Koper - Po dolgih letih čakanja so se pri predoru Markovec naposled začela dela. Na gradbišču pod cesto Vena Pilona je iz dneva v dan več gradbenih strojev in delavcev, ki opravljajo pripravljalna dela. Ta predvidevajo organizacijo gradbišča, dovoz mehanizacije, izvedbo poskusnih testnih polj za beton in utrditev vkopnih brežin za predvkop.

Pred cesto Vena Pilona morajo zgraditi visoke podporne zidove; ti bodo povezani s približno 300 sidri, ki jih bodo uvrtali v breg. Podporni zidovi bodo omogočili postavitev portala, sredi katerega bodo predvidoma aprila začeli vrtati. Kot nam je povedal Marjan Ortar iz nadzorne družbe DDC, svetovanje inženiring, sodita med pripravljalna dela tudi priprava in morebitna utrditev treh stanovanjskih hiš, ki so na na najbolj izpostavljenih delih nad predorom.

Sprva bodo delali samo podnevi, ko pa se bodo lotili vrtanja, bodo delali 24 ur na dan vse dni v letu (le za božične in novoletne praznike ne). Na dan naj bi zvrtali en meter do dva, to pa bodo počeli na štirih mestih hkrati. Cev bodo predvidoma prebili po približno poldrugem letu vrtanja.

 Pri organizaciji gradbišča morajo urediti tudi dostop tovornjakov na gradbišče in z njega. Po Ortarjevih besedah mehanizacija pri tem ne bi smela ovirati prometa, čeprav nekatere ovire na tem delu obalne ceste vendarle bodo. Že zdaj pa se tukaj zoži cesta in velja omejitev hitrosti.

Februarja naj bi bila pripravljena deponija Šared nad Izolo, kamor bodo prepeljali približno 200.000 kubičnih metrov (polovico vsega) odkopanega materiala. Drugo polovico naj bi odpeljali v Kozino ali na katero drugo odlagališče, ki bo bliže predoru Markovec. Morda bo odlaganje mogoče pri zasipanju morja za načrtovano novo plažo v bližini predora ali na območju tretjega pomola v Luki Koper, če bodo sprejeti ustrezni prostorski načrti.

Vir:Delo.si

Holdinško družbo CEESEG bosta vodila sedanja člana uprave dunajske borze, Michael Buhl in Heinrich Schaller. Poleg tega bo znotraj holdinške družbe deloval svetovalni odbor, sestavljen iz predsednikov uprav borz v Budimpešti, Ljubljani in Pragi.

Glavni nalogi svetovalnega odbora bosta razvoj skupne strategije in usklajevanje oziroma izvedba vrste integracijskih projektov, so pojasnili. "Z novo organizacijo bo borzna skupina dobila strukturo, ki ustreza njeni velikosti in je ustreznejša za doseganje strateških ciljev mednarodne širitve," pojasnjuje Schaller.

"Družba CEESEG ima veliko možnosti za rast, zato bodo v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju naša vrata odprta za nove člane. Zanimamo se za vse borze v regiji, vendar trenutno še ne potekajo nobena konkretna pogajanja," pa je dodal Buhl. Najpomembnejši strateški cilj holdinške družbe je sicer povečati likvidnost lokalnih trgov in celotne regije ter mednarodnim borznim članom olajšati dostop do trga. V ta namen bodo vse štiri borze letos in prihodnje leto začele uporabljati trgovalni sistem Xetra.

Poleg tega bo poudarek na večji mednarodni izpostavljenosti borz skupine CEESEG, z združevanjem storitev posredovanja podatkov in mednarodne prodaje licenc za indekse ter s skupnimi promocijami vseh štirih trgov.

Skupina CEESEG že danes prispeva približno polovico celotne tržne kapitalizacije in ustvari okoli dve tretjini celotnega prometa z delnicami v Srednji in Vzhodni Evropi. Je največja borzna skupina v regiji, na kateri se trguje z delnicami 264 podjetij. Na štirih borzah skupine sodeluje več kot 170 regionalnih in mednarodnih bank in posrednikov, za objavo borznih podatkov pa skrbi skupno 152 ponudnikov podatkov.

