Luxembourg - 0,9-odstotno rast v četrtletju beleži tudi ZDA. Z rastjo BDP v četrtletju sta se EU in ZDA tudi uradno izvili iz recesije. Kot je znano, se je v drugem četrtletju letos BDP v evrskem območju skrčil za 0,2 odstotka, v celotni EU pa za 0,3 odstotka. BDP v evrskem območju se je v tretjem četrtletju v medletni primerjavi znižal za 4,1 odstotka, v državah članicah EU pa za 4,3 odstotka.

BDP se je v obdobju od julija do konca septembra glede na predhodnje četrtletje najbolj zvišal v Litvi, in sicer za kar šest odstotkov. Po rasti sledi Slovaška (-1,6 odstotka) Avstrija in Portugalska (obe +0,9 odstotka), Češka (+0,7 odstotka) in Nemčija (+0,7 odstotka). Največji padec BDP so po podatkih, ki jih ima na voljo Eurostat, na četrtletni ravni zabeležili v Estoniji (-2,8 odstotka), na Madžarskem (-1,8 odstotka) in na Cipru (-1,4 odstotka). Na letni ravni največji padec BDP v tretjem četrtletju beležijo v Estoniji (-15,3 odstotka), Litvi(-14,3 odstotka), na Madžarskem (-7,1 odstotka) in v Romuniji (-7,1 odstotka).

Najmanjši padec BDP pa so v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2008 ustvarili v Grčiji (-1,6 odstotka), sledita Francija in Portugalska (-2,4 odstotka) in Ciper (-2,7 odstotka). Eurostat še nima podatkov o gibanju BDP v tretjem četrtletju za Slovenijo.

Ameriški BDP se je v tretjem četrtletju letos v primerjavi s prejšnjim četrtletjem zvišal za 0,9 odstotka. S tem so iz recesije izšli tudi v največjem svetovnem gospodarstvu. V primerjavi z tretjem četrtletjem lani pa se je BDP skrčil za 2,3 odstotka. V drugem četrtletju letos se je BDP v ZDA skrčil za 0,2 odstotka.

Vir:Delo.si

Singapur/ New York - Cena nafte se je med današnjim elektronskim trgovanjem v Aziji gibala okoli 79 dolarjev za 159-litrski sod. Vlagatelji so bili namreč pesimistični ob informacijah, da ostaja povpraševanje po ameriški surovi nafti šibko. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v decembru se je v današnjem azijskem elektronskem trgovanju znižala za dva centa na 79,26 dolarja za 159-litrski sod. Omenjena nafta se je v sredo podražila za 23 centov na 79,28 dolarja. Severnomorska nafta brent pa se je v Londonu danes podražila za cent na 77,96 dolarja. Cene surove nafte se v zadnjem mesecu dni gibljejo med 76 in 81 dolarji za sod, saj ostajajo vlagatelji v dvomih, da se obeta dolgoročno okrevanje povpraševanja po tej dobrini.

Nova rekordna cena zlata Cena zlata se je med sredinim trgovanjem v New Yorku na račun padanja vrednosti ameriškega dolarja povzpela na novo rekordno vrednost. Ta tako sedaj znaša 1119,10 dolarja za unčo (31,1-gramov). Cena te žlahtne kovine se je po doseženem rekordu nato v nadaljnjem trgovanju nekoliko znižala. Zlato se draži na račun padanja vrednosti dolarja. K slednjemu je nazadnje prispevala novica, da ameriška centralna banka namerava pustiti ključno obrestno mero na sedanji nizki ravni še kar nekaj časa, zato da bi na ta način podprla okrevanje gospodarstva po krizi.

 Kot pojasnjujejo analitiki, šibak dolar naredi zlato cenejše za tiste vlagatelje, ki imajo druge valute, to pa spodbudi povpraševanje in dvig cen. Cene zlata zaradi šibkega dolarja v zadnjih mesecih nenehno rastejo, zaradi česar so že večkrat tudi popravile svojo rekordno vrednost. Trenutno se gibajo 26 odstotkov višje kot pred letom dni. Da se zlato letos močno draži, kaže tudi podatek, da se je ta žlahtna kovina v celotnem lanskem letu podražila le za 5,5 odstotka.

