Pivka - Najemna pogodba namreč Delamarisu omogoča opravljanje proizvodnje na trenutni lokaciji zgolj do 31. decembra 2010. Od vseh možnih rešitev za prihodnost Delamarisa je selitev proizvodnje tega podjetja v Pivko daleč najugodnejša možnost, zato se je vodstvo Pivke odločilo, da začne s pripravo gradbenega projekta za nov obrat na zemljiščih v lasti Pivke Perutninarstva na Kalu pri Pivk, so sporočili iz podjetja.

Do izteka najemne pogodbe za Delamarisovo proizvodnjo na trenutni lokaciji v Izoli mora Pivka zagotoviti ustrezno nadaljevanje proizvodnje. Zato mora do konca letošnjega leta zgraditi proizvodni objekt na novi lokaciji, vzpostaviti ustrezno infrastrukturo ter na novo lokacijo preseliti obstoječo proizvodnjo. Da bi bil gradbeni projekt pravočasno realiziran, je vodstvo Pivke glede na trenutna dejstva sprejelo končno odločitev glede lokacije Delamarisove proizvodnje po koncu letošnjega leta.

»Župan Občine Izola je v zadnjem pogovoru 16. decembra podal jasno stališče, da bistveno ugodnejših pogojev, kot so bili dani z javnima razpisoma, ne more ponuditi. To stališče smo v celoti spoštovali in zagotovo nismo izvajali nikakršnih pritiskov v smislu nižanja cen. V vodstvu Pivka nikoli nismo trdili, da je občina dolžna ponuditi ugodnejše pogoje, kot jih je. Z Občino Izola smo se pogovarjali o zemljišču zato, ker nismo želeli apriori izločiti možnosti izgradnje novega obrata v istem kraju. Glede na trenutne danosti pa je selitev v Pivko od vseh ugotovljenih možnosti najbolj racionalna.

Ugotovili smo, da imamo na lokaciji, kjer Pivka vrši lastno proizvodnjo, vendarle dovolj zemljišča tudi za potrebe Delamarisove proizvodnje,« je povedal Janez Rebec, predsednik uprave Pivke, ki je funkcijo direktorja Delamarisa prevzel 21. decembra lani. Dodaja, da bo selitev v Pivko podjetju omogočila, da se čim več investicijskih sredstev nameni za ohranitev proizvodnje Delamarisa ter vlaganja v njegov nadaljnji razvoj in širitev ter dolgoročno uspešno poslovanje, s tem pa ohranitev obstoječih in odpiranje novih delovnih mest v Delamarisu. »Zaposleni naj nimajo razloga za zaskrbljenost. Cilj družbe je tudi ohranjanje stabilnih delovnih mest, za kar se vodstvo Pivke zavzema in se bo zavzemalo tudi v prihodnje,« je še povedal Rebec.

Vir:Delo.si

Koper - »Nobenih zapletov in odstopanj ni na slovenski strani v zvezi z načrtovano gradnjo novega železniškega tira med Koprom in Divačo. Na ministrstvu za promet smo zelo pospešili vse, kar se je pospešiti dalo,« je za Delo izjavil minister Patrick Vlačič, potem ko je bilo iz sosednje države večkrat slišati za nekatere zaplete in pomisleke v zvezi z italijanskimi načrti. Najpomembneje je, da bo Slovenija že letos začela graditi novi tir in da morebitno italijansko spreminjanje projekta ne vpliva na potek dela v Sloveniji. Sicer pa se bodo predstavniki medvladne komisije za peti koridor sestali 29. januarja.