V letu 2009 je skupina CEESEG zabeležila opazno rast tečajev: borzni indeks skupine je tako zrasel za 37,8 odstotka, indeks CEETX, ki ga sestavlja 25 največjih podjetij, uvrščenih na borze skupine, pa je zabeležil kar 39,9-odstotno rast, so še sporočili. Ljubljanska, dunajska, budimpeštanska in praška borza so sicer septembra ustanovile krovno skupino borz Srednje in Vzhodne Evrope z imenom CEE Stock Exchange Group. Skupina je takrat predstavila dva skupna indeksa, in sicer CEETX in CESSEG Composite.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Sejem Turizem in prosti čas bo predstavljal najnovejše turistične smernice v prihajajočem letu ter ponudil konkretno ponudbo in ideje za aktivno preživljanje prostega časa. Projekte bodo med drugim predstavili Slovenska turistična organizacija, Turistična zveze Slovenije in Združenje turističnih kmetij Slovenije.

Obiskovalci si bodo lahko ogledali turistično ponudbo Španije, Turčije, Hrvaške, Črne gore, Srbije, BiH, Makedonije, Italije, Avstrije, Grčije, Tunizije in Madžarske, nogometni navdušenci pa so bodo lahko ogledali ponudbo Južnoafriške republike.

V sejemski program sta vključena tudi kolesarski turizem in pohodništvo; obiskovalci se bodo seznanili z možnostmi organizirane nordijske hoje, s ponudbo slovenskih naravnih parkov in dejavnosti Planinske zveze Slovenije. V okviru sejma bodo v petek podelili tudi nagrade v okviru fotografskega natečaja Poslikajmo Slovenijo. Na natečaj je prispelo 8546 fotografij, prispevalo pa jih je prek 1000 različnih fotografov.

Turistični sejem bo spremljal tudi salonu manjših športnih in turističnih plovil. Salonu bo namenjeno 3000 kvadratnih metrih razstavnih površin, na njem pa se bo predstavilo 28 slovenskih razstavljavcev. Prvi in drugi dan sejma bo potekala tudi druga poslovna borza ponudbe in povpraševanja kongresne dejavnosti za področje Jugovzhodne Evrope Conventa. Prireditev je sicer za javnost zaprta, na njej pa se bodo dva dni srečevali organizatorji dogodkov in ponudniki poslovno-kongresnih storitev.

Vir:Delo.si

Novo mesto - Čisti dobiček je na ravni družbe znašal 170 milijonov evrov, na ravni skupine pa bo dobiček še za nekaj milijonov evrov višji.

 Kot je na današnji novinarski konferenci v Novem mestu povedal predsednik uprave Krke Jože Colarič, se je prihodek na ravni skupine zvišal za tri odstotke, dobiček pa za šest odstotkov.

Najbolj se je prodaja zvišala v regiji Srednja Evropa, in sicer za šest odstotkov, za odstotek se je zvišala prodaja v Sloveniji, na trgih regije Zahodna Evropa in čezmorski trgi pa je bila prodaja enaka predlanski. Za pet odstotkov se je znižala prodaja v regiji Jugovzhodna Evropa, v regiji Vzhodna Evropa pa za štiri odstotke.

 Vir:Delo.si

Uprava Mercatorja je potencialne finančne investitorje dopoldne seznanila s splošnimi informacijami, strategijo, tržnim položajem in poslovanjem skupine Mercator, zdaj pa si investitorji ogledujejo Mercatorjeve trgovine, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz družbe. Potencialni finančni investitorji Mercator obiskujejo na željo podjetja Arkas, ki so ga banke Unicredit, Gorenjska banka, Abanka, Nova Kreditna banka Maribor, Banka Koper in Hypo Alpe Adria pooblastile za izvedbo postopkov za pridobivanje ponudb za prodajo 21,08 odstotka delnic Mercatorja.

Prodajaalci omenjenega paketa delnic - banke so do omenjenega deleža prišle z zaplembami Mercatorjevih delnic propadlemu Infondu Holdingu, družbi nekoč prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota - pričakujejo maksimizacijo donosa. Banke si ne želijo biti dolgoročni lastnik v Mercatorju, kljub temu pa si bodo prizadevale, da bo ta dobil dobrega lastnika, saj so tudi veliki posojilodajalci Mercatorju, zato je njihov interes do te družbe velik. Prodajalci so v stikih in se usklajujejo tudi z Novo Ljubljansko banko in Banko Celje, ki sta do Mercatorjevih delnic prav tako prišle z zasegom delnic Infond Holdingu.

A medtem ko je po Mercatorjevem pojasnilu predstavitev namenjena potencialnim finančnim vlagateljem, sta po informacijah, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, prihod napovedala tudi hrvaški Agrokor in srbska Delta. Da trgovski družbi v lastniški strukturi Mercatorja nista dobrodošli, so dali javno vedeti tako predstavniki države kot vodstvo Mercatorja, še posebno pa so kakršne koli informacije o načrtovanih vstopih tujih trgovskih verig v Mercator vselej razburile predstavnike domače živilsko-predelovalne industrije.

Spomnimo, da je tudi uprava družbe pod vodstvom Žige Debeljaka že večkrat poudarila, da je Mercator sposoben samostojnega razvoja, strateških vlagateljev, zlasti če ti pomenijo največje konkurente na trgih, kjer je Mercator že navzoč ali nanje prodira, pa si v družbi ne želijo. Banke bodo 8. februarja pregledale prispele nezavezujoče ponudbe, nato pa se bodo v dveh tednih odločili, koga bodo povabili v naslednji krog pogajanj.

Prodajni postopek naj bi bil zaključen maja oziroma junija. Skupina Mercator je sicer po ocenah lani ustvarila 2,7 milijarde evrov prihodkov, kar je približno toliko kot leto prej, letos pa naj bi se prihodki skupine povzpeli na 2,8 milijarde evrov. Za investicije so lani namenili 159 milijonov evrov. Skupina je ob koncu lanskega leta zaposlovala 21.534 ljudi.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Država Slovenija je v ponedeljek izdala nove desetletne obveznice v skupni vrednosti 1,5 milijarde evrov in se z njimi dodatno zadolžila. Za obveznice se je oblikovala cena 68 bazičnih točk nad referenčno zamenjavo ustrezne ročnosti, ki je bila očitno dovolj privlačna za 150 investitorjev, ki so do 14. ure prijavili za dve milijardi evrov naročil. Nova izdaja obveznice z dospelostjo 26. januar 2020 in letnim kuponom 4,125 odstotka je bila prodana po ceni 99,888 odstotka, so sporočili z ministrstva za finance.

Večina investitorjev v obveznico je bila bank in upravljavcev premoženja, in sicer iz Nemčije, Slovenije, Velike Britanije in Francije, povpraševanje pa je bilo tudi iz Avstrije, Belgije, Italije in Švice. Delež bank v celotni izdaji znaša 45 odstotkov, upravljalci premoženja so kupili 26 odstotkov, zavarovalnice 24 odstotkov, ostali investitorji pa 5 odstotkov. Geografsko gledano je bilo 30 odstotkov izdaje prodane nemškim investitorjem, kar 17 odstotkov slovenskim, 16 odstotkov investitorjem iz Združenega kraljestva, 7 odstotkov francoskim, po 5 odstotkov belgijskim in avstrijskim investitorjem, po 4 odstotke italijanskim in švicarskim, drugih 12 odstotkov izdaje pa je bilo prodane investitorjem iz 17 držav.

V primerjavi z drugimi državami EMU kotira nova izdaja 8 bazičnih točk nad italijansko državno obveznico z dospelostjo marca 2020 in 89,3 bazične točke nad obstoječo nemško državno obveznico z dospelostjo januarja 2020. »Iztržena cena za nove državne obveznice je korektna. Tudi to, da smo se zadolžili zdaj, na začetku leta, je dobro, saj razmere na finančnih trgih verjetno ne bodo boljše. Izdaja obveznic pomeni za Slovenijo neko varnost tudi za naprej,« je izdajo obveznic za Delo pokomentiral profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Mojmir Mrak, ki se je že v intervjuju za zadnjo Sobotno prilogo zavzel za to, da bi Slovenija novo serijo obveznic izdala čim prej.

Tudi dr. Igor Masten z ekonomske fakultete je mnenja, da je »cena izdanih obveznic smiselna« glede na dane razmere. Opozarja, da je Slovenija zdaj po deležu dolga države v BDP in drugih primerjavah precej daleč od Grčije, kjer ta dolg že krepko presega celoletni BDP. Vendar pa se bo z nadaljevanjem zdajšnjega trenda zadolževanja tudi pri nas dolg države v prihodnjih nekaj letih povečal - z zdajšnjih dobrih 30 odstotkov BDP - na več kot 50 odstotkov BDP, to pa bi lahko predstavljalo težave pri prihodnjem servisiranju zapadlih dolgov. V tem primeru bi se seveda povečali tudi za zdaj še primerni pribitki na slovenske dolgove.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Skupina Petrol za letos načrtuje 2,5 milijarde evrov čistih prihodkov oziroma 11 odstotkov več kot v letu 2010 in 43,2 milijona evrov čistega dobička, ki za šest odstotkov presega lanskega pred slabitvijo naložb. Cilj ljubljanske energetske družbe je konsolidacija, rast in širitev na vseh obstoječih trgih, in ne širitev na nove. Po besedah predsednika uprave Petrola Aleksandra Svetelška bo družba letos imela enega največjih investicijskih ciklov, vlagali pa bodo v infrastrukturo, energetiko in v obnovo obstoječih objektov. Za že predvidene naložbe bo Petrol namenil 50 milijonov evrov, potencialnih 120 milijonov evrov naložb pa bo moralo še skozi ekonomsko sito. Petrol namerava letos prodati 2,23 milijona ton naftnih izdelkov, torej tri odstotke več kot lani, in 122 tisoč ton utekočinjenega plina, kar je 5 odstotkov več kot lani.

Kar zadeva naložbe, namerava Petrol število bencinskih servisov do konca leta povečati na 440, na Hrvaškem zgraditi skladišče za plin in na Kosovu skladišče za naftne derivate. Na vseh trgih želi povečati tržni delež in ostati med prvimi tremi ponudniki goriva. »Na trgih nekdanje Jugoslavije načrtujemo tudi akvizicije in Petrol za to ima vire,« je povedal Svetelšek.

Član uprave Jani Živko je pojasnil, da poleg tega v okviru stroškovne racionalizacije družba predvideva triodstotno znižanje stroškov, z obvladovanjem obratnega kapitala pa namerava zagotoviti dodatnih 30 milijonov evrov lastnih sredstev. Ta bodo namenili za razdolžitev podjetja, saj naj bi se zadolženost znižala za 35 milijonov evrov. Svetelšek je povedal, da so napovedani cilji postavljeni glede na obstoječe cene in trošarine, če se bodo te zvišale, pa bodo morali cilje popraviti: »Če država trošarine dvigne na maksimum, ki ga je zdaj določila, bo to pomenilo 15-odstotni padec prometa in prepolovitev dobička.« Dodal je, da je po naročeni študiji Petrol zaradi spremenjene trošarinske politike od decembra 2008 do septembra 2009 prodal za 98 milijonov evrov manj goriv in izgubil 7,6 milijona evrov marže, vsi trgovci skupaj pa so prodali 153 milijonov litrov goriva in izgubili 11,9 milijona evrov marže.

Eno od pomembnih področij Petrola bo tudi energetika. Član uprave Rok Vodnik je med drugim izpostavil krepitev trgovanja z električno energijo, kjer letos načrtujejo 48-odstotno rast. Elektriko za zdaj ponujajo večjim odjemalcem, v načrtu pa imajo tudi ponudbo za gospodinjstva. Dodal je, da sicer imajo tudi nekaj razpršene lastne proizvodnje, vendar večjih vlaganj v to za zdaj ne predvidevajo. Petrol bo letos usmerjen v centralizacijo nabave naftnih derivatov za vse trge, tik pred podpisom pa so tudi pogodbe za zagotovitev dolgoročnih (60.000 kubičnih metrov) zmogljivosti v jadranskih lukah Ploče in Zadar. Članica uprave Mariča Lah je pojasnila, da bo to Petrolu omogočilo dolgoročno neodvisnost pri preskrbi z naftnimi derivati. Nekdanjima članoma Petrolove uprave Marku Kryžanowskemu in Igorju Irgoliču pogodba o zaposlitvi poteče konec februarja, Boštjan Napast in Alenka Vrhovnik Težak lahko po sedanji pogodbi ostaneta v družbi, vendar po Svetelškovih besedah pogovori tečejo tudi v drugi smeri.

Vir:Delo.si

Ključ je v rokah aktualne politične oblasti: ali se bo v korist potencialnega strateškega lastnika odpovedala večinskemu lastništvu ali pa bo morala spremeniti svoje negativno stališče do finančnih skladov. V nasprotnem primeru bo NLB še nekaj časa obsojena na lastnika, ki ne želi sodelovati pri dokapitalizacijah in banki pomagati pri pridobivanju virov financiranja, breme prihodnjih nujno potrebnih dokapitalizacij pa bo morala nositi država. Po neuradnih informacijah je največja španska banka, Banco Santander, ki je ob obisku premierja Boruta Pahorja v Madridu novembra lani izrazila zanimanje za vstop v NLB, že dala vedeti, da je manjšinski delež ne zanima. Jasno naj bi povedala, da v NLB ne želi imeti takšnega položaja kot KBC, ki ima samo še zanemarljiv vpliv na upravljanje banke. Kot je znano, pa je Borut Pahor na zadnji lanski novinarski konferenci poudaril, da namerava država ostati večinski lastnik NLB in da banka potrebuje strateškega partnerja.

Toda poznavalci razmer opozarjajo, da strateške partnerje zanima zgolj večinski delež, podobno kot tudi KBC, ki je umik iz NLB napovedala potem, ko ji kljub obljubam država deleža ni dovolila povečati nad 50 odstotkov. Za vstop v NLB pa je še vedno zainteresirana svetovalna holdinška družba Apax Partners, trdijo naši viri, ki ocenjujejo, da je vstop Apaxa edina realna možnost za hiter izstop KBC iz NLB. Spomnimo, da se je KBC z Apaxom že dogovorila za prodajo svojega 30,6-odstotnega deleža NLB, vendar so pogajanja z državo o sklenitvi delničarskega sporazuma leta 2008 propadla. Z izjavo, da bi "s Santanderjem šli v delničarski sporazum, medtem ko z anonimnimi skladi delničarskega sporazuma ne bomo sklepali", je minister za finance Franc Križanič na začetku januarja jasno izrazil predsodke pred vstopom Apaxa v NLB.

Prav zaradi nenaklonjenosti ključnih ministrov in menda tudi predsednika uprave NLB Boža Jašoviča Apax po naših informacijah zdaj išče možnosti, da bi oblikoval konzorcij finančnih investitorjev. Med potencialnimi partnerji, ki bi lahko bili tudi nosilci konzorcija, se omenja Goldman Sachs, podobno kot že leta 2008. Goldman Sachs bi kot aktivni portfeljski lastnik NLB lahko omogočil lažji dostop do virov, politična oblast pa naj bi mu bila bolj naklonjena kot Apaxu. Zasebni finančni skladi v lastništvo sicer vstopajo za krajši čas, nekaj let, zahtevajo pa vpliv na ključne odločitve, prek katerih vplivajo na povečanje vrednosti svoje naložbe pred prodajo, kar pomeni, da bo tudi morebitni konzorcij za vstop v NLB zahteval podpis delničarskega sporazuma. Spremembi lastništva so naklonjeni tudi nedržavni lastniki NLB, ki jih je finančno-gospodarska kriza močno prizadela. Lastniki, ki obvladujejo okoli 16 odstotkov lastništva, se poskušajo dogovoriti za skupno prodajo deležev in so že v stikih s potencialnimi investitorji. Omenimo, da je KBC v novembra predstavljenem petletnem načrtu poslovanja, ki ga je predložila evropski komisiji, napovedala, da bo zaradi prejete državne pomoči med drugim prodala tudi delež NLB. Časovno prodaje ni opredelila, po naših informacijah pa naj bi se to zgodilo do konca prihodnjega leta.

Vir:Dnevnik.si