Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je na vprašanje, ali drži, da je ljubljanskemu okrožnemu sodišču predlagalo preiskavo prodaje deležev Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) v družbi Mercator, odgovorilo: "V zadevi, o kateri sprašujete, je okrožno državno tožilstvo v Ljubljani na okrožno sodišče v Ljubljani 5. avgusta 2008 zoper dve osebi vložilo predlog za opravo posameznega preiskovalnega dejanja zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja po 244. členu kazenskega zakonika."

V času prodaje deležev Kada in Soda v Mercatorju sta ta paradržavna sklada vodila Tomaž Toplak in Marko Pogačnik.

Kot je poročal današnji Dnevnik, je računsko sodišče že lani posredovalo celotni revizijski poročili o revidiranju postopka prodaje Mercatorja, ki sta ga vodila Kad in Sod. Ugotovili so, da se Kad in Sod pri prodaji Mercatorja nista trudila iztržiti najvišje kupnine, o poteku prodaje nista obveščala nadzornih organov, kršila sta lastne statute in poslovnike.

Svoje ugotovitve je tožilstvu posredovala tudi parlamentarna komisija za nadzor javnih financ, ki jo vodi poslanec LDS Milan Petek. Ta je ugotovila, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum oškodovanja državnega premoženja pri prodaji Mercatorja, in tožilstvo pozvala, da te sume tudi na podlagi revizijskega poročila računskega sodišča preveri.

"Če je tožilstvo ugotovilo isto, so naši dvomi upravičeni," je za časnik v sredo povedal Petek, ki pa je presenečen, da so se z zadevo začeli ukvarjati že v tem mandatu. Več ključnih akterjev zgodbe je namreč javno povedalo, da je aktualna politična oblast s predsednikom vlade Janezom Janšo na čelu aktivno sodelovala pri prodaji deleža v Mercatorju v zameno za nadzor nad časopisno hišo Delo. Janša je pozneje tudi priznal, da je bila prodaja napaka, vendar hkrati vztrajal, da je bila prodaja zakonita, cena realna in postopek transparenten.

Kazenski zakonik v omenjenem členu določa zlorabo položaja ali pravic, in sicer to stori tisti, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, izrabi svoj položaj ali prestopi meje svojih pravic ali ne opravi svoje dolžnosti, pa pri tem niso podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja. Zagrožena kazen je do pet let zapora.

Poleg tega je po zakonu zloraba položaja ali pravic, če je bila z omenjenim dejanjem pridobljena velika premoženjska korist ali povzročena velika premoženjska škoda in je storilcu šlo za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako premoženjsko korist ali drugemu povzroči tako premoženjsko škodo. Zagrožena je zaporna kazen od enega do osmih let.

Če je bilo omenjeno dejanje storjeno z namenom, da storilec sebi ali komu drugemu pridobi nepremoženjsko korist, je zagrožena kazen do enega leta zapora, še določa zakon.

Vir: www.delo.si

S predlaganim sklepom se po pojasnilih družbe odpravljajo posledice bistvene napake za leto 2006, ki izhaja iz nerealiziranega pisma o nameri projekta laserskih kartic. Ker to pismo o nameri ni bilo uresničeno, so se v družbi zaradi dobre poslovne prakse, ob temeljitem presojanju tveganj, povezanimi z nišnimi tehnološkimi proizvodi, odločili za konservativno računovodsko politiko, odraz katere je izkazan poslovni rezultat za leto 2006.

Del prenesenega bilančnega dobička v višini 493.876 evrov oziroma 2,84 evra na delnico so delničarji sicer namenili za izplačilo dividend.

Delničarji so se ob vsem tem na skupščini, na kateri je bilo prisotnega 97,60 odstotka kapitala, seznanili z letnim poročilom za leto 2007 in s poročilom nadzornega sveta ter soglasno potrdili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za leto 2007. Nadzornemu svetu in upravi so v breme stroškov namenili nagrado za delo v letu 2007, in sicer nadzornemu svetu v višini 59.714,50 evra bruto in upravi v višini 72.265,50 evra bruto.

Kot so še sporočili iz družbe, so delničarji upravi in nadzornemu svetu s svojimi odločitvami dali zeleno luč, da nadaljuje z začrtano strategijo poslovanja družbe Prevent Global in posredno celotne skupine Prevent, "s katero Prevent ostaja vodilni proizvajalec sedežnih prevlek s širitvijo na ostala področja avtomobilskega interiera in mednarodno podjetje, ki je močno vpeto v koroško okolje".