Vir:Delo.si

Dr. Joachim Scheide, ki je pred kratkim predaval na Poslovni konferenci Portorož, je vodja Centra za napovedi na Inštitutu za svetovno gospodarstvo v Kielu. Napovedal nam je, kakšno bo leto 2010 za nemško gospodarstvo, od katerega je tudi Slovenija precej odvisna, pa tudi, kaj se bo zgodilo v prihodnjih letih drugod po svetu. Napovedovanje je nehvaležno opravilo, poudarja Scheide, ki upa, da s svojimi napovedmi ni prav veliko »udaril mimo«. »Vsaj do zdaj se je izkazalo, da so bile napovedi našega inštituta razmeroma natančne, med drugim smo predvideli in opozarjali tudi na ohlajanje svetovnega gospodarstva, ki se je začelo lani, letos pa večina zahodnih držav že močno čuti njegove posledice,« je dodal Scheide in opozoril, da zdajšnje recesije ni dobro podcenjevati, saj je po vseh kazalnikih najhujša po drugi svetovni vojni. »Žal še nismo varni in okrevanje utegne biti daljše, kot pričakujejo optimisti,« je povedal.

 Recesije, ki jih spremlja kriza v bančništvu, so namreč praviloma hujše, globje in dolgotrajnejše od običajnih. Kaj je razlog za vaš obisk? Hotel sem vam prenesti napovedi našega inštituta za nemško gospodarstvo, ki je zato, ker je v Evropi največje, pomembno tudi za Slovenijo. Nameraval sem povedati tudi nekaj o vplivu ekonomskih politik, saj se od naše nove-stare vlade veliko pričakuje.

 Menite, da bo drugi mandat kanclerke Angele Merkel spremenil stvari v gospodarstvu, jih obrnil na bolje, bo kanclerka ubrala novo pot?

Radikalnih sprememb ne pričakujem, saj tudi Merklova ni radikalna oseba, prav tako na izrazite spremembe niso pripravljeni Nemci. Premiki bodo majhni, upam, da v pravo smer, osredinjeni na potrebe trga, toda revolucije ne smemo pričakovati. Ta vlada ima enake težave, kot druge v Evropi, to pomeni majhen manevrski prostor za spremembe fiskalne politike, ki mora slediti določenim pravilom, kar pomeni, da se ne bo dalo znižati davkov, kot si želijo nekateri člani naše vlade. Večina vlad evropskih držav se srečuje z visokimi proračunskimi primanjkljaji. Tega primanjkljaja se moramo prej ali slej znebiti in o tem mora razmišljati in delati vlada.

Prišli ste tudi z napovedjo za slovensko gospodarstvo in regijo CEE, se lahko veselimo ali bojimo vaše prerokbe?

To regijo je recesija močno prizadela. Srečuje se s šibkejšim povpraševanjem iz zahodnih gospodarstev, zato se ji poslabšuje izvoz. Toda tako slabo, kot letos, prihodnje leto ne bo, verjetno boste po letošnjem krepkem minusu v BDP leta 2010 zaznali celo majhen plus. Okrevanje bo počasno, kot povsod drugod, takih številk, kot smo jih imeli pred recesijo, še več let ne bo. Tako v Evropi kot v ZDA. Povsem druga zgodba so gospodarstva v vzponu, zlasti indijsko, kitajsko in druga, ki bodo imela večjo rast, kot v prejšnjih letih. Tega industrijske države žal ne bodo videle.

Je recesija v Slovenijo in bližnje države prišla z zamudo?

Niti ne, tokrat je bilo vse zelo sinhronizirano. Povsod smo v prvih mesecih leta opazili upad proizvodnje, nato je bilo nekaj znakov umirjanja krize, izjema so baltske države, kjer so zelo prizadeti tudi zaradi drugih razlogov. Tudi glede okrevanja bo v vzhodni Evropi podobno kot v zahodni. Ker se bo povpraševanje z zahoda popravilo, boste tudi vi imeli kaj od tega, toda dvig rasti ne bo visok. Vodilni ekonomisti so napovedovali, da bo lahko imela tokratna recesija obliko črke W. Po strmem padcu okrevanje, nato naj bi zdrsnili v podobno, če ne celo še hujšo recesijo.

Kakšno je vaše mnenje?

Te možnosti ne moremo izključiti. Naše napovedi sicer ne slonijo na njej, toda pripraviti se moramo na črni scenarij. Banke še niso v dobrem stanju, lahko bi doživeli poslabšanje, npr. v obliki kreditnega krča. Pričakovati moramo dodatne odpise toksičnih terjatev in neodplačanih dolgov, nesolventnosti podjetij bo prihodnje leto opazno več, ker ne bodo mogla poplačati svojih dolgov. Na vse to moramo računati. Posojanje se bo krčilo, pogoji za pridobitev posojil bodo ostrejši. To pomeni tudi okrnjeno kroženje kapitala. Vlada bo sicer stopila vmes in poskušala pomagati, toda zanesljivo bomo v prihodnjih mesecih slišali še nekaj zelo slabih novic v zvezi z našimi domačimi bankami. To lahko omaja zaupanje na borznih trgih, posledica bodo nižje cene delnic, kar bo ogrozilo okrevanje. Na trgu, ne le evropskem, ampak tudi na ameriškem, smo priča povečani likvidnosti, to pa ne more iti v nedogled. Prav visoka likvidnost poganja navzgor cene nekaterih delnic. Tu vidim nevarnost novega balona, ki bo počil. Ko bo šla likvidnost dol, kar se bo zgodilo, saj je zdaj umetno povečana, bodo šle dol tudi delnice. Zaradi vsega tega ne pričakujmo hitrega okrevanja svetovnega gospodarstva.

Kaj se bo zgodilo z nemškimi podjetji, vlagatelji in potrošniki v smislu nadaljevanja recesije in okrevanja?

Nemška podjetja niso v dobrem stanju: njihova prodaja se je zmanjšala, stroškov pa niso mogli znižati pravočasno ali v sorazmernem obsegu; imajo izgube, lahko celo povečane stroške. Povpraševanje se sicer pobira in stabilizira, a počasi. To vodi k vlagateljem, ki bodo prav tako previdni pri vlaganju, ker ne morejo pričakovati visokih dobičkov in ker je položaj še majav. Potrošnja je bila letos še presenetljivo robustna, toda predvsem zaradi vladnih programov, kot je bila subvencija nakupa novega avta, tu so bile razne davčne olajšave; trg dela je bil prav tako zelo stabilen glede na splošne razmere in v primerjavi z drugimi državami. Zato potrošnja ni čutila posebnega padca. Toda prihodnje leto je lahko že drugače, saj se bo nezaposlenost povečala, in to bo vplivalo na kupno moč ter obseg individualnega trošenja. To je začarani krog, zato tudi opozarjamo, da pravi učinki krize šele prihajajo, zato se ne moremo veseliti hitre ozdravitve. Tudi kapitalski trgi so doživeli »prašičjo gripo«.

Nas mora torej prihodnost skrbeti?