Po besedah slovenskega ministra za promet Patricka Vlačiča je sporazum o sodelovanju med Italijo in Slovenijo pri petem koridorju še zmeraj veljaven. »Slovenija ni predlagala nobenih sprememb, evropska komisija je odobrila precej denarja za šesti prednostni projekt na petem koridorju. Letos se bo začelo obnavljati tir Divača-Koper. Do julija letos bodo pripravljene podlage za izdajo gradbenega dovoljenja za odsek Koper-Črni Kal. Gradbeno dovoljenje bi lahko dobili v enem mesecu, potem pa bomo objavili razpis za javno naročilo za več odsekov. Ne bomo naročali gradnje nove proge v enem delu. Zato upam, da bo pred koncem leta mogoče začeti gradnjo. Nič nas pravzaprav ne bi smelo zmotiti,« je zagotovil minister Vlačič. »Tisti, ki piše o našem odstopu od projekta, ni upošteval kohezijskih sredstev, kjer imamo v času sedanje finančne perspektive (do 2013) zagotovljenih 440 milijonov za železniško infrastrukturo, od tega malo več kot pol (okoli 230 milijonov evrov) za novi tir Koper-Divača. Preostalo je namenjeno še štirim ali petim manjšim projektom. Takšni dogodki ne morejo povzročati dvomov o slovenski gradnji na petem koridorju. Evropskega denarja seveda ni dovolj. Toda če smo lahko za avtocestne odseke namenjali od 150 do 170 milijonov evrov, bi lahko tudi v tem primeru država prispevala še okoli 200 milijonov evrov do 2013. Po tem letu pa lahko računamo še kaj iz kohezijskih sredstev in državnega proračuna. Zato je sleherni strah popolnoma neupravičen,« je bil odločen Patrick Vlačič.

Povedal je, da so razgovore o mogočem spreminjanju projekta dostopa italijanskega železniškega kraka začeli v Italiji. Oni lahko predlagajo pogovore o kateri drugi rešitvi, Slovenija bo poslušala, je dejal minister za promet, ki verjame, da lahko ima vsakdo nekoliko drugačne poglede, kot jih je imel pred nekaj leti, ko so sklepali dogovore. Za zdaj pa velja, da od podpisanega dogovora ni nihče odstopil in še najmanj o tem razmišlja ali želi slovenska država. »Tisti minister za promet, ki ne bi razumel potrebe Luke Koper po čim boljši železniški povezavi z zaledjem, nima kaj delati na ministrstvu,« je še dejal Vlačič. Ves zaplet se je začel lani v Trstu oziroma na ravni dežele Furlanije - Julijske krajine, kjer so se pojavila nasprotovanja predlagani železniški trasi med Trstom in Divačo. Pojavile so se pobude, da železnice ne bi gradili od Trsta skozi predor do Črnega Kala, temveč da bi preprosto podvojili zmogljivosti na sedanji progi Benetke-Divača. Toda pred nekaj dnevi je tržaški Primorski dnevnik objavil izjavo italijanskega podministra za infrastruktro in transport Roberta Castellija, ki je zagotovil, da je za italijansko vlado odsek Trst-Divača »absolutna prioriteta«. Castelli je poudaril, da si vlada v Rimu močno želi to železniško povezavo, medtem ko ji nasprotujejo nekateri lokalni politiki, ki so proti krepitvi tržaškega pristanišča, in pri tem kot izgovor omenjajo (kot po navadi v takih primerih) okoljske razloge.

Vir:Delo.si

Maribor - Predsednik vlade Bosne in Hercegovine Mustaf Mujezinović si je včeraj v družbi slovenskega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika ogledal proizvodnjo v Mariborski livarni Maribor, ki si je BiH izbrala za državo, v kateri bo postavila svojo novo tovarno visokotlačnih ulitkov. Še letos nameravajo tam zaposliti 50 ljudi, nato pa število zaposlenih povečati na sto. S tem livarna začenja s selitvijo tiste proizvodnje, ki v Sloveniji zaradi »predrage« delovne sile ni več konkurenčna.

Kot je po pogovorih z Mustafom Mujezinovićem povedal predsednik uprave Mariborske livarne Maribor Branko Žerdoner, so se že pred gospodarsko krizo, ki je močno prizadela predvsem avtomobilsko industrijo, odločili za selitev delov proizvodnje v tujino, in sicer tistih avtomobilskih programov, ki ne prinašajo velike dodane vrednosti. Izbirali so med več kraji na Hrvaškem in v BiH in na koncu izbrali bosanski kraj Bugojna. Cena delovne sile v BiH je namreč bistveno nižja kot v Sloveniji, tam delavec »stane« v povprečju 400 evrov bruto, je povedal Mustaf Mujezinović. »Takšnih investicij, ki prinašajo nova delovna mesta, smo zelo veseli. V naši državi imamo dovolj usposobljenih delavcev, a premalo investicij, ki bi tem ljudem zagotovile delovna mesta,« je dodal Mujezinović. Kot je dejal Žerdoner, nameravajo v novi tovarni letos zaposliti približno 50 ljudi, letno naj bi tam proizvajali okoli 1000 ton ulitkov, do leta 2014 pa po sedanjih predvidevanjih računajo na podvojitev števila zaposlenih ter potrojitev proizvodnje. S tem bi glede na sedanjo ceno aluminija ustvarili za okoli deset milijonov evrov realizacije na leto.

Tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je pozdravil sklenjeni posel, po njegovih besedah gre za običajen proces internacionalizacije uspešnih slovenskih podjetij, ki s tem selijo manj zahtevna delovna mesta v države z nižjo ceno delovne sile. »Kar pa ne pomeni, da so takšna podjetja manj konkurenčna. Ravno nasprotno, na ta način so tudi delovna mesta, ki ostajajo v Sloveniji, bolj varna,« je še pojasnil Lahovnik. »Ni strategija Slovenije, da bi v državi za vsako ceno zadrževali delovna mesta, ki delavcem ne zagotavljajo dovolj visokega dohodka za dostojno preživetje, pač pa se usmerjamo v delovna mesta z višjo dodano vrednostjo,« je dodal.

Sicer pa sta včeraj z Mustafo Mujezinovićem govorila tudi o drugih možnostih gospodarskega sodelovanja med državama. Blagovna menjava je pred krizo že dosegla skoraj milijardo evrov, od tega predstavlja slovenski izvoz tja dve tretjini te vsote, nato pa je padla za približno tretjino. »Sedaj iščemo načine, da čim prej menjavo dvignemo na prejšnjo raven,« pravi Lahovnik. Po njegovih besedah je BiH za slovenska podjetja predvsem obetaven trg z velikim potencialom, prav tako pa ponuja priložnost za sodelovanje slovenskih podjetjih v velikih naložbah v infrastrukturo in energetiko, ki se obetajo v prihodnje.

Vir:Delo.si

Desetletna obveznica ima 4,125-odstotno obrestno mero, datum zapadlosti pa je 26. januar 2020. Podelitev mandata za izdajo obveznice je bila objavljena 14. januarja, teden dni po izdajah obveznic Avstrije, Belgije, Irske in Španije. Knjigo naročil so odprli v ponedeljek, v nekaj manj kot petih urah pa je 150 investitorjev oddalo naročila za nakup obveznic v vrednosti dveh milijard evrov.

Banke so kupile 45 odstotkov celotne izdaje, upravljalci premoženja 26 odstotkov, zavarovalnice 24 odstotkov, ostali investitorji pa pet odstotkov. Geografsko gledano je bilo 30 odstotkov izdaje prodane nemškim investitorjem, 17 odstotkov slovenskim, 16 odstotkov britanskim, sedem odstotkov francoskim, po pet odstotkov belgijskim in avstrijskim, po štiri odstotke pa italijanskim in švicarskim.

Preostalih 12 odstotkov izdaje so kupili investitorji iz 17 različnih držav. Gre za prvo referenčno obveznico Slovenije v letu 2010 in šesto po vstopu države v območje evra januarja 2007. Državna obveznica z dospelostjo leta 2020 dopolnjuje izdajateljevo krivuljo referenčnih izdaj daljših ročnosti, ki poleg pravkar izdane obveznice vključuje tudi referenčne obveznice z dospelostjo v letih 2016, 2018, 2019 in 2024.

 Glavne organizatorke izdaje tokratne obveznice so bile banke Calyon, Deutsche Bank, JP Morgan in Nova Ljubljanska banka. V vlogi pridruženih organizatork so sodelovale tudi Abanka, BNP, Commerzbank, Goldman Sachs, HSBC, RBS, Societe General in Unicredit banka Slovenija.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Prejšnji teden se je predsednik države, Danilo Türk, vrnil z uradnega obiska v sicer dveh majhnih, a energetsko bogatih državah - Kuvajtu in Katarju. Kljub temu, da gre za majhna trga (na kuvajtskem se oskrbuje 2,7 milijona potrošnikov, na katarskem pa le 833 tisoč ljudi), je zaradi velike kupne moči tamkajšnjih potrošnikov zanimanje naših podjetij za partnerje v teh dveh državah zelo veliko.

Zato je predsednik Türk na željo poslovnežev, ki so ga spremljali na obisku v obeh zalivskih državah, izkoristil povabilo kuvajtskega in katarskega emirja, ki je sicer prišlo že pred časom. In obisk je bil uspešen, saj so se bančniki v obeh državah sestali s predstavniki največjih državnih investicijskih skladov, v Kuvajtu pa tudi s predstavniki največjega zasebnega.