Predsednik uprave Prevent Global Borut Meh je tako po koncu skupščine dejal, da so lastniki kljub drugačnim pričakovanjem javnosti pokazali odgovoren odnos do nadaljnjega razvoja Preventa, kar bo prav gotovo olajšalo delo uprave v naslednjih mesecih.

Za poslovno leto 2008 so delničarji za revizorja imenovali družbo Revidicom iz Maribora, sprejeli so tudi strategijo odprodaje poslovnih in kapitalskih deležev družbe. Z dnevnega reda pa je bila zaradi proceduralnih postopkov umaknjena peta točka dnevnega reda, ki je predvidevala izvolitev člana nadzornega sveta. Predlog novega člana naj bi bil podan na sami skupščini.

Skupščina je soglasno potrdila tudi strategijo družbe Prevent Global do leta 2010. Ta je bila pred tem že sprejeta tudi na strateškem svetu skupine Prevent v juniju in je del širše strategije razvoja Prevent Globala in skupine Prevent, iz nje pa izhaja tudi že omenjena strategija odprodaje poslovnih in kapitalskih deležev družbe.

Temeljne točke strategije so širitev Preventa na nove trge, nadaljnji razvoj kompetenc na področju avtomobilskega interiera ter na področjih ostalih avtomobilskih delov, ki jih bo podjetje zagotavljalo z lastnim razvojem in z nakupi družb.

Popoldne se bo sestal tudi nadzorni svet družbe Prevent Global, ki bo potrdil prenehanje mandata članu uprave Andrewu Rajapakse, ki s 15. avgustom na svojo željo zapušča Prevent. Nadzorni svet zaenkrat ne bo imenoval novega člana uprave, tako da bo uprava Prevent Globala tričlanska, navajajo v družbi.

Področje financ, kontrolinga in računovodstva bo pokrival Meh, ki je ob tem povedal, da "odhod Rajapakse žal sovpada s spremembami lastniških razmerij, čeprav z njimi nima nobene povezave, saj je bil predsedniku uprave, kakor tudi predsedniku nadzornega sveta, najavljen že pred tremi meseci". Kljub spremembam v lastništvu in upravi Prevent tudi v prihodnje posluje po zastavljenih poslovnih načrtih, predvsem pa se uprava zavzema za še boljše poslovne rezultate, poudarja Meh.

Rajapakse je v svoji odstopni izjavi pojasnil, da se je po uspešnem prestrukturiranju virov financiranja zaključila pomembna etapa v razvojni poti podjetja, sam pa išče nove izzive na novih poslovnih področjih.

Vir: www.delo.si

Kot je Pivovarna Laško objavila prek spletnih strani Ljubljanske borze, sta se za nakup delnic po omenjeni ceni odločila tudi dva člana nadzornega sveta. Tako je podpredsednik nadzornikov Andrej Kebe kupil 67 delnic in lastništvo v pivovarni povečal na 0,1089 odstotka, član nadzornega sveta Bojan Košak pa 50 delnic in ima zdaj v lasti 0,2027 odstotka delnic Laškega.

Razlika do tržne cene bo vsem kupcem, ki so se odločili za odkup delnic iz sklada lastnih delnic, obračunana in jo bodo plačali kot boniteto.
Upravi se 25 odstotkov neto plače odteguje za odkup delnic, pri ostalih zaposlenih, ki so se odločili za odkup delnic iz sklada lastnih delnic, torej tudi pri članih nadzornega sveta - predstavnikoma zaposlenih, pa se odteguje za odkup delnic sedem odstotkov osnovne bruto plače.
Obračun za pridobitev delnic se pri vseh nanaša na obdobje zadnjih 14 mesecev, so v sporočilu za javnost še zapisali v Laškem.

Vir: www.delo.si

Lastnici omenjenega deleža v Mercatorju, ki je predmet prodaje, sta družbi UniCredit Banka Slovenije in Hypo Alpe-Adria Bank, s katerima ima Istrabenz sklenjeni reodkupni pogodbi, je koprska družba danes objavila prek spletnih strani Ljubljanske borze.

Istrabenz se je za prodajo delnic Mercatorja odločil iz več razlogov, navajajo. Družba z 10,01-odstotka vseh delnic Mercatorja in zaradi drugih sprememb v lastniški strukturi Mercatorja ne bo mogla imeti pomembne vloge v lastniški strukturi te družbe, s prodajo deleža bo ustvarila ustrezen donos za delničarje, prav tako pa bo zmanjšala svojo zadolžitev.