Oh, ja, seveda nas mora. Krize v bančništvu še ni konec, države govorijo o novih načinih nadzora, a za zdaj je vse pri besedah, nič se še ni zares zgodilo. V igri je preveč interesov, ti se med državami razlikujejo, zato še ni konca. Dlje ko bomo čakali, težje bo. Nisem privrženec trdega nadzora, toda nekaj se mora zgoditi za preglednost in nadzor nad kapitalskimi trgi. Tudi državne intervencije ne bodo mogle iti v nedogled. Začasno se moramo navaditi na nižje stopnje rasti, v prihodnjih letih se bodo gibale samo okoli enega odstotka. Ko se bodo razmere popravile, bo vzdržna rast svetovnega gospodarstva približno triodstotna. Časi pretiranega pohlepa in nenormalno visoke rasti so zanesljivo mimo. Ljudje bodo previdnejši, več bodo varčevali, manj investirali, manj kupovali. Manjši vlagatelji se bodo odločali za bolj konservativne naložbe.

Vir:Delo.si

Washington - Med ameriškimi bankami, katerim je ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) spomladi naročila, naj povečajo rezerve za primer poglobitve krize, tega ni storila le še GMAC, so sporočili iz Feda. V posebnem poročilu je Fed prav tako ugotovil znano dejstvo, da banke zaostrujejo pogoje pri kreditnih karticah. Fed je maja izvedel posebne stresne teste pri 19 velikih bankah in ugotovil, da jih 10 nima dovolj kapitala za primer, da bi se gospodarske razmere še poslabšale.

Bankam je dal šest mesecev časa, da zberejo dodaten kapital, kar jih je devet storilo s prodajo premoženja ali pa s pretvorbo prednostnih delnic v navadne. Med njimi so bile Bank of America, Citigroup in Wells Fargo. Finančni minister Timohty Geithner je v ponedeljek izjavil, da je to dokaz, da se razmere resnično popravljajo. GMAC je bila do letos finančna veja največjega ameriškega avtomobilskega proizvajalca General Motors (GM) in se je ukvarjala predvsem s financiranjem nakupov avtomobilov. Lotila se je tudi hipotekarnih poslov, kar pa ji je povzročilo le težave.

Vlada je po prevzemu GM dejavnost financiranja GMAC razširila še na avtomobilsko podjetje Chrysler. Iz 700 milijard dolarjev vrednega sklada za boj proti finančni krizi je GMAC že dobila 12,5 milijarde dolarjev, sedaj pa bo morala dobiti še več milijard, saj ji ni uspelo zbrati potrebnih 11,5 milijarde dolarjev. Banke, ki niso prestale stresnega testa, so v šestih mesecih uspešno zbrale skupaj 77 milijard dolarjev, kar naj bi bilo dovolj, da preživijo morebitno novo krizo.

Scenarij za stresne teste je sicer predvideval poslabšanje položaja na trgu delovne sile z rastjo stopnje brezposelnosti do oktobra na 9,8 odstotka. Oktobrska stopnja je bila že 10,2 odstotka. Vendar pa je scenarij predvideval tudi 22-odstotni padec cen stanovanj in hiš, v prvi polovici letošnjega leta pa so cene padle le za 5,5 odstotka, po novem pa že rastejo. Fed je tudi sporočil, da je na podlagi redne četrtletne raziskave med bankami ugotovil, da bodo te zaostrile pogoje pri kreditnih karticah z višanjem obrestnih mer in omejevanjem limitov ter višanjem letnih članarin.

Američani sicer niso potrebovali tovrstnega poročila, saj vidijo, da se jim to že dogaja. Banke nameravajo izkoristiti še zadnje mesece, preden začne veljati ostrejši zakon, da iz strank iztisnejo vse, kar lahko. 22. februarja prihodnje leto začne veljati zakon, ki bo potrošnike ščitil pred samovoljnim obnašanjem izdajateljev kreditnih kartic, ki še posebej tistim, ki ne morejo odplačevati dolga, navijejo obresti in povišajo mesečne obroke plačil, zaradi česar ponavadi ostanejo brez denarja.

