Ljubljana - Bonitetna agencija Fitch Ratings je potrdila obstoječi kreditni oceni 'AA' za dolgoročni dolg Slovenije v domači in tuji valuti (IDR); izgled je stabilen. Agencija je za Slovenijo potrdila tudi kreditno oceno kratkoročnih poslov v tuji valuti 'F1+' in njeno splošno omejitev transferabilnosti plačil v tujino (Country Ceiling ) 'AAA', so sporočili z ministrstva za finance. Fitch ne pričakuje, da bo pri nas fiskalna konsolidacija vzpostavljena pred letom 2011, čeprav je vlada sprejela ukrepe za zmanjšanje povečevanja plač v javnem sektorju in izplačil v okviru državnega pokojninskega sistema, vključno z odlogom in preklicem sporazumov, ki so predhodno že bili izpogajani. To se odraža tudi v javnem dolgu, ki se je konec leta 2009 zvišal na 34 odstotkov [BDP]. Fitch pričakuje, da se bo ta ob koncu leta 2011 še povečal na okrog 44 odstotkov. Nato bo potreben dober program fiskalne konsolidacije, če bo vlada želela do leta 2013 doseči cilj zmanjšanja fiskalnega primanjkljaja na 3 odstotke BDP.

Vir:Delo.si

Kompas je v finančni stiski.

Tako pravijo bilance in ljudje, ki so mu blizu. Izpostavljati se nočejo, ker se bojijo za službo. Govorijo o zadolženosti in krčenju delovnih mest. Plačilni roki naj bi se podaljševali, družba hrvaškim hotelirjem menda dolguje več kot pet milijonov evrov. Podjetje je v osemdesetih cvetelo. Prišla je osamosvojitev: kljub hudim udarcem, izgubi jugoslovanskega trga in posledično premoženja, se mu je uspelo pobrati. Zlate dobe iz osemdesetih sicer ni doseglo, vendar je bilo uspešno. Postajalo je še prepoznavnejše. V iskanju izzivov se je vodstveni kader začel ozirati za novimi partnerji. Poleti 2006 je večinski delež Kompasa pridobilo takrat sedem let staro hrvaško podjetje Adriatica.net. Z njim naj bi se začela še večja zgodba o uspehu. Pospešil naj bi se tehnološki razvoj, povečal obseg poslovanja ...

Zgrešena poteza?

Sogovorniki, ki so rasli s Kompasom, vendar danes tam niso več zaposleni, pravijo, da je bila prodaja napaka, saj je šlo odtlej z njim le še navzdol. Ker je bilo ob vstopu pod okrilje hrvaškega podjetja dogovorjeno, da bo prevzel celotno turistično agencijsko dejavnost, je moral od njega kupiti tudi večinske deleže v Atlasu, Iliriki turizmu in Odiseju. Koliko so odšteli zanje, ni znano, prav tako je skrivnost cena, po kateri je Adriatica.net prišla do glavne besede v Kompasu. Dimitrij Piciga, danes prvi mož Slovenske turistične organizacije, prej pa uslužbenec Kompasa, je že pred meseci kot mali delničar na skupščini postavil vprašanja, povezana s cenitvami za nakup omenjenih podjetij, zavarovanjem posojil, ki jih je Kompas najel za izvedbo teh poslov (24 milijonov evrov), in kreditno izpostavljenostjo družbe, vendar odgovorov še ni dobil. Pravi, da jih pričakuje v kratkem. Na naše poizvedovanje, ali je zadovoljen s poslovanjem podjetja in ali se mu zdi prodaja Hrvatom napaka, pa nas je služba za stike z javnostjo obvestila, da odgovorov na zasebna vprašanja ne bo podal: »Mag. Piciga podpira vse razvojne projekte in aktivnosti družbe Kompas, ki imajo za cilj pripeljati večje število turistov v Slovenijo.« Redkobeseden je bil tudi dolgoletni prvi mož Kompasa Janez Pergar. Ko smo ga povprašali o domnevno slabem poslovanju družbe in tem, da je pravočasno odšel, je odvrnil, da zadeve ne bo komentiral: »Tako smo se dogovorili. V Kompasu sem sklenil neko obdobje. Ne bom dajal nobenih informacij - žal ne!« Povedal pa je, da kolegom še pomaga s kakšnim nasvetom. Zanikal je, da bi pri prodaji Kompasa zaslužil velike denarje, češ da je imel majhen lastniški delež. Po koliko so se prodajale delnice, je skrivnost, toda govori se, da se je cena gibala od štirideset do sto evrov. Zgolj za informacijo naj dodamo, da je bil Pergar konec julija 2006 s 1685 delnicami dvoodstotni lastnik Kompasa, torej bi mu, če držijo podatki o prodajni ceni, v žep lahko padlo od 70 do skoraj 170 tisoč evrov.

Potreba po denarju

Pergar, razrešeni predsednik upravnega odbora Kompasa, je na skupščini delničarjev Picigi odgovoril, da so bile za nakupe podjetij Adriatice.net opravljene vse cenitve, vendar so poznejše analize pokazale, da so bile vrednosti previsoke. Kompas jih je torej preplačal. Zaradi kreditne izpostavljenosti je postala nujna dokapitalizacija, ki poteka te dni, izpeljana pa mora biti do konca marca. Z njo nameravajo osnovni kapital povečati za 3,13 milijona evrov, na 6,5 milijona. Izdali bodo 187.500 navadnih delnic po osemdeset evrov. Skupna vrednost dokapitalizacije je 15 milijonov evrov, poleg nje pa bodo morali tudi reprogramirati obveznosti, ki niso majhne. Kolikšno zanimanje vlada za nove delnice, ki jih v prvem krogu ponujajo dosedanjim delničarjem, nam niso zaupali. Posli so menda že dogovorjeni, vendar imen partnerjev niso hoteli izdati. Strah pred negotovostjo Nekateri zaposleni odnose v podjetju opisujejo kot slabe. »Danes se ne ve, kaj bo jutri.« Veliko jih je zato menda odšlo po lastni volji, drugim so namignili, da utegnejo biti kmalu odveč.

Glavne niti vlečejo v Zagrebu.

V Sloveniji po besedah poznavalcev delajo dobro, ustvarjajo celo odličen promet, a kaj ko ima Adriatica.net, ki ji je uspelo svoj delež v Kompasu zadnja leta povečati na devetdeset odstotkov, velike potrebe. Tako velike, da menda grozi popolno izčrpavanje Kompasa. Če verjamemo sogovornici, ki dela v podjetju dvajset let, so razmere slabše kot v času osamosvojitve. Šušlja se o večdesetodstotnem znižanju plač in neporavnanih obveznostih do avtobusnih prevoznikov in hotelirjev. Sogovorniki, ki poznajo turistično panogo, vendar želijo ostati neimenovani, za govorice vedo. Škoda se jim zdi, da je prišlo tako daleč. »Ker je Kompas bil in je še vedno blagovna znamka, od katere smo imeli vsi veliko.« Večina današnjih vodičev, ki veljajo za dobre, je denimo iz Kompasove šole. Konkurenca za Kompas ne najde žalbesede. S komerkoli smo govorili, je zatrdil, da dobro sodelujejo in so tudi reden plačnik. Strinjali so se, da se kader trudi, toda kaj ko obstajajo višji cilji, kar se žal kaže pri finančni sliki podjetja.

