Po dostopnih informacijah naj bi namreč podjetje Atka Prima, ki je v lasti Boška Šrota in njegove soproge Anice Aužner Šrot, Kolonelu 10. oktobra 2006 v obliki posojila nakazalo 32 milijonov nekdanjih tolarjev (dobrih 133.000 evrov). Istega dne je Kolonel, ki ga je Atka Prima že avgusta 2006 kupila za 16.700 evrov, čeprav je to Šrot priznal šele slabi dve leti kasneje, od družbe Cogito, ki je v lasti Šrotove dolgoletne poslovne partnerke Vesne Rosenfeld, prejel še dodatno posojilo v višini 130 milijonov nekdanjih tolarjev (okoli 542.000 evrov).

Zakaj je Kolonel pri Šrotu in Rosenfeldovi najel za skupaj 675.000 evrov posojil? Iz kronologije dogodkov je razvidno, da je podjetje, ki ga je takrat uradno še vodila zdaj že nekdanja borzna posrednica Probanke Danijela Rakovič, pri eni od bank v začetku oktobra najelo posojilo v višini dobrih 2,2 milijona evrov. Z njim je Kolonel poplačal delničarje, ki so sprejeli prevzemno ponudbo za družbo Center Naložbe. Pri tem je moralo trideset odstotkov vrednosti posojila banki vrniti kot depozit, ta znesek (675.000 evrov) pa je pridobilo pri Cogitu in Atka Primi.

Kot je znano, je Kolonel prevzem, v okviru katerega je pridobil večinski delež v družbi, objavil 26. avgusta 2006, ATVP pa je odločbo o prevzemu izdala 5. oktobra istega leta. Kolonel je po dostopnih podatkih denar Cogitu in Atka Primi vrnil 3. novembra 2006, pri čemer naj bi istega dne pri eni od bank pridobil novo posojilo v višini pol milijarde nekdanjih tolarjev (120 milijonov evrov). Zanj je Kolonel zastavil prav delnice, odkupljene z denarjem, ki si ga je sposodil pri Šrotu in Rosenfeldovi.

"Kolonelu sem odobrila posojilo po pogojih, ki so bili ostrejši od bančnih, za denar pa sem zastavila lastno premoženje. Ne vem pa, zakaj je Kolonel potreboval denar," je včeraj za Dnevnik povedala Vesna Rosenfeld. Na vprašanje, zakaj je denar Kolonelu posodil tudi Šrot, pa je odgovorila, da "je treba o tem povprašati njega". V Pivovarni Laško so nam včeraj pozno popoldne pojasnili, da je "šlo za komercialni posel". Še spomladi je Rosenfeldova na novinarski konferenci zatrdila, da "Šrot pri prevzemu Centra Naložb ni imel vloge in da sploh ne ve, kako je operativno teklo financiranje".

Čeprav je imela družba Center Naložbe v obdobju, ko jo je prevzel Kolonel, le manjše lastniške deleže v Infond Holdingu in Mercatorju, je kmalu po prevzemu začela močno krepiti svojo vlogo v lastniški mreži Pivovarne Laško. Že do konca leta 2006 je imela v lasti več kot enajst odstotkov Pivovarne Laško, mesec dni kasneje pa je postala tudi največja lastnica Infond Holdinga.

suzana.rankov@dnevnik.si

primoz.cirman@dnevnik.si

matjaz.polanic@dnevnik.si

Kako je Šrotova Atka Prima prevzela Center Naložbe

29. junij 2006 - Ustanovljeno je podjetje Kolonel z minimalnim osnovnim kapitalom.

Druga polovica julija - Anonimni zasebni vlagatelji, med katerimi je tudi Vesna Rosenfeld, Kolonelu posodijo milijardo nekdanjih tolarjev.

28. julij - Kolonel od Radenske, ki je v lasti Pivovarne Laško, NKBM in KBM Infonda odkupi 50,4 odstotka Centra Naložb. Isti dan Kolonel objavi namero za prevzem družbe.

2. avgust - Atka Prima za 16.700 evrov odkupi Kolonel od Danijele Rakovič.

Oktober - Kolonel za poplačilo delničarjev Centra Naložb, ki so sprejeli prevzemno ponudbo, najame posojilo pri eni izmed bank, 30 odstotkov vrednosti pa je moralo vrniti banki kot depozit. Denar za vračilo Kolonel dobi pri Atka Primi in Cogitu, ki podjetju posodita dodatnih 162 milijonov nekdanjih tolarjev.

3. november - Kolonel najame novo posojilo pri eni izmed bank, za katero zastavi četrtino delnic Centra Naložb. Z njim izplača Atka Primo in Cogito.

Pomlad 2007 - Kolonel najame še tretje bančno posojilo. Z njim poravna obveznosti do prve poslovne banke, ki Kolonelu vrne depozit, z njim pa družba izplača zasebne vlagatelje.

3. marec 2008 - Kolonel objavi novo prevzemno ponudbo za Center Naložbe.

8. maj - V Dnevniku razkrijemo, da je Atka Prima lastnica Kolonela.

Vir: www.dnevnik.si

"Za vložitev kazenske ovadbe sem izvedel prek medijev, z njeno vsebino nisem seznanjen in je ne morem komentirati. Za njeno vložitev ne vidim razloga, saj je bila celotna investicija v Rusiji zakonita, vse z njo povezane sprejete odločitve pa so bile skladne z veljavnimi predpisi," je sporočil Lovšin in dodal, da podjetju Riko ni omogočil pridobitve protipravne premoženjske koristi. Včeraj smo namreč poročali, da so koprski kriminalisti med drugim ugotovili, da naj bi Lovšin podjetju Riko Moskva omogočil okoli 78 milijonov evrov premoženjske koristi.

Na naše pisanje se je včeraj odzval tudi Janez Škrabec, lastnik podjetja Riko, ki na naša konkretna vprašanja ni želel odgovarjati, zatrdil nam je le, da Riko delo v Čehovu opravlja kakovostno in da se s poslom niso okoristili. Na podrobna vprašanja, kdo, kako in kje je sklepal posle, Škrabec ni želel odgovarjati, zato nismo uspeli izvedeti, zakaj so bili v slabem mesecu po podpisu osnovne pogodbe za gradbena dela, ki sta jo sklenila Intereuropa in Riko Moskva, potrebni kar štirje večmilijonski aneksi, o katerih nadzorniki sprva niso nič vedeli. Prav tako ostaja nepojasnjeno, kdo je Konstantin Aleksandrovič Belousov, ki je Intereuropi po naših podatkih prodal zemljišča v bližini Moskve in za katerega neuradni viri trdijo, da dela za Riko Moskva. Škrabec nam je dejal le, da Belousov ni zaposlen pri njih, ali sodeluje z njimi, pa ni pojasnil. Kupnina za zemljišča je nato po naših podatkih romala na več računov, med drugim na račun v Liechtenstein.

"Čeprav je prišlo do vložitve kazenske ovadbe, iz tega še ni mogoče zaključiti, da je bilo kakršno koli kaznivo dejanje dejansko storjeno in da je podana kazenska odgovornost ovadenega," so pojasnili v Intereuropi. Na tak način se Lovšin izgovarja že od začetka, ko je bil zaradi pisanja v Dnevniku prisiljen priznati, da je naložbo v Rusiji mimo nadzornega sveta resnično prekoračil. Investicija je s predvidenih 61 milijonov evrov poskočila na 123 milijonov, Lovšin pa je pogodbe sklepal brez soglasja nadzornikov.

"O ovadbi bomo zagotovo kaj rekli že na jutrišnji seji nadzornega sveta," nam je včeraj dejal predsednik nadzornega sveta Boštjan Rigler, ki morebitnih ukrepov proti Lovšinu ni želel napovedovati. Nadzorniki so že ob izbruhu afere Lovšinu podelili le rumeni karton in ga okarali, da si česa podobnega ne sme več privoščiti, zanj pa niso sprožili nobenih postopkov, čeprav so priznali, da jih je s svojim početjem stisnil v kot in ogrozil poslovanje koncerna.

tatjana.tanackovic@dnevnik.si

Janša ovadbe Lovšina ne komentira

Za komentar ovadbe Andreja Lovšina smo prosili tudi predsednika vlade Janeza Janšo, ki se je včeraj v Ankaranu udeležil predstavitve kandidatov SDS v državni zbor. Andrej Lovšin je namreč član SDS. Vprašanje je Janšo očitno presenetilo, po krajšem premisleku pa je dejal: "Preveč me sprašujete, prvič slišim za to. Te ovadbe nisem videl, tako da jo težko komentiram. Se pa tudi ne želim vmešavati v delo organov, ki morajo konkretne primere reševati samostojno." Na vprašanje, kako komentira govorice, da je Lovšin nedotakljiv tudi zato, ker mu je zaprisegel zvestobo ob nastopu funkcije v Intereuropi, pa je Janša odgovoril: "To je tako neumno vprašanje, da nanj ni treba odgovarjati!"

Vir: www.dnevnik.si

Delničarji tako niso podprli imenovanja Wolfganga Putschka iz Raiffeisen Investments za imenovanje v nadzorni svet, prav tako niso podprli nasprotnih predlogov Vseslovenskega združenje malih delničarjev (VZMD) za imenovanje predsednika združenja Kristjana Verbiča, predloga srbske družbe Rodić za imenovanje svojega direktorja Slavka Tomića ter predloga družbe KLM in Elekta za imenovanje nekdanje članice Mercatorja in zdajšnje ljubljanske podžupanje Jadranke Dakič.

Navedene delnice so bile 25. avgusta 2008 preknjižene v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev v korist družbe KD Kapital kot kupca.

S tem je družba KD Kapital postala imetnik 882.408 lotov delnic izdajatelja Istrabenz ter pridobila 17,03 odstotka vseh delnic družbe Istrabenz z glasovalno pravico. Zaradi trenutnih razmer na finančnem trgu v vodstvu družbe KD Kapital ocenjujejo, da je bil nakup te portfeljske naložbe ugoden.

Na junijski seji sta predstavnika davčne uprave nadzornikom predstavila vsebino zapisnika in pojasnila, da v zvezi s pregledom poslovanja pivovarne v omenjenem obdobju niso bile ugotovljene pomanjkljivosti.

Nadzorniki bodo tokrat pozornost namenili tudi prodaji Plinfina, ki ga je Pivovarna Laško prodala Istrabenzu in tako zaslužila 2,6 milijona evrov ter drugemu pravnemu mnenju, ki naj se ne bi bistveno razlikovalo od prvega. To mnenje sta tokrat izdelala pravnika Miha Juhart in Peter Grilc, nanaša pa se na fiducirani posel pri nakupu mariborskega Kolonela.

Nadzorni svet Pivovarne Laško je že na junijski seji obravnaval prvo pravno mnenje, ki ga je podal Inštitut za ekonomsko in korporativno upravljanje IECG Maribor. Takrat so nadzorniki ugotovili, da direktor pivovarne Boško Šrot ni kršil nobenega določila pogodbe o zaposlitvi v zvezi s poročilom o vezanih poslih Pivovarne Laško v letih 2006 in 2007.

Nadzorniki so tudi ocenili, da iz prvega pravnega mnenja izhaja, da je bilo poslovanje Pivovarne Laško in ravnanje njenega direktorja glede sprememb lastniških deležev v nadrejenih družbah skladno z veljavno zakonodajo.

Vir: www.dnevnik.si

X6D Limited je eno od vodilnih podjetij na področju razvoja 3D kinematografije. Gre za evropsko podjetje, ki trži svoje izdelke in storitve pod blagovno znamko XpanD. Podjetje X6D je skupaj s Kolosejem kot strateškim partnerjem gradilo blagovno znamko XpanD, zato je sedanje lastniško povezovanje samo logično nadaljevanje skupne poti obeh družb.

Sergej Racman v lastništvo Koloseja vstopa preko podjetja Auctor d. o. o. in ostaja predsednik uprave družbe Kolosej d. o. o. .

V začetku septembra bo v prostorih ljubljanskega Koloseja potekala novinarska konferenca, kjer bosta nova lastnika skupaj z upravo družbe Kolosej predstavila vizijo razvoja družbe v prihodnje.

Vir: www.dnevnik.si

Če je urad za varstvo konkurence ugotovil, da so družbe Maksima Holding, NFD Holding, Finetol, Maksima Invest, Daimond in Fidina, ki so 19. marca sklenile finančni sporazum za prevzem Istrabenza, izvajale koncentracijo in te niso priglasile, jih lahko kaznuje z dvema globama, obema do višine 10 odstotkov letnega prometa.

Urad pa ni odločal o podelitvi glasovalnih pravic omenjenim družbam, lastnicam polovice Istrabenza, ki jih jim je konec maja odvzel, ker to same niso zahtevale; zato bodo glasovalne pravice ostale zamrznjene tudi na četrtkovi skupščini. Glasovalne pravice je omenjenim družbam sicer odvzela tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev.

Kot je znano, je z 32 odstotki delnic največji posamični lastnik Petrol napovedal zamenjavo treh nadzornikov Istrabenza, s protipredlogoma pa zahteva tudi višje dividende. Petrol s svojim nasprotnim predlogom v nadzornem svetu Istrabenza želi videti prvega nadzornika Petrola Viktorja Barago, člana nadzornikov Andreja Bratoža in direktorja sektorja energetika v Petrolu Janeza Grošlja. Omenjeni naj bi zamenjali Boža Predaliča, Tomaža Toplaka in Damjana Mihevca.

Petrol tudi predlaga občutno višjo dividendo kot Istrabenzova uprava in nadzorniki, saj želi za svoje delnice prejeti 3,79 evra bruto dividende na delnico, medtem ko Istrabenzova uprava predlaga 0,72 evra bruto dividende na delnico.

Vir: www.delo.si