Vir:Delo.si

Trgovanje je bilo dokaj neenotno, saj so vlagatelji kupovali predvsem delnice družb, ki napovedujejo zvišanje dobičkov, na prodajni strani pa so bile močno zastopane delnice podjetij, ki jih je finančna in gospodarska kriza trajneje prizadela. Vrednost delnic največjih japonskih izvoznikov se je znižala zaradi močnejšega jena v primerjavi z ameriškim dolarjem. Zadnje povečanje stopnje brezposelnosti v ZDA je kljub zaostrenim razmeram v največjem svetovnem gospodarstvu po mnenju analitikov znamenje, da ameriška centralna banka Federal Reserve ne bo spreminjala politike obrestnih mer. Te naj bi tako še kar nekaj časa ostale na rekordno nizki ravni med 0 in 0,25 odstotka, kar je spodbudno za kapitalske trge.

Vrednosti delnic na največji ameriški borzi so se v petek rahlo dvignile. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.023,87 točke, kar je za 17,91 oz. 0,18 odstotka več kot v četrtek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 7,12 točke oz. 0,34 odstotka in se ustavil pri 2112,44 točke.

 Cena nafte se je danes zvišala. Prejšnji teden je s padcem pospremila objavo podatkov o ameriški brezposelnosti, ki je oktobra znašala 10,2 odstotka in tako prvič po letu 1983 presegla mejo 10 odstotkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v decembru je bilo treba danes v azijskem trgovanju odšteti 78,41 dolarja, kar je 98 centov več kot ob koncu petkovega trgovanja. Na borzi v Londonu pa se je severnomorska nafta vrste brent podražila za 95 centov na 76,82 dolarja.

Današnja rast cene nafte je nekoliko presenetljiva, saj so trgovci pričakovali, da se bodo cene spustile na 75 ali 76 dolarjev. Kot pravijo analitiki, je rast cene posledica paničnih nakupov zaradi pomanjkanja likvidnosti na trgu, do katerega je prišlo po objavi podatkov o ameriški brezposelnosti. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP naftni trg sicer pozorno spremlja gibanje orkana Ida, ki bi lahko prizadel naftno infrastrukturo v Mehiškem zalivu.

Vir:Dnevnik.si

Kdaj bo Kitajska končno ugotovila, da ne more večno kopičiti dolarjev? Ima jih že več kot dva bilijona. Mar Kitajci res hočejo čez pet ali deset let sedeti na štirih bilijonih? ZDA strmijo nad dolgoročnimi stroški reševanja finančne krize in neizprosno naraščajočimi obveznostmi. Mar ne bi moralo Kitajce skrbeti, da se jim bo ponovila evropska izkušnja iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja?

V petdesetih in šestdesetih letih so Evropejci nakopičili velikanske zaloge ameriških državnih obveznic, da bi obdržali fiksen menjalni tečaj. Podobno zdaj poskuša tudi Kitajska. Kupna moč evropskih dolarjev je v sedemdesetih letih začela žal pojemati, ker so stroški vojne v Vietnamu in skok cen nafte pripomogli h katastrofalno visoki rasti inflacije. Morda Kitajcem ni treba skrbeti. Svetovni voditelji, ki so se zbrali na vrhu G20 v Pittsburghu, so navsezadnje obljubili, da bodo ukrenili vse, da se to ne bi ponovilo. Glavni steber njihove preventivne strategije je zmanjšanje »globalnih neravnotežij«, kar je evfemizem za velikanski ameriški trgovinski primanjkljaj in ustrezne presežke v drugih državah, ne nazadnje na Kitajskem. Dejstvo, da svetovni voditelji priznavajo, da so svetovna neravnotežja velik problem, je dobrodošla novica.

Mnogi ekonomisti, tudi jaz, smo prepričani, da je imela ameriška žeja po tujem kapitalu, s katerim financira svoje pretirano trošenje, odločilno vlogo pri nastanku krize. Poceni denar iz tujine je iztisnil ves sok iz že tako krhke finančne regulatorne in nadzorne strukture, ki je bolj potrebovala disciplino kot denar. Žal smo poslušali voditelje, zlasti ameriške, ki so pred tem trdili, da se zavedajo problema.