Optimizem

Naše poizvedovanje o slabih razmerah v družbi je upravo presenetilo. Izvedeli smo, da jim skoraj vsako leto pred sezono napovedujejo konec, vendar vedno preživijo. Kot pravijo, si zaradi Kompasovega močnega tržnega deleža v turizmu najverjetneje številni res želijo, da bi utonil v pozabo kot Globtour. Čudijo se, da so negativne informacije do nas prišle v času, ko so se krivulje spet začele obračati navzgor. Kot so pojasnili, so zaprli le štiri poslovalnice Adriatice.net, ker so bile v neposredni bližini Kompasovih, torej bi se podvajale. O plačilih so povedali, da potekajo v dogovorjenih rokih, razen pri morebitnih spornih zneskih ali napačno obračunanih storitvah, poleg tega se plačuje po pogodbah z različnimi plačilnimi roki. Poudarjajo, da se hotelirji, če ne bi poslovali korektno, gotovo ne bi želeli pojavljati v Kompasovih katalogih. »Imamo izobražen in sposoben kader (doma in v tujini zaposlujejo 511 ljudi; op. p.) in verjetno bi se takoj oglasil, če bi bilo res kaj tako narobe, kot opisujete,« nam je v neuradnem pogovoru zatrdil predstavnik Kompasa. Ne skrivajo, da so se zaradi splošne gospodarske krize tudi oni lotili optimizacije delovnih procesov: »Z boljšo organizacijo in novo sistematizacijo delovnih mest, ki smo jo izvedli lani spomladi, smo ohranili vse stalno zaposlene v podjetju, res pa smo se odločili ne zaposlovati na novo, in tako so se nekatere pogodbe o delu za določen čas iztekle, prav tako se je nekaj zaposlenih upokojilo.« Kolikšne so pri njih plače, nismo izvedeli, ostale pa naj bi na enaki ravni.Adriatica.net ima za seboj dokapitalizacijo, od katere si veliko obetajo. Sploh verjamejo v uspeh povezave. Z njo je Kompas po njihovem dobil vodilno vlogo v turističnem delu koncerna: kot slovensko podjetje je prevzel nekdanje največje tekmece na trgu, hrvaški Atlas Airturs, dubrovniški Atlas in še nekatera slovenska, hrvaška in srbska podjetja. Kljub zapisanemu ostaja dvom o uspehu, saj je v igri nacionalni interes. Ko bo torej na tehtnici vprašanje slovenskega ali hrvaškega podjetja, lahko ugibate, kako se bodo odločili hrvaški lastniki, ki imajo v lasti oba.

Vir:Delo.si

Pri najemanju stanovanjskega posojila je zelo pomembna odločitev o ročnosti - glede na zmožnosti vračila želene vsote denarja je treba smotrno izbrati primerno razmerje med višino mesečnega obroka in dobo vračanja sredstev. To posebej velja, če se odločamo za posojilo z gibljivo obrestno mero. Glede na zdaj izjemno nizko stopnjo euribora je pri tem dobro imeti v mislih, da se bo v naslednjih letih spet povečala, kar bo povzročilo povečanje mesečnega obroka posojila. Na to posebej opozarjajo tudi na bankah, ko strankam pripravljajo informativne izračune mesečnih obveznosti za želena posojila.

 Pravijo, da je bolje nekoliko podaljšati dobo odplačevanja kot da bi pozneje zaradi prevelike mesečne anuitete posojilojemalec lahko imel težave z vračanjem kredita. Kaj če se komitent odloči za daljšo dobo vračanja zaradi pričakovane povečane obrestne mere enkrat v prihodnosti, čeprav mu dohodki omogočajo, da bi posojilo po trenutno veljavnih pogojih odplačeval hitreje? Ali banka omogoča, da občasno na račun, kjer se vodi posojilo, nakaže dodatna sredstva in tako hitreje poplača posojilo? Odgovori bank kažejo, da je njihova praksa različna. Nekatere možnost občasnih dodatnih nakazil sprejemajo brez dodatnih administrativnih postopkov, včasih so ti postopki odvisni od tega, kaj želi stranka s takšnim poplačilom doseči, s tem pa so povezani tudi različno visoki stroški.

