v poslovnih prihodkih je s 93,7 milijona evrov leta 2007 znašal kar 77 odstotkov, leta 2006 pa 29 odstotkov. Največ naložb, kar 61 odstotkov, je bilo v osnovno pristaniško dejavnost, konkretneje v posodabljanje in povečevanje zmogljivosti opreme za obvladovanje vedno večjega obsega pretovora v pristanišču. Res izjemno dobri rezultati se nadaljujejo še letos in kot je povedal Časar, so v prvem polletju ustvarili 69,3 milijona evrov poslovnih prihodkov (14 odstotkov več kot v istem obdobju lani) ter dodatno povečali dobičkonosnost poslovnih prihodkov na 23,5 odstotka. Spet so za dva odstotka znižali stroške poslovanja, dobiček pa je dosegel 16,3 milijona evrov in bil 21 odstotkov večji kot lani. Za osem odstotkov so znova povečali dodano vrednost na zaposlenega. Tečaj delnice Luke Koper, d. d., je v prvem polletju 2008 sicer izgubil 35 odstotkov vrednosti, a so v Luki prepričani, da so vsako leto boljši poslovni rezultati ter izjemne razvojne priložnosti koprskega pristanišča jamstvo za dolgoročno in stabilno rast Luke in vrednosti delnice.

Vir: www.delo.si

Skoraj neprimerno se zdi oporekati delničarjem Luke Koper, ki so na skupščini glasovali tako usklajeno, da je bilo že kar neokusno. V povprečju so sklepe izglasovali z 99,99-odstotno podporo; presenečenja ni bilo niti pri sklepu o pol manjši dividendi kakor lani. Povrhu vsega je direktor direktorata za pomorstvo Jadran Luin sklep o sprejetju državne koncesije za Luko Koper označil za enega najpomembnejših dogodkov od osamosvojitve.

Bolj kot zmaga sedanje oblasti je šele zdaj sprejeta koncesijska pogodba za tovorno pristanišče poraz prejšnjih. Skoraj neverjetno je namreč, da se že prejšnjim oblastnikom ni zdelo primerno sprejeti podobne pogodbe, če je oblast res tako podpirala svojega »vlečnega konja«. Če zdajšnji vladi oprostimo preračunljivo sprejetje koncesije tik pred volitvami, ji je treba priznati pogum, da je s koncesijsko pogodbo pravzaprav na skrivaj (in na tihem) naredila temeljit preobrat. Janševa koalicija je vladavino začela odločena, da v Kopru vzpostavi pristaniško upravo po reškem in tržaškem zgledu. Prav nič je ni motilo prepričevanje prejšnje uprave (Bruna Koreliča), da bi bil to strateški samomor. Pozitivno vlogo je imela pri tej spreobrnitvi sedanja uprava, ki ni nekritično odpisala vsega dobrega, kar so za koprsko pristanišče naredili predhodniki.

Zmaga je le na prvi pogled brezmadežna. Vsem bleščečim dosežkom Luke Koper navkljub je namreč dovolj razlogov za zaskrbljenost. Prevzem, ki ga je pred letom dni opravila država s preprosto pretvorbo prednostnih delnic v navadne, ima negativne posledice. Ogoljufani so tisti delničarji, ki so prej vsa leta vlagali v infrastrukturo in jim je država kljub drugačnim dogovorom in brez lastnega prispevka pobrala polovico vlaganj. Kaj je država s tem pridobila, smo včeraj vprašali njenega predstavnika Jadrana Luina, a zadovoljivega odgovora nismo dobili. Kanila sta ji še dva milijona evrov, ki jih z dividendami stiska iz podjetja. In morda še dodatna dva milijona od koncesnine.

Država si je tako predvsem na račun malih delničarjev zagotovila rento, ki je zanjo zaradi skromnosti tako rekoč zanemarljiva. V infrastrukturo doslej ni vlagala in samo čakamo lahko, kdaj in kako se bo izprsila. Prevlada državnih delnic pri odločanju na skupščini ni neokusna samo na pogled. Ob takšnem razmerju sil je država ravno toliko posegla v podjetje, da bi lahko okrnila podjetniško iniciativo, ki je doslej odlikovala in ločevala koprsko pristanišče od sosednjih dveh v Trstu in na Reki.

In čeprav je državna administracija zmogla še pred volitvami pripraviti volivcem prijazno koncesijsko pogodbo, je volilno kočljivi državni prostorski načrt raje pustila za povolilno obdobje. Koncesijska pogodba je brez prostorskega načrta (brez tretjega pomola in železniške povezave) samo četrtinska zmaga. Vsem v Sloveniji, razen delu Ankarančanov, je jasno, da so Luko Koper pred pol stoletja slovenski »pionirji« začeli graditi zato, ker so imeli vizijo. Zato bi moral biti prostorski načrt že zdavnaj napisan in podpisan. Ne vem, katera oblast bi si dovolila omejevati podjetje, ki je v enem letu zmožno za desetino povečati število zaposlenih in ki daje dobrega kruha desetinam tisočev v državi. Tudi tokratni državni večinski lastnik se razvoja Luke Koper loteva oportunistično, politično, državnoplansko in premalo podjetno. Zato tudi tokratni lastnik pušča dovolj prostora za vse, ki trdijo, da bi znali to storiti bolje.

Vir: www.delo.si

Prav tako se je KD Kapital spraševal, zakaj se do tega vprašanja ni opredelil nadzorni svet, zakaj uprava ni predlagala umika lastnih delnic, ki presegajo 10 odstotkov osnovnega kapitala, in kdaj bo to predlagala. V KD Kapitalu pričakujejo pisni odgovor v roku 10 dni.

V Dnevniku smo na problem nezakonitega stanja glede lastnih delnic Cimosa (skupaj jih ima 13,35-odstotka) opozorili že februarja. V Banki Koper, ki je 13,56-odstotna lastnica Cimosa, so nam takrat pojasnili, da je uprava Cimosa do zadnje skupščine trdila, da je Cimos lastne delnice pridobil pred uveljavitvijo sprememb zakona o gospodarskih družbah in da zato zanje ne veljajo zakonske omejitve. V Cimosu pa so povedali, da imajo lastne delnice že od leta 1997, da bi podjetju in delničarjem zagotovili finančno in poslovno stabilnost.

Po predlogu uprave na čelu s Francem Kraševcem so delničarji na skupščini izglasovali, da se bilančni dobiček v višini 1,22 milijona evrov odvede v druge rezerve iz dobička. KD Kapital je temu nasprotoval in podal nasprotni predlog, naj bilančni dobiček ostane nerazporejen, V tem primeru bi lahko o njem prihodnje leto odločala skupščina. Tega predloga ni podprla zadostna večina. Prav tako KD Kapital na skupščini ni uspel z nasprotnim predlogom za imenovanje revizijske hiše KPMG namesto Renome, ki jo je predlagala uprava.

So pa delničarji podprli nasprotni predlog Banke Koper o imenovanju novega nadzornega sveta. Od predlaganih članov Mete Berk Skok, Andra Ocvirka, Čedomila Staničića, Franca Hermana Šimnovca in Franca Hočevarja so sicer zadostno podporo dobili vsi kandidati, razen Hočevarja. V Banki Koper namreč velja, da so lahko v nadzorne svete, v katerih ima banka solastništvo, imenovani le posamezniki, ki so zaposleni v Banki Koper. Namesto Hočevarja je bil v nadzorni svet tako imenovan Aleksander Lozej.

sebastjan.morozov@dnevnik.si

Nova cenitev za Cimos

Kapitalska družba (Kad) bo v bližnji prihodnosti podpisnikom delničarskega sporazuma (gre za 76-odstotkov Cimosovih lastnikov) poslala pobudo, da bi se izvedla nova cenitev Cimosa, stroške katere bi si s delničarji razdelili. Kot smo že poročali, se delničarski sporazum Cimosa izteče konec letošnjega leta, zato so omenjeni podpisniki spomladi preučevali možnost, da bi ga podaljšali in da bi k njemu povabili tudi druge delničarje. Poleg tega se je pojavila tudi ideja, da bi podpisniki delničarskega sporazuma prek javnega razpisa iskali kupca za Cimos. Kad, ki skupaj s svojim Prvim pokojninskim skladom (PPS) obvladuje 22,22 odstotka Cimosa, pa je na začetku polletja preučeval idejo o uvrstitvi Cimosa prek prve javne prodaje delnic (IPO) na Ljubljansko borzo. Zaradi razmeroma nizkih tečajev delnic je Kad to idejo do nadaljnjega opustil.

Vir: www.dnevnik.si