V obdobju pred finančno krizo je ameriški zunanji primanjkljaj posrkal skoraj 70 odstotkov sredstev, ki so jih privarčevale Kitajska, Japonska, Nemčija, Rusija, Savdska Arabija in druge države s presežki tekočega računa. A namesto da bi ZDA odločno ukrepale, so raje naprej oljile kolesa svojega finančnega sektorja. Evropejci, ki so jih pozivali, naj povečajo produktivnost in domačo porabo, so gospodarstvo reformirali po polžje, Kitajska pa je ohranjala strategijo rasti, ki je temeljila na izvozu. Morala je priti finančna kriza, da je ustavila drveči vlak zadolževanja. Ameriški primanjkljaj tekočega računa se je zdaj skrčil na tri odstotke letnega BDP, kar je v primerjavi s sedmimi odstotki pred nekaj leti bistveno manj. Vprašati pa se je treba, ali ne bo ameriška na novo odkrita zmernost kratkega veka.

 Vir:Delo.si

Po ocenah Bloombergovih analitikov bodo te finančne institucije, ki so preživele najhujšo finančno krizo po veliki depresiji, za leto 2009 svojim zaposlenim izplačale kar 29,7 milijarde dolarjev bonusov, kar je 60 odstotkov več kot lani. Omenjeni znesek je obenem tudi višji od rekordnih zneskov, ki so bili izplačani leta 2007, ko se je začela finančna kriza. Tako naj bi vsak izmed 119.000 zaposlenih v povprečju dobil okoli 250.400 dolarjev nagrade, kar je petkrat več od povprečnega letnega dohodka gospodinjstva v lanskem letu. Ta je namreč lani znašal 50.303 dolarjev.

Goldman Sachs, Morgan Stanley in JPMorgan bodo nagrade izplačale v obliki delnic, saj regulatorji zahtevajo, da so bonusi izplačani v skladu z doseženimi rezultati. Kljub temu ni nujno, da se bodo banke izognile ogorčenju javnosti, glede na to, da so vse tri banke prejele finančno pomoč ameriške vlade, ki so jo sicer v celoti že povrnile, poroča Bloomberg. Po podatkih Bloombergove raziskave naj bi se bonusi zaposlenih v finančnih institucijah po svetu letos v primerjavi z lanskim letom zvišali za med 35 in 40 odstotkov. Kljub temu naj bi ostali na nižji ravni, kot ob začetku finančne krize.

Vir:Dnevnik.si

Predsednika slovenske vlade bosta na dvodnevnem obisku v Libiji spremljala tudi gospodarski in prometni minister Matej Lahovnik in Patrick Vlačič, navzočih pa bo tudi več deset poslovnežev, ki bodo utrdili stare poslovne vezi oz. iskali nove. Libija, ki ima 1,75 milijona kvadratnih kilometrov in se uvršča med največje afriške države, v njej pa živi več kot šest milijonov prebivalcev, je "star" trg slovenskih podjetij, ki pa je bil v času od slovenske osamosvojitve nekoliko zapostavljen.

Lani se je sicer menjava po številnih letih, ko je ta dosegala le po nekaj milijonov evrov, občutno povečala, in sicer na skoraj 150 milijonov evrov. Slovenija je lani izvozila za 63 milijonov evrov blaga in storitev, uvozila pa za več kot 86 milijonov evrov. Po mnenju nekaterih slovenskih gospodarstvenikov je Libija potencialno najperspektivnejši severnoafriški trg za slovenska podjetja, predvsem zaradi nekaterih poslovnih vezi, ki so še ostale od skupnih projektov med nekdanjo Jugoslavijo in Libijo. Pri tem tudi ni zanemarljiva naklonjenost libijskega vodstva, predvsem dolgoletnega voditelja in skrbnika revolucije Gadafija, do držav z območja nekdanje Jugoslavije, kar s pridom izkoriščajo predvsem podjetja iz Srbije, BiH in Hrvaške.

