To se kaže tudi v vedno večjem primanjkljaju na tekočem računu plačilne bilance," opozarja bivši finančni minister in dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani, dr. Dušan Mramor. Podobnega mnenja je tudi dr. France Križanič z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani: "Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance je odraz konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Medtem ko je saldo uvoza in izvoza v glavnem skoraj vsa leta negativen, je saldo izvoza in uvoza storitev pozitiven. To je predvsem posledica visokih prilivov v turizmu in transportu. Zelo pa je skrb zbujajoče, da se v zadnjem času na tekočem računu plačilne bilance poslabšuje bilanca tekočih transferjev, kar dolgoročno ni vzdržno," pojasnjuje Križanič.

Po besedah profesorja z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete, dr. Rasta Ovina, je lani izvoz skupaj z investicijami v infrastrukturo predstavljal glavni generator slovenske gospodarske rasti. "Po zadnjih podatkih pa postajajo glavni generator gospodarske rasti investicije v infrastrukturo. Razlog za to je zmanjševanje gospodarske rasti v Nemčiji. Ker je Nemčija najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, s svojo gospodarsko rastjo v veliki meri tudi določa dinamiko slovenskega izvoza," razlaga Ovin.

Dodaja, da je bila rast cen vhodnih materialov in energije v Sloveniji višja kot v primerljivih državah EU, kar je negativno vplivalo na slovensko konkurenčnost. "Če bo država popustila pred pritiski za dvig plač, bo to dodatno vplivalo na padec konkurenčnosti slovenskih podjetij," še opozarja Ovin.

Vir: www.dnevnik.si

"Zato je znižanje vrednosti dolarja v določeni meri negativno vplivalo na poslovni izid, izražen v evrih. V Leku upravljamo  izpostavljenost gibanja valut, v katerih poslujemo, v okviru celotne poslovne skupine Novartis, pri čemer upoštevamo, da skupina pripravlja konsolidirana poslovna poročila v ameriških dolarjih," razlagajo v Leku.

Padanje tečaja dolarja v primerjavi z evrom je lani negativno vplivalo tudi na prodajo, predvsem na trgih, ki so dolarsko vezani, kot so ZDA, Avstralija, Kanada, Egipt, Indija, Ukrajina, Rusija, in trgih azijskih držav, tudi v skupini Slovenska industrija jekla (SIJ). "Zaradi neugodnega tečaja so bile cene na teh trgih, ki se oblikujejo izključno v dolarjih, nižje tudi do 30 odstotkov. Kljub temu tržnemu potencialu cen na teh trgih nismo povečevali," pravijo v SIJ. Valutna tveganja uravnavajo z nakupom in prodajo na dolarskih trgih, za zdaj pa ne uporabljajo ščitenja pred valutnimi tveganji.

Tudi v Gorenju se pred valutnimi tveganji zavarujejo z usklajevanjem prilivov in odlivov v posameznih valutah, na primer v dolarjih, hkrati pa uporabljajo tudi ustrezne finančne instrumente. Po njihovih pojasnilih so zaradi šibkega dolarja največ pridobili azijski proizvajalci, ki agresivno prodirajo na evropski trg. V Iskri Avtoelektriki je osnovno vodilo, da se pri zavarovanju pred valutnimi tveganji v čim večji meri vzpostavi notranje varovanje z uravnoteženostjo prodaje in nabave z dolarskega področja. "Za varovanje pred valutno izpostavljenostjo uporabljamo tudi terminske pogodbe (forward) ali druge izvedene finančne instrumente," dodajajo.

V Krki od začetka letošnjega leta račune za proizvode, ki jih prodajo na za njih zelo pomembnem ruskem trgu, izdajajo v evrih. "S spremembo valute fakturiranja smo znatno znižali odprto devizno pozicijo v ameriških dolarjih. Sicer pa se pred valutnimi tveganji zavarujemo z uporabo izvedenih finančnih inštrumentov ter usklajevanjem deviznih prilivov in odlivov v določeni valuti."

Vir: www.dnevnik.si

Pričakala sta nas novi direktor Ludvik Jelen in pomočnica direktorja Simona Petrič kot predstavnica lastnikov. Pred ogledom proizvodnje smo se pogovorili o ambiciozno zastavljenih ciljih, o katerih so govorili na slovesnosti ob odprtju novih prostorov.

Ste uspeli nadomestiti izpad proizvodnje zaradi selitve v nove prostore?

Čeprav smo se na selitev dobro pripravili, smo se je kar malce bali, vendar pa je vse potekalo zelo gladko in proizvodnjo smo preselili v dobrem tednu dni. Prostora je v novem objektu mnogo več, tako da smo strojno opremo lažje razporedili. Proizvodni proces je tu bolj urejen, izguba delovnega časa je zato manjša in produktivnost večja.

Je avtomobilski program še v porastu?

V obeh programih, tako pri kabelski konfekciji oziroma elektrokomponentah kot tudi pri predelavi plastike, že zdaj največji delež prodaje odpade na avtomobilsko industrijo. Pričakujemo še nadaljnje povečevanje. Z novim kupcem, podjetjem Hamlin, in starim, Hella Saturnus Slo, smo že zastavili dovolj ambiciozne cilje. Za Hamlin bomo prvotno načrtovani obseg prodaje v vrednosti milijon evrov letos skoraj podvojili. Zanj izdelujemo senzorsko tehniko, predvsem za francoski avtomobilski trg (Renault, Peugeot, Citröen), za Hella Saturnus Slo pa ohišja za meglenke in regulacijