Po ocenah Bloombergovih analitikov bodo te finančne institucije, ki so preživele najhujšo finančno krizo po veliki depresiji, za leto 2009 svojim zaposlenim izplačale kar 29,7 milijarde dolarjev bonusov, kar je 60 odstotkov več kot lani. Omenjeni znesek je obenem tudi višji od rekordnih zneskov, ki so bili izplačani leta 2007, ko se je začela finančna kriza. Tako naj bi vsak izmed 119.000 zaposlenih v povprečju dobil okoli 250.400 dolarjev nagrade, kar je petkrat več od povprečnega letnega dohodka gospodinjstva v lanskem letu. Ta je namreč lani znašal 50.303 dolarjev.

Goldman Sachs, Morgan Stanley in JPMorgan bodo nagrade izplačale v obliki delnic, saj regulatorji zahtevajo, da so bonusi izplačani v skladu z doseženimi rezultati. Kljub temu ni nujno, da se bodo banke izognile ogorčenju javnosti, glede na to, da so vse tri banke prejele finančno pomoč ameriške vlade, ki so jo sicer v celoti že povrnile, poroča Bloomberg. Po podatkih Bloombergove raziskave naj bi se bonusi zaposlenih v finančnih institucijah po svetu letos v primerjavi z lanskim letom zvišali za med 35 in 40 odstotkov. Kljub temu naj bi ostali na nižji ravni, kot ob začetku finančne krize.

Vir:Dnevnik.si

Predsednika slovenske vlade bosta na dvodnevnem obisku v Libiji spremljala tudi gospodarski in prometni minister Matej Lahovnik in Patrick Vlačič, navzočih pa bo tudi več deset poslovnežev, ki bodo utrdili stare poslovne vezi oz. iskali nove. Libija, ki ima 1,75 milijona kvadratnih kilometrov in se uvršča med največje afriške države, v njej pa živi več kot šest milijonov prebivalcev, je "star" trg slovenskih podjetij, ki pa je bil v času od slovenske osamosvojitve nekoliko zapostavljen.

Lani se je sicer menjava po številnih letih, ko je ta dosegala le po nekaj milijonov evrov, občutno povečala, in sicer na skoraj 150 milijonov evrov. Slovenija je lani izvozila za 63 milijonov evrov blaga in storitev, uvozila pa za več kot 86 milijonov evrov. Po mnenju nekaterih slovenskih gospodarstvenikov je Libija potencialno najperspektivnejši severnoafriški trg za slovenska podjetja, predvsem zaradi nekaterih poslovnih vezi, ki so še ostale od skupnih projektov med nekdanjo Jugoslavijo in Libijo. Pri tem tudi ni zanemarljiva naklonjenost libijskega vodstva, predvsem dolgoletnega voditelja in skrbnika revolucije Gadafija, do držav z območja nekdanje Jugoslavije, kar s pridom izkoriščajo predvsem podjetja iz Srbije, BiH in Hrvaške.

Slovenija ima kot ena izmed naslednic nekdanje Jugoslavije z Libijo sklenjena dva bilateralna sporazuma, in sicer sporazum o socialnem zavarovanju in sporazum o vzajemnem priznavanju spričeval, diplom in znanstvenih stopenj. EU sicer po umiku sankcij leta 2004 z Libijo ni podpisala nobenega sporazuma, ki bi urejal politične oz. gospodarske odnose, ima pa Libija status opazovalca v Evrosredozemskem partnerstvu, ki ga sestavljata EU ter države Severne Afrike, Bližnjega vzhoda in južnega Sredozemlja. Priložnosti na libijskem trgu je precej, še posebej, ker je država v zadnjih dveh letih sprejela številne reforme, s katerimi se iz socializma obrača v kapitalizem. Poleg tega ji visoki prihodki od prodaje nafte in zemeljskega plina - zato je Libija tudi ena najbogatejših afriških držav - omogočajo izvedbo številnih projektov, tako socialnih kot infrastrukturnih.

Priložnosti za slovenska podjetja so predvsem na področju energetike, gradbeništva, gradbenega inženiringa, telekomunikacij, rešitev za oskrbo s pitno vodo, opreme za elektrarne, farmacije, zdravstvenih pripomočkov, turizma, lesno-predelovalne industrije, predvsem pohištvene industrije ter dobav oken in vrat, kmetijstva in dobav hrane. Libija kot puščavska država z omejenimi možnostmi za kmetovanje namreč več kot 80 odstotkov hrane uvozi. Libija je arabska država z večinskim muslimanskim prebivalstvom (suniti), zato je za tujce vstop na ta trg relativno težak, predvsem zaradi lokalnih posebnosti. Kljub temu, da je Libija arabska država, je treba poudariti, da se te kljub navideznim podobnostim zelo razlikujejo, zato številni gospodarstveniki delajo veliko napako, ko jih med seboj enačijo. Drži pa, da je pri pogajanjih z arabskimi partnerji za pridobitev posla potrebnega veliko časa in potrpljenja.

Arabci veliko dajo na osebne stike in prijateljstvo, na področju pogajanj pa je priporočljiv način pritisni-popusti. Kot ocenjujejo tuji gospodarstveniki, ki delujejo v Libiji, je v državi najbolje poslovati preko lokalnega partnerja in s postopnim nastopom. Libija si zaradi visokih prilivov od prodaje nafte in zemeljskega plina - ti ustvarijo 95 odstotkov bruto domačega proizvoda države - lahko privošči relativno precej visoko socialno politiko do svojih dobrih šest milijonov prebivalcev, vendar pa naftno bogastvo niti približno ni enakomerno porazdeljeno. Kljub temu pa Libijci v primerjavi z državljani držav v soseščini uživajo višje prihodke, zato številne tuje multinacionalke po otoplitvi skoraj 20 let slabih odnosov med Zahodom in Libijo zaradi njene podpore svetovnemu terorizmu v tej državi odpirajo predstavništva in sklepajo posle.

 Politično je Libija, kljub temu, da po številu prebivalstva ni tako velika, relativno pomemben sogovornik v mednarodni skupnosti, saj ima precejšen ugled med afriškimi in arabskimi državami, od letos pa je Gadafi tudi predsedujoči Afriški uniji, ki združuje 52 afriških držav. Libija ima politično najboljše odnose z nekaterimi arabskimi in afriškimi državami, Rusijo, Kitajsko, med državami EU pa s svojo nekdanjo kolonialno zavojevalko, Italijo. Prav s to Libija sodeluje na številnih področjih, predvsem na področju gospodarstva, zato so italijanska podjetja najbolj navzoča v Libiji. Prav tako pa se državi skupaj bojujeta zoper ilegalne prebežnike iz afriških in bližnjevzhodnih držav, ki prek Libije želijo v EU, največ prav v Itali

Vir:Dnevnik.si

Na letni ravni je nemška industrija sicer septembra imela za 13,1 odstotka manj naročil, vendar pa se je padanje občutno upočasnilo, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Tako kot že avgusta, za katerega je so danes podatek o rasti naročil popravili z 1,4 odstotka na 2,1 odstotka, je skupno rast naročil pospešilo povpraševanje iz tujine. Tako so se naročila iz tujine septembra povečala za 3,7 odstotka, medtem ko so bila naročila z nemškega trga za 2,3 odstotka manjša kot avgusta.

Na domačem trgu se je krepko zmanjšalo predvsem povpraševanje po motornih vozilih (minus 10 odstotkov). Skupni obseg naročil v nemški industriji je bil v tretjem četrtletju za 8,9 odstotka večji kot v drugem. Krepitev obsega naročil se je v tretjem četrtletju nadaljevala, čeprav je hitrost okrevanja nekoliko popustila, nenazadnje zaradi izteka subvencioniranja nakupa novega avtomobila ob oddaji starega v razrez, so podatek komentirali na nemškem ministrstvu za gospodarstvo.

Zaradi živahnega povpraševanja iz tujine na ministrstvu pričakujejo, da se bo povečevanje obsega industrijske proizvodnje v letošnjem zadnjem četrtletju nadaljevalo

Vir:Dnevnik.si

Optimizem vlagateljev v Tokiu je porasel na račun objav spodbudnih podatkov glede stanja v ameriškem gospodarstvu, ki so v četrtek že pognali navzgor tečaje delnic v New Yorku, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Trgovanje z delnicami na Wall Streetu se je v četrtek, kot omenjeno, končalo v zelenih številkah. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.005,96 točke, kar je za 203,82 točke oz. 2,08 odstotka več kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 49,80 točke oz. 2,42 odstotka in se ustavil pri 2105,32 točke.

 Cena ameriške nafte se je med današnjim elektronskim trgovanjem v Aziji približala 80 dolarjem za 159-litrski sod. K optimizmu vlagateljev je prispeval predvsem dvig tečajev delnic v New Yorku, saj se je v četrtek indeks Dow Jones zvišal kar za dobra dva odstotka. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v decembru se je v današnjem azijskem elektronskem trgovanju zvišala za 34 centov na 79,96 dolarja za 159-litrski sod.

Omenjena nafta se je v četrtek pocenila za 78 centov na 79,62 dolarja, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Severnomorska nafta brent pa se je v Londonu danes podražila za 68 centov na 78,68 dolarja. Vlagatelje na newyorški borzi je v četrtek vzpodbudila predvsem informacija, da se je število vlog za pomoč brezposelnim prejšnji teden v ZDA nepričakovano močno zmanjšalo. Vlagatelji pa danes čakajo na objavo podatka o oktobrski stopnji brezposelnosti v ZDA.

Pozorni so tudi na gibanje zalog ameriške surove nafte, ki so se letos zaradi padca povpraševanja močno zvišale. Analitiki pričakujejo, da se bo cena surove nafte dvignila prihodnje leto, ko se bo okrepilo tudi svetovno gospodarstvo in z njim poraba črnega zlata.

Vir:Dnevnik.si

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je v prvih dveh urah trgovanja približno na enaki ravni kot v četrtek (-0,04 odstotka).

V Londonu se indeks FTSE 100 giblje 0,19 odstotka nad četrtkovo zaključno vrednostjo, v Frankfurtu je indeks DAX izgubil 0,08 odstotka, v Parizu pa je indeks CAC 40 trenutno 0,16 odstotka pod gladino.

V četrtek so borze v Evropi in ZDA beležile precejšnjo rast, potem ko so iz ZDA prišli nepričakovano dobri konjunkturni podatki. Število vlog za pomoč brezposelnim se je prejšnji teden v ZDA nepričakovano zmanjšalo, in sicer za 20.000 na 512.000, kar je najmanj od januarja letos. Vlagatelji zdaj nestrpno čakajo na današnjo objavo podatka o oktobrski stopnji brezposelnosti v ZDA. Ta naj bi se po napovedih analitikov povzpela za 0,1 odstotne točke na 9,9 odstotka.

Dodatno je četrtkovo rast tečajev spodbudila odločitev Evropske centralne banke in britanske centralne banke Bank of England (BoE), da ne spreminjata obrestnih mer, pri čemer je BoE namenila dodatnih 25 milijard funtov za odkup državnih in poslovnih obveznic in povečanje količine denarja v obtoku.

 Na azijskih in tihomorskih borzah je medtem prevladovala rast tečajev vrednostnih papirjev. Največjo so zabeležili v Sydneyju (1,89 odstotka), v Hong Kongu je bila rast 1,63-odstotna, v Seulu 1,3-odstotna in v Tokiu 0,74-odstotna. Še najmanjša je bila v Šanghaju (+0,28 odstotka).

Vir:Dnevnik.si

Tokio - Toyota je v preteklem poslovnem letu, ki se je končalo z letošnjim marcem, ustvarila 436,9 milijarde jenov čiste izgube, kar je bila prva celoletna izguba v njegovi zgodovini. Kljub 24 odstotkov manjšim prihodkom od prodaje v drugem poslovnem četrtletju se je Toyota izvlekla iz rdečih številk. Še v prvem četrtletju poslovnega leta je največji svetovni avtomobilski proizvajalec zabeležil izgubo v višini 77,8 milijarde jenov.

V prvem polletju tega poslovnega leta pa je Toyota zabeležila 56 milijard jenov čiste izgube, potem ko je v enakem obdobju lani ustvarila 493,4 milijarde jenov čistega dobička. Toyota je obenem napovedala, da bo v letošnjem letu prodala 7,03 milijona vozil in ne 6,6 milijona, kolikor je sprva ocenjevala.

 Obenem je izboljšala tudi napovedi glede poslovanja, saj naj bi v tem poslovnem letu pridelala le 200 milijard jenov čiste izgube (in ne 450 milijard), izguba iz poslovanja pa naj bi znašala 350 milijard jenov (in ne 750 milijard). V prvih šestih mesecih leta je Toyota po svetu sicer prodala 3,13 milijona vozil, kar je 26,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.

Toyota tako kot drugi japonski proizvajalci še vedno trpi zaradi močnega jena, ki draži japonski izvoz, kljub temu pa so vsi največji - poleg Toyote še Honda in Nissan v drugem trimesečju izboljšali rezultate. Medtem ko Toyota na ameriškem trgu še vedno beleži relativno slabe rezultate, pa jo rešuje predvsem močna rast prodaje na Kitajskem.

Vir:Delo.si

Frankfurt - Svet ECB je sicer na majskem zasedanju obrestno mero znižal za 0,25 odstotka na odstotek, od takrat pa jo ohranja na isti ravni. Osrednja monetarna ustanova evrskega območja je sicer med lanskim oktobrom in letošnjim majem obrestno mero znižala za 3,25 odstotne točke na sedanjo rekordno nizko raven v zgodovini območja skupne evropske valute.

Vlagatelji bodo pozorno prebrali uradno izjavo Sveta ECB, ki bo spremljala odločitve osrednjega organa monetarne politike območja evra, oz. poslušali izjave predsednika ECB Jean-Clauda Tricheta po zasedanju. V njih bodo namreč iskali signale, kdaj namerava ECB začeti spreminjati usmeritve monetarne politike in začeti z umikom monetarnih spodbud.

Večina analitikov sicer pričakuje, da bo ECB bolj jasna sporočila o svojih nadaljnjih ukrepih začela pošiljati po decembrskem zasedanju Sveta, obenem pa menijo, da je glede na zadnje izjave vodilnih v ECB ta že prestavila v pokrizni način delovanja. V vsakem primeru pa bo po mnenju večine poznavalce ECB ključno obrestno mero nespremenjeno pustila še globoko v leto 2010.

Britanska centralna banka Bank of England (BoE) se prav tako pričakovano danes ni odločila za spremembo ključne obrestne mere, ki ostaja pri rekordno nizkih 0,5 odstotka. So se pa v osrednji britanski monetarni ustanovi odločili, da bodo za program za odkup državnih in podjetniških obveznic, s katerim želi sprostiti kreditni krč in je trenutno vreden 175 milijard funtov, nameniti dodatnih 25 milijard evrov.

Poznavalci so sicer ocenjevali, da se bo BoE v luči počasnega okrevanja britanskega gospodarstva odločila za vsaj 50 milijard funtov dodatnih sredstev.

Vir:Delo.si

Svetovna banka pojasnjuje, da zvišanje napovedi oziroma tolikšna rast sama temelji na obsežni javni porabi, vendar pa hkrati opozarja, da Kitajska za zagotovitev trajnega okrevanja potrebuje močnejše domače povpraševanje. To pa pomeni več poudarka potrošnji in storitvam ter manj investicijam in industriji. Za leto 2010 sicer omenjena mednarodna finančna institucija s sedežem v Washingtonu temu tretjemu največjemu gospodarstvu na svetu napoveduje 8,7-odstotno rast.

 Kot pravi višji ekonomist v Svetovni banki in glavni avtor poročila Louis Kuijs, je leto 2009 pokazalo, da Kitajska lahko raste tudi v času zelo zaostrenih globalnih gospodarskih razmer. Seveda pa je tudi Kitajska sprejela določene protikrizne ukrepe in teh ne bo možno uporabljati dolgo, dodaja. Kitajska je v tretjem četrtletju zabeležila 8,9-odstotno rast, v drugem 7,9-odstotno in v prvem četrtletju 6,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda. K zvišanju rasti je prispeval zlasti 586 milijard dolarjev težak sveženj ukrepov za spodbujanje gospodarstva.

Vir:Dnevnik.si