Slovenija ima kot ena izmed naslednic nekdanje Jugoslavije z Libijo sklenjena dva bilateralna sporazuma, in sicer sporazum o socialnem zavarovanju in sporazum o vzajemnem priznavanju spričeval, diplom in znanstvenih stopenj. EU sicer po umiku sankcij leta 2004 z Libijo ni podpisala nobenega sporazuma, ki bi urejal politične oz. gospodarske odnose, ima pa Libija status opazovalca v Evrosredozemskem partnerstvu, ki ga sestavljata EU ter države Severne Afrike, Bližnjega vzhoda in južnega Sredozemlja. Priložnosti na libijskem trgu je precej, še posebej, ker je država v zadnjih dveh letih sprejela številne reforme, s katerimi se iz socializma obrača v kapitalizem. Poleg tega ji visoki prihodki od prodaje nafte in zemeljskega plina - zato je Libija tudi ena najbogatejših afriških držav - omogočajo izvedbo številnih projektov, tako socialnih kot infrastrukturnih.

Priložnosti za slovenska podjetja so predvsem na področju energetike, gradbeništva, gradbenega inženiringa, telekomunikacij, rešitev za oskrbo s pitno vodo, opreme za elektrarne, farmacije, zdravstvenih pripomočkov, turizma, lesno-predelovalne industrije, predvsem pohištvene industrije ter dobav oken in vrat, kmetijstva in dobav hrane. Libija kot puščavska država z omejenimi možnostmi za kmetovanje namreč več kot 80 odstotkov hrane uvozi. Libija je arabska država z večinskim muslimanskim prebivalstvom (suniti), zato je za tujce vstop na ta trg relativno težak, predvsem zaradi lokalnih posebnosti. Kljub temu, da je Libija arabska država, je treba poudariti, da se te kljub navideznim podobnostim zelo razlikujejo, zato številni gospodarstveniki delajo veliko napako, ko jih med seboj enačijo. Drži pa, da je pri pogajanjih z arabskimi partnerji za pridobitev posla potrebnega veliko časa in potrpljenja.

Arabci veliko dajo na osebne stike in prijateljstvo, na področju pogajanj pa je priporočljiv način pritisni-popusti. Kot ocenjujejo tuji gospodarstveniki, ki delujejo v Libiji, je v državi najbolje poslovati preko lokalnega partnerja in s postopnim nastopom. Libija si zaradi visokih prilivov od prodaje nafte in zemeljskega plina - ti ustvarijo 95 odstotkov bruto domačega proizvoda države - lahko privošči relativno precej visoko socialno politiko do svojih dobrih šest milijonov prebivalcev, vendar pa naftno bogastvo niti približno ni enakomerno porazdeljeno. Kljub temu pa Libijci v primerjavi z državljani držav v soseščini uživajo višje prihodke, zato številne tuje multinacionalke po otoplitvi skoraj 20 let slabih odnosov med Zahodom in Libijo zaradi njene podpore svetovnemu terorizmu v tej državi odpirajo predstavništva in sklepajo posle.

 Politično je Libija, kljub temu, da po številu prebivalstva ni tako velika, relativno pomemben sogovornik v mednarodni skupnosti, saj ima precejšen ugled med afriškimi in arabskimi državami, od letos pa je Gadafi tudi predsedujoči Afriški uniji, ki združuje 52 afriških držav. Libija ima politično najboljše odnose z nekaterimi arabskimi in afriškimi državami, Rusijo, Kitajsko, med državami EU pa s svojo nekdanjo kolonialno zavojevalko, Italijo. Prav s to Libija sodeluje na številnih področjih, predvsem na področju gospodarstva, zato so italijanska podjetja najbolj navzoča v Libiji. Prav tako pa se državi skupaj bojujeta zoper ilegalne prebežnike iz afriških in bližnjevzhodnih držav, ki prek Libije želijo v EU, največ prav v Itali

Vir:Dnevnik.si