Pri večini bank velja, da stranka, ki pospešeno nakazuje denar na posojilni račun, enostavno posojilo odplača prej, kot je navedeno v pogodbi, pri preostalih bankah pa se z dodatnimi nakazili zmanjšuje mesečna anuiteta, tako da odplačilna doba ostane enaka. »Skrajšanje dobe je avtomatično, za znižanje obroka pa je potrebna vloga stranke,« so povedali v Raiffeisen Banki. Če stranka na račun zgolj nakaže denar in banki ne sporoči ničesar, ostane amortizacijski načrt nespremenjen, posojilo je odplačano prej, kot je predvideno v pogodbi, pojasnjujejo v BKS Bank. Enako velja tudi za komitente Hranilnice Vipava, Probanke in po naših informacijah vsaj še za stranke Gorenjske banke. V Probanki so sicer povedali: »Prejeta denarna sredstva, ki presegajo znesek zapadlih terjatev do višine največ dveh anuitet, vodi banka kot preplačilo in jih uporabi za poplačilo bodočih anuitet ter drugih obveznosti takrat, ko zapadejo v plačilo v skladu z odplačilnim načrtom oziroma prejetim obračunom. Če pa prejeta denarna sredstva presegajo znesek zapadlih terjatev za več kot dve anuiteti, jih banka uporabi za poplačilo glavnice. Kljub predčasnemu zmanjšanju glavnice ostane anuiteta nespremenjena, posledično je posojilo prej odplačano«. Namesto odplačilne dobe se ob dodatnih nakazilih ustrezno zmanjšuje mesečna anuiteta strankam, ki posojilo najamejo pri UniCredit Banki ter Poštni banki Slovenije. Če stranka želi nasprotno, torej, da ji prvo omenjene banke na račun dodatno vplačanih sredstev zmanjšajo mesečno anuiteto, drugo omenjene pa dobo odplačila, je treba skleniti aneks k posojilni pogodbi, kar praviloma povzroči dodatne stroške. Nadomestila za tako imenovane reprograme banke obračunavajo različno. Nekatere za vsako dodatno nakazilo stranki računajo stroške v višini polovice stroškov odobritve, pri drugih - na primer v UniCredit Banki, hranilnici Vipava to vrednost lahko dosežejo skupni stroški za vsa dodatno nakazana sredstva. »Če stranka želi spremeniti odplačilno dobo kredita ali spremeniti višino obroka, se mora za to dogovoriti v banki, saj gre za spremembo pogodbenih določil. V tem primeru je treba skleniti aneks k pogodbi, za katerega je treba plačati nadomestilo v višini odstotka od preostale glavnice, vendar ne manj kot 25 evrov in največ 80 evrov,« pa so zapisali v Abanki. V Poštni banki za pripravo reprograma računajo nadomestilo v znesku 1,5 odstotka od preostale glavnice, vendar ne manj kot 25 evrov in največ 62,5 evra.

V nekaterih bankah so opozorili, da hitrejše poplačevanje ni mogoče, oziroma da ga morajo odobriti. Vprašanje je tudi, ali se v primerih, ko je za vsako nakazilo treba pripravljati reprogram, finančno to izplača. Sicer pa v posojilnih pogodbah včasih lahko zasledimo tudi določilo, ki pravi, da je stranka dolžna plačati poleg že omenjenih stroškov tudi pogodbeno kazen, če posojilo poplača prej, kot je določeno s pogodbo, in to, če banka tako vrnjenih sredstev ne bi mogla naprej posoditi po vsaj enaki obrestni meri, kot je bila določena s pogodbo s prvo stranko. Sicer pa nekateri bančniki opozarjajo, da je pred odločitvijo za hitrejše poplačevanje posojila ali pa za predčasno poplačilo v celoti dobro preveriti, kaj bomo s tem pridobili. Predčasno poplačilo se ne izplača proti koncu odplačilne dobe, prav tako je to možnost smotrno pretehtati, če imamo dodatna prosta sredstva, vendar nameravamo v kratkem času opraviti nakup, za katerega bi v primeru poplačila prvega posojila potrebovali novega. Upoštevati je treba, da se stroškom odobritve in zavarovanja posojila praviloma ne moremo izogniti. Poplačilo se izplača, če imamo na računu prosta sredstva in nimamo v načrtu večjih naložb, če je na trgu mogoče dobiti posojilo po pomembno ugodnejših pogojih. Za to možnost se odločimo tudi, če potrebujemo novo posojilo in s poplačilom starega sprostimo zahtevano tretjino osebnega dohodka. Ne nazadnje pa se pred poplačilom posojila s prostimi sredstvi pozanimamo tudi, ali bi ta denar lahko bolje naložili v varčevanje

Vir:Delo.si

Ljubljana - Ponudbo za svetovanje pri sanaciji železnic je oddalo osem družb: McKinsey&Company z Dunaja, Railstics iz Wirsbadna, The Boston Consulting Group iz Müncha, KPMG Poslovno svetovanje iz Ljubljane, Transcare iz Wiesbadna, Roland Berger Strategy Consultations z Dunaja, A.T. Kearney iz Ljubljane in Deloitte Revizija iz Ljubljane. To so po javnem odpiranju ponudb sporočili s prometnega ministrstva.

Cene za storitve, ki so jih navedli ponudniki, se gibljejo od 483.000 evrov do 2,51 milijona evrov (brez davka na dodano vrednost). Najmanj je vrednost izvedbe naročila ocenila družba Railstics, in sicer 483.000 evrov. Sledijo Roland Berger Strategy Consultations s 485.000 evri in KPMG z 960.000 evri. Družba The Boston Consulting Group je svoje storitve ponudila za 1,78 milijona evrov, McKinsey&Company za 1,86 milijona evrov, Transcare za 1,95 milijona evrov, A.T. Kearney za 2,05 milijona evrov in Deloitte Revizija za 2,51 milijona evrov.

 Naročnik bo najprej pregledal prispele ponudbe, ki so prispele do izteka razpisa, torej danes do 12. ure. Vse ponudnike, ki bodo izpolnjevali splošne in posebne pogoje ter bodo njihove ponudbe formalno popolne, bo povabil na pogajanja. Po prehodni uskladitvi nebistvenih elementov ponudbe s pričakovanji naročnika, se bo naročnik s ponudniki pogajal o ceni.

Število krogov je odvisno od dinamike pogajanj, naročnik pa bo pred zadnjim krogom vse ponudnike, s katerimi se bo pogajal, obvestil, da sledi zadnji krog pogajanj. Po zaključenih pogajanjih o ceni bo naročnik vse ponudnike pozval, da mu podajo zadnjo ponudbo, skladno z dogovorjenim na pogajanjih, pojasnjujejo na prometnem ministrstvu. Tako bo končna cena za posameznega ponudnika znana šele po opravljenem poenotenju in opravljenih pogajanjih, nato pa bo izbran najugodnejši ponudnik, pri čemer bo merilo za izbiro najnižja cena.

Sanacija Slovenskih železnic naj bi bila izvedena v 15 mesecih, predvideno pa je tudi šestmesečno opazovalno obdobje spremljanja implementacije sanacijskih ukrepov. Šele tekom uspešne sanacije bo govora tudi o reorganizaciji železnic in drugih sistemskih vprašanjih, je že pred časom napovedal minister za promet Patrick Vlačič. Ministrstvo za razpis je mednarodni razpis za svetovanje pri sanaciji in reorganizaciji Slovenskih železnic objavilo 11. januarja letos. Za sodelovanje pri razpisu so bile potrebne reference s področja sanacij železniških sistemov.

Vir:Delo.si

Na zvišanje vrednosti tega kazalnika je vplivalo predvsem večje zaupanje v predelovalnih in storitvenih dejavnostih, so sporočili iz statističnega urada. Vrednost kazalca gospodarske klime je bila sicer glede na dolgoletno povprečje januarja nižja za 14 odstotnih točk. Kazalec zaupanja v predelovalnih dejavnostih se je januarja v primerjavi z mesecem prej zvišal za pet odstotnih točk, v primerjavi z lanskim januarjem pa je bil višji za 31 odstotnih točk.

Pričakovanja za prihodnje tri mesece so večinoma ugodna, razen vrednosti kazalnika pričakovane cene. Vrednost kazalca zaupanja v trgovini na drobno je bila za dve odstotni točki nižja kot decembra, v letni primerjavi pa za 22 odstotnih točk. Največ podjetij v trgovini na drobno je kot omejitveni dejavnik tudi v januarju navedlo konkurenco v sektorju, navajali pa so tudi nizko povpraševanje in visoke stroške dela.

Tudi pri zaupanju v trgovini so pričakovanja za naprej večinoma ugodna, razen pri kazalniku pričakovanega zaposlovanja in pričakovane prodaje. Kazalec zaupanja v gradbeništvu se je januarja v mesečni primerjavi znižal za sedem odstotnih točk, glede na lanski januar in dolgoletno povprečje pa se je znižal za 17 oziroma 47 odstotnih točk.

Glavna omejitvena dejavnika v gradbeništvu v tem mesecu sta bila nezadostno povpraševanje in velika konkurenca v panogi. Podjetja so kot omejitev navajala tudi visoke stroške dela, visoke finančne stroške in slabe vremenske pogoje. Pričakovanja za naslednje tri mesece so večinoma neugodna. Kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih je bil januarja za devet odstotnih točk višji kot decembra, v letni primerjavi pa za osem odstotnih točk. Največ podjetij v storitvenih dejavnostih je kot omejitev navedlo nezadostno povpraševanje, sledijo pa finančne ovire, težave zaradi drugih ovir in pomanjkanje delovne sile.

Vir:Dnevnik.si

Kilometer avtoceste se je od leta 1995 pa do leta 2004, ko je bila sprejeta še danes veljavna resolucija o nacionalnem programu izgradnje avtocest, podražil kar za trikrat. Temu pa bodo, kot vse kaže, sledile tudi obnove, saj za letos ocenjena vrednost obnov tisto iz resolucije presega kar za 130 odstotkov. Namesto slabih 40 milijonov evrov bo Dars zanje odštel nekaj čez 90 milijonov evrov. Podobno so se obnove podražile že lani, za skoraj sto odstotkov na več kot 76 milijonov evrov.

Podatki za nazaj kažejo, da so se ocene stroškov iz resolucije o nacionalnem programu izgradnje avtocest, podrle že v dveh letih. Leta 2005 so bili stroški obnov v letnem planu predvideni še pod ocenjenimi v resoluciji, že leta 2006 pa so jih presegali za 28 odstotkov, od takrat pa razlika strmo narašča. Resolucija je za redno vzdrževanje avtocest do leta 2013 predvidela dobrih 288 milijonov evrov, do leta 2033 pa slabo milijardo evrov. Skupaj z letos načrtovanimi stroški obnov bi torej Dars že do konca 2010 porabil tretjino vseh za obnove predvidenih sredstev, in sicer skoraj 350 milijonov evrov. "Trend" je sumljivo podoben tistemu pri gradnji avtocest, ob čemer velja spomniti, da se je, kar prav tako dokazujejo podatki iz letnih planov Darsa, ki jih potrjuje vlada, večji del avtocestnih odsekov iz leta v leto dražil, le redki pa so se pocenili.

Med najbolj zloglasne zagotovo sodi šentviški predor, ki si je prislužil tudi negativno mnenje računskega sodišča, sredi lanskega leta pa so se odločili morebitne nepravilnosti pri gradnji avtocest preverjati tudi poslanci. Zahtevo so podali poslanci SDS, SLS in SNS. Parlamentarna preiskovalna komisija bo pod drobnogled vzela gradnjo avtocest v obdobju 1996-2008, ugotavljala pa bo politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali v postopkih gradnje avtocest in ostale prometne infrastrukture. Ob tem velja opozoriti, da so prometni resor celo minulo desetletje vodili prav člani stranke SLS, nazadnje Radovan Žerjav, Janez Božič in Jakob Presečnik.