Odziv Žige Debeljaka

Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak je prepričan, da bodo tudi potencialni novi lastniki pomembnega lastniškega deleža podprli začrtano pot skupine Mercator in prispevali k stabilnosti njenega dolgoročnega razvoja, širitve in delovanja.

"Naša naloga in odgovornost v vodstvu poslovnega sistema Mercator je voditi poslovno skupino in uresničevati začrtane strateške usmeritve in poslanstvo v dobro vseh delničarjev in drugih deležnikov, od zaposlenih do širšega družbenega okolja, in to ne glede na vsakokratno sestavo lastništva," je v sporočilu zapisal Debeljak.

Istrabenz je s Hypo Alpe-Adria Bank marca letos sklenil reodkupno pogodbo za 75.360 delnic Mercatorja, kar predstavlja dva odstotka glasovalnih pravic. Konec aprila je Istrabenz sklenil še reodkupno pogodbo z UniCredit Banko Slovenije za preostalih 301.437 delnic Mercatorja oziroma 8,01-odstotni delež.

Vir: www.delo.si

Na okrožnem sodišču nam včeraj ni uspelo preveriti, kdo je osumljen zlorabe položaja, sta  pa prodajo takrat vodila   nekdanji direktor Kapitalske družbe (Kad) Tomaž Toplak in direktor Slovenske odškodninske družbe (Sod) Marko Pogačnik. Slednji nam je pojasnil, da z zadevo ni seznanjen. "Tudi nobene dokumentacije niso zahtevali," je dodal. Toplak se na naše klice ni odzval.

Okrožnemu državnemu tožilstvu je računsko sodišče že lani posredovalo celotni revizijski poročili o revidiranju postopka prodaje Mercatorja, ki sta ga vodila Kad in Sod. Ugotovili so, da se Kad in Sod pri prodaji Mercatorja nista trudila iztržiti najvišje kupnine, o poteku prodaje nista obveščala nadzornih organov, kršila sta lastne statute in poslovnike. Svoje ugotovitve je tožilstvu posredovala tudi parlamentarna komisija za nadzor javnih financ, ki jo vodi Milan Petek. Ta je ugotovila, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum oškodovanja državnega premoženja pri prodaji Mercatorja, in tožilstvo pozvala, da te sume tudi na podlagi revizijskega poročila računskega sodišča preveri.

"Če je tožilstvo ugotovilo isto, so naši dvomi upravičeni," je predlog tožilstva včeraj komentiral Petek. "Je pa presenetljivo, da so se z zadevo začeli ukvarjati že v tem mandatu," je dodal. Tožilstvo je bilo, kot je znano, v minulih mesecih namreč deležno številnih ocen, da deluje politično, saj se je sporna prodaja Mercatorja zgodila leta 2005, torej v času aktualne politične oblasti. Da je ta s predsednikom vlade Janezom Janšo na čelu aktivno sodelovala pri prodaji deleža v Mercatorju v zameno za nadzor nad časopisno hišo Delo, je javno povedalo več ključnih akterjev zgodbe. Da je bila prodaja napaka, je pozneje javno priznal tudi Janša. Hkrati je vztrajal, da je bila prodaja zakonita, cena realna in postopek transparenten.

Vir: www.dnevnik.si

V štirih letih so se torej izdana poroštva držav zvišala za 1,38 milijarde evrov oziroma za 2,3 odstotne točke BDP. Za primerjavo: javni dolg se je od leta 2004 do lanskega leta absolutno zvišal za 715 milijonov evrov, vendar se je relativno znižal za 3,5 odstotne točke. Da je tudi v prihodnjih dveh letih pričakovati rast izdanih poroštev države, kažejo določbe v zakonu o izvrševanju proračuna za letošnje in prihodnje leto. Letos lahko tako država domačim pravnim osebam izda poroštva do 1,04 milijarde evrov, kar je 40 odstotkov več, kolikor je bil največji predviden izdan obseg poroštev v letu 2007. Povečuje se tudi mogoč obseg poroštev za pravne osebe javnega sektorja - v letu 2008 je največji možen obseg izdanih poroštev predvidoma 1,4 milijarde evrov, medtem ko je v letu 2007 največji možen obseg znašal 814 milijonov evrov. V prihodnjem letu se predviden največji obseg poroštev, ki jih lahko izda država, še dviguje, in sicer na 1,16 milijarde evrov, medtem ko se obseg poroštev, namenjenih javnim družbam, zmanjšuje. Minister za finance Andrej Bajuk je sicer pred časom ocenil, da je glede izdanih poroštev Slovenija ena najmanj izpostavljenih držav.

Prav Dars je namreč največji prejemnik državnih poroštev - konec leta 2007 je obseg državnih poroštev Darsa znašal okoli 2,4 milijarde evrov. "Uvedba vinjet za odplačevanje dolgov je lahko problematična, ker so pred tem pričakovali vsako leto višje prihodke od cestnin zaradi vse več kilometrov avtocest in vse več prometa," je v času uvedbe vinjet za Dnevnik ocenil Franci Križanič z ekonomskega inštituta pravne fakultete.

Podatki o letošnji prodaji vinjet do 15. julija so po mnenju nekaterih strokovnjakov pokazali, da bo imel Dars težave z zagotavljanjem primerne višine sredstev. Sploh naj bi se težave pokazale prihodnje leto, ko bodo tujcem predvidoma morali prodati kar za 2,8 milijona vinjet - dvakrat več kot letos. Obveznosti se bodo namreč povečale zaradi višjih finančnih obveznosti Darsa in zaradi večjega obsega prodanih letnih vinjet, ki so proporcionalno cenejše od polletnih. Že pred uvedbo vinjet je namestnik predsednika uprave Darsa, zadolžen za finance, Žan Jan Oplotnik, razkril, da bo primanjkljaj Darsa 35 milijonov evrov. V Darsu pričakujejo, da bo manjkajoča sredstva zagotovila država iz proračuna, na kar pa so na finančnem ministrstvu odgovorili, da "sproti spremljajo vzdržnost financiranja gradnje in vzdrževanja avtocest v Sloveniji". "Dokler je zagotovljena finančna stabilnost Darsa, so izdana poroštva drugotnega pomena," je pred kratkim ocenil Bajuk.

Država s pol milijona evrovreševala Novoles

V letošnjem letu je država na račun unovčenih poroštev plačala 550 milijona evrov. 508.000 evrov so plačali na račun izdanega poroštva dolenjski družbi Novoles. Kot kaže, pa imajo manjše težave s financiranjem obveznosti tudi na Univerzi na Primorskem, saj je morala država odšteti 41.000 evrov zaradi unovčenih poroštev.

Vir: www.dnevnik.si

V Muri je trenutno zaposlenih približno 3900 ljudi. Po Huberjevih napovedih naj bi število zaposlenih letos zmanjšali za 500. "Že v prvem polletju smo jih za 280, vse po mehki varianti, kar pomeni, da so odšli, ker so našli boljše delo, se upokojili in podobno," je pojasnil. Potrdil je, da je še vedno okrog 1700 zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo. Minimalna plača za polni delavni čas v Muri je 581,19 evra bruto.

Huber je povedal, da je bila letošnja polletna izguba v primerjavi z istim obdobjem lani manjša za okrog 200.000 evrov in je znašala okrog dva milijona evrov. "Zagotavljamo tekočo likvidnost z zamudo izplačil do treh mesecev," je o finančni kondiciji podjetja dejal Huber. Pojasnil je, da je podjetje zadolženo v okviru zakona o finančnem poslovanju podjetij.

Huber je potrdil, da naj bi Muri pri bankah do konca leta oz. do zagotovitve dolgoročnih virov uspelo doseči konverzijo določenih kreditov iz kratkoročnih v dolgoročne. Potrdil je tudi, da naj bi lastniki podjetja Muri pomagali pridobiti okrog pet milijonov evrov dolgoročnih kreditov, kar je bilo s sklepom sprejeto na nadzornem svetu maja letos. "Prvi nadzornik Henrik Peternelj mi je ponovno zagotovil, da bo to zadevo izpolnil," je povedal.

Največji Murin kupec Hugo Boss

Po Huberjevih besedah bi bilo mogoče v dogovoru z največjimi kupci prodajne cene zvišati največ do višine povprečja evropske inflacije, v teku pa so tudi notranji ukrepi ukrepi za znižanje prodajne cene za 20 odstotkov. Med največje Murine kupce se sicer uvršča Hugo Boss s 30 do 35 odstotki, sledijo pa Trendline, Glosab, Escada, Waalwear Men, Strelson in Rene Lezard.

Huber: Dober znak je, da se kupci, ki so nas zapuščali konec lanskega in v začetku letošnjega leta, vračajo

Prisotnost kitajskih podjetij na slovenskem trgu Huberja ne skrbi. "Mura nima takih izdelkov, kot jih pri nas ponujajo Kitajci, zato nas njihova ponudba ne prizadeva. Res pa je, da je vse povezano s kupno močjo in tekma je vsak dan hujša," je izjavil. Dodal je, da so do konca oktobra Murine proizvodne zmogljivosti zasedene, trenutno pa končujejo novo kolekcijo za pomlad-poletje prihodnjega leta. "Dober znak je, da se kupci, ki so nas zapuščali konec lanskega in v začetku letošnjega leta, vračajo."

Omenil je tudi je tudi decentraliziranje organizacije v holdinge, s katerim želijo povečati učinkovitost in stroškovno preglednost. "V podjetju jo bomo izpeljali tako, da bomo Muro razdelili na posamezne zaključene celote, kot je na primer družba, ki posluje s Hugom Bossom, ženska oblačila, moška oblačila, šivanje po meri, družba v Ljutomeru," je naštel predsednik uprave.

Vir: www.dnevnik.si

Že nekaj minut po koncu skupščine so namreč iz Kada, ki ima v lasti 23,8 odstotka Term, sporočili, da bodo od uprave Term Čatež, ki jo vodi Bojan Petan, zahtevali sklic izredne skupščine, na kateri bodo delničarji odločali o spremembah v nadzornem svetu družbe. V njem ima od januarja letos popolno prevlado DZS.

Čeprav so na Kadu hoteli o novih nadzornikih odločati že na včerajšnji skupščini, so v upravi Term - tako je včeraj zatrdil Petan - predlog za razširitev dnevnega reda prejeli šele 17. julija, torej šest dni po objavi sklica skupščine. "Do 21. julija, ko je bilo v skladu z zakonodajo še možno razširiti dnevni red, nismo mogli zagotoviti objave v uradnem listu," je dejal Petan, ki ni hotel razkriti, katere štiri kandidate za nadzorniške položaje je poleg brežiškega župana Ivana Molana predlagal Kad.

Iz Petanovih včerajšnjih izjav gre sicer sklepati, da bo DZS na Kadovo zahtevo odgovoril z objavo prevzemne ponudbe za Terme Čatež. "Če bo Kad zahteval sklic skupščine, jo mora uprava sklicati v 60 dneh. V tem času pa je že možen tudi prevzem družbe," je včeraj napovedal Petan, sicer tudi prvi mož DZS, ki je lastnik dobrih 24 odstotkov Term Čatež.

Z objavo prevzemne ponudbe bi DZS zaprl manevrski prostor Kadu. Ta za predčasen odpoklic nadzornikov, ki so blizu DZS (Robert Krajnik, Ada De Costa Petan, Tomaž Pogorelec in Mitja Grum), potrebuje soglasje treh četrtin prisotnega kapitala. To pa bi se zgodilo le v primeru, če DZS na skupščini ne bi smel glasovati, pri čemer ta možnost ne pride v poštev, če bi DZS skupaj s štirimi družbami, ki jim je urad za varstvo konkurence (UVK) pred časom odvzel glasovalne pravice v Termah, pred tem objavil prevzemno ponudbo za čateško družbo. Ta bi jim namreč glasovalne pravice avtomatično povrnila.

Petan je včeraj ponovno zatrdil, da namerava prevzemno ponudbo za družbo objaviti "najpozneje do konca leta". Kot je znano, je DZS Kadu novembra lani za delnico Term Čatež ponujal 350 evrov, pri čemer od paradržavnega sklada, ki ga je takrat še vodil Tomaž Toplak, ni prejel odgovora na ponudbo.

Delničarjem 4,35 evra dividende

Terme Čatež bodo za dividende porabile 2,2 od 7,7 milijona evrov bilančnega dobička, izplačale pa bodo dividende v višini 4,35 evra bruto na delnico. Urad za varstvo konkurence (UVK) je sicer na včerajšnji skupščini dovolil glasovati dvema lastnikoma "zamrznjenih" delnic Term: DZS in podjetju MB Satler Investicije. Brez glasovalnih pravic so ostali podjetje Petpet, luksemburška Towra in ameriški EQT Group, pri čemer slednja po dostopnih podatkih pri UVK nista zaprosila za dovoljenje za glasovanje.

Vir: www.dnevnik.si