Podjetja so pretresla možnosti za nove posle na poslovnih konferencah, zdravniki in predstavniki zdravilišč pa so v Kuvajtu, kjer so se pred časom že dokazali, skušali obnoviti sodelovanje in na novo navezati stike tudi s katarskim zdravstvenim sektorjem. Podobno kot na tem obisku, pričakuje gospodarstvo od države praktično povsod, kjer ima s svojo diplomatsko pristonostjo te možnosti, predvsem eno - lobiranje v korist slovenskih podjetij. Gospodarska diplomacija pa mora dobro poznati trg, na katerega se slovensko podjetje odpravlja, in hkrati seveda naše gospodarstvo. Ali kot je povedal Uroš Merc, direktor podjetja Bisol, naj se ekonomski svetovalci spoznajo na panogo, vse drugo pa bo prišlo sproti.

Vekoslav Korošec, Direktor Združenja za inženiring pri GZS, je poudaril, da so ekonomski svetovalci v posameznih državah inženiringom v veliko pomoč, če pravočasno obveščajo o investicijskih namerah tujih vlad, kdaj bo objavljen kakšen razpis, kajti, ko je ta že objavljen, morajo biti podjetja že pripravljena nanje. Zagotavlja naj tudi celovito informacijo o pogojih dela za inženiringe v tujih državah, potrebnih licencah, članstvu v strokovnih zbornicah, zakonodaji in javnih naročilih, ter informacije o zahtevah glede sofinanciranja državne pomoči, sodelovanja mednarodnih finančnih ustanov.

 Vir:Delo.si

Ljubljana - Vlada je včeraj sprejela predlog novele zakona o trošarinah, ki bo, kot je po seji povedal minister za finance Franc Križanič, predvidoma »sprejet marca. V zakonu smo spremenili stopnjo trošarine na tobak, tobačne izdelke in cigarete.

Na tisoč cigaret se bodo trošarine povišale za pet evrov, predvidoma prvega aprila. To bo imelo pozitivne učinke na javne finance in bo zmanjšalo primanjkljaj.« Z novelo zakona se odpravlja tudi zgornja vrednostna omejitev v višini 130 evrov za 1000 litrov pri uveljavljanju nižje trošarine na plinsko olje za komercialne namene. »Država z uredbo lahko zniža trošarine na to gorivo do minimalne ravni za tiste, ki se profesionalno ukvarjajo s prevozništvom.

Spreminjajo se tudi stopnje trošarin za različne energente, tekoča goriva in električno energijo tako, da trošarine ne bodo povišane, vladi pa omogočajo, da trošarine poviša ali zniža v skladu z ekonomskimi cilji,« je povedal Križanič. »Lani smo se ukvarjali predvsem s primanjkljajem, to je bilo obdobje zviševanja trošarin in sorazmerno nizkih cen.

Če se bodo pojavili inflacijski pritiski na začetku konjunkture in zaradi pritiska cen tekočih goriv, lahko obrnemo ukrepe, tako da bomo začeli trošarine postopno zniževati do minimalnih. Sprememba zakona nikakor ne pomeni, da se bodo zaradi nje trošarine na tekoča goriva povišale. Križanič je še povedal, da je bilo zvišanje trošarin večinoma izčrpano lani in da »se začenja inflacijski val, povezan z nadaljevanjem industrializacije Kitajske in Indije ter širjenjem srednjega sloja v arabskem svetu.

To bo povezano z zniževanjem trošarin zaradi pritiska na rast cen. Poraba nafte na Kitajskem se je medletno povečala za petino, kar verjetno pomeni zelo velike pritiske na trgu in velik val inflacije. Bojim se, da bomo hitro dosegli minimalno trošarino na tekoča goriva.« Za električno energijo vlada predlaga izenačitev trošarine za poslovno uporabo z (0,5 evra) s trošarino za neposlovno uporabo, tako da v obeh primerih znaša en evro za eno megavatno uro. »V skladu s 34. členom se bo trošarina na alkohol in alkoholne pijače zvišala, in sicer: za pivo z devet na deset evrov, za vmesne pijače z 82 na 100 evrov ter za etilni alkohol z 911 na 1000 evrov. Tudi v tem primeru bi bila sprememba zneskov le za 'zalogo', kar bi vladi omogočilo izvajanje 66. člena veljavnega zakona v poznejšem obdobju,« je zapisano v vladnem sporočilu za javnost.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Povprečna mesečna bruto plača za november 2009 je znašala 1570,53 evrov. Glede na oktober 2009 je bila višja za 8,5 odstotka. Zvišanje je posledica višjih izrednih izplačil, predvsem v obliki 13. plač in božičnic, ki se običajno izplačujejo ob koncu leta, pojasnjujejo državni statistiki. Če v povprečni mesečni bruto plači za november 2009 ne bi upoštevali izrednih izplačil, bi ta znašala 1446,60 evrov. Glede na november 2008 se je povprečna mesečna bruto plača za november 2009 zvišala za 1,3 odstotka. Povprečna mesečna neto plača za november je znašala 999,49 evrov.