 Po osnutku programa bodo najdražja obnovitvena dela na več odsekih primorskega kraka avtoceste, ki bodo stala več kot 15 milijonov evrov, in na ljubljanskem kraku avtoceste, za kar naj bi Dars porabil dobrih 12 milijonov evrov. Skupaj bodo obnovitvena gradbena dela letos stala več kot 65 milijonov evrov, elektro-strojna pa slabih 25 milijonov evrov. Dars letos sicer ne bo zapičil nobene "nove lopate". Celoten dobrih 266 milijonov evrov obsežen proračun za gradnje avtocest in drugih cest se namreč nanaša na že začete projekte. Letni plan porabe je za zdaj skupaj težak dobrih 550 milijonov evrov, kar je približno 120 milijonov evrov manj od lanskega.

Vir:Dnevnik.si

Maribor - Nadzorni svet se je v skladu s strateškimi razvojnimi cilji širitve na trge jugovzhodne Evrope do predloga kapitalskega vstopa opredelil pozitivno. Upravo je zadolžil, da zaključi pogajanja z večinskim lastnikom Credy banke in izvede vsa potrebna opravila za kapitalski vstop NKBM v omenjeno banko, s katerim bi v njej pridobili večinski delež.

Kot so po seji nadzornega sveta sporočili iz NKBM, sta banka in finančna skupina v lanskem letu kljub negotovim razmeram na finančnih trgih, zabeležili rezultate, ki so bili v skladu z rebalansom poslovnega načrta za leto 2009, sprejetim septembra lani. Za banko je sicer eno najzahtevnejših poslovnih let, kljub zaostrenim razmeram na trgu pa je poslovno leto zaključila z dobičkom in poslovala stabilno ter obdržala trden položaj na trgu. Nadzorniki so z rebalansom poslovnega načrta zaradi otežene gospodarske situacije, ki naj bi močno vplivala na poslovanje banke, znižali pričakovane rezultate.

V skladu s popravljenim planom so v skupini NKBM lani načrtovali 10,6 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je banka sama pričakovala čisti dobiček v višini 11,7 milijona evrov. Podrobnejše informacije in prve rezultate banke in finančne skupine NKBM v preteklem letu bodo sicer objavili 9. februarja pred pričetkom delovanja Ljubljanske borze.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Kot so danes sporočili iz državnega statističnega urada, so januarja potrošniki v primerjavi z lanskim decembrom pokazali največ optimizma glede ustreznosti časa za večje nakupe. Ta kazalnik je januarja dosegel tudi najvišjo vrednost po oktobru 2009; ta je bila hkrati za šest odstotnih točk višja od lanskoletnega povprečja in za osem odstotnih višja kot januarja lani.

Kazalnik nakup avtomobila v gospodinjstvu v prihodnjih 12 mesecih, ki ga statistični urad spremlja vsake tri mesece, je januarja dosegel najvišjo vrednost po oktobru 2008. Januarja so bili potrošniki glede nakupa avtomobila za pet odstotnih točk bolj optimistični kot v oktobru lani in za prav toliko odstotnih točk bolj optimistični tudi v primerjavi z lanskoletnim povprečjem in enakim lanskim obdobjem.

Na vprašanje, kako verjetno je, da bodo v gospodinjstvih v prihodnjih 12 mesecih kupili avto, je januarja sedem odstotkih vprašanih odgovorilo, da je to zelo verjetno, sedem odstotkov jih je odgovorilo, da je to verjetno, 11 odstotkov, da ni posebej verjetno, po mnenju treh četrtin vprašanih pa to sploh ni verjetno.

Vir:Delo.si