Glede na oktober istega leta je bila višja za 6,9 odstotka, glede na november 2008 pa za 1,8 odstotka. Realno se je povprečna mesečna neto plača za november lani glede na pretekli mesec zvišala za 5,9 odstotka, glede na isti mesec predhodnega leta pa za 0,2 odstotka. S plačo za november 2009 je 18,1 odstotka (leto prej 19,9 odstotka) zaposlenih oseb prejelo še izredna izplačila, in sicer povprečno v višini 682,93 evrov bruto (leto prej 697,58 evrov bruto).

Najvišji delež zaposlenih oseb, ki je s plačo za november 2009 prejel tudi izredna izplačila (74,2 odstotka), so zabeležili v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Prejeli so v povprečju 968,54 evrov bruto. Po deležu izrednih izplačil sta sledili dejavnosti finančne in zavarovalniške dejavnosti (62,8 odstotka zaposlenih oseb je prejelo v povprečju 1009,76 evrov) in rudarstvo (59,6 odstotka zaposlenih oseb je prejelo v povprečju 773,40 evrov).

Vir:Delo.si

Ljubljana - "Pripravljeno imamo že vse, le s partnerji se moramo še dokončno dogovoriti. V dveh ali treh mesecih," je povedal Dušan Zorko. Glede vrednosti naložbe je pojasnil, da gre za nekaj deset milijonov evrov, "ki so za nas obvladljivi in dostopni". V zvezi z reorganizacijo skupine Laško je Zorko sicer dejal, da izbirajo med združevanjem celotne pijačarske industrije pod isto streho in tem, da obdržijo pravne osebe in združijo način vodenja. "Za zdaj se nagibam k zadnjemu. Tudi zato, ker se že pogovarjamo, katere naložbe bomo prodali," je povedal v pogovoru za Finance. Pri tem je pojasnil, da bodo predvidoma konec januarja objavili razpis za prodajo Večera. Za Delo se po njegovih besedah še ne mudi, posojilo, za katero je zastavljeno Delo, se namreč izteče 15. septembra. Hkrati opozarja, da ni nujno, da bodo prodali celotne deleže, bo pa postopek pregleden pri obeh. Ideja je tudi, da bi del Večera in Dela v odkup ponudili zaposlenim, prav tako pivovarske družbe. "Vem, da so danes drugačni časi kot nekoč, ko so vsi hrepeneli po tem, da bi nekam vložili certifikate.

Vsak se bo v okviru krize odločil, ali bo kupil kak delež, ali je pripravljen zastaviti svoje premoženje, da naredimo dolgoročno lastniško sestavo družb. Če mi bo to uspelo, bo to moj velik uspeh," pravi Zorko. Drugače pa je z Mercatorjem, ker je to naložba, ki jo ima Zorko za pozitivno. "Banke, ki so lastnice Mercatorja, različno komunicirajo odločenost za prodajo.

Če bodo vse prodajale, se bomo verjetno pridružili tudi mi. Lahko obdržimo pet odstotkov, 23, ali pa vse prodamo." Druge, manjše naložbe, kot so Rudnik Velenje, Zdravilišče Thermana in elektro delnice, pa že poskušajo prodati, a velikega zanimanja zanje ni. Na vprašanje, kako se pripravljajo na bančno prodajo Pivovarne Laško, pa Zorko odgovarja, da te ne bo tako hitro, čeprav ve, da banke dolgo ne morejo biti njihove lastnice. "Kot sem dejal, povabili bomo tudi zaposlene, partnerje in druge zainteresirane. Druga možnost je prodaja kakšnemu tujemu finančnemu ali strateškemu lastniku."

Vir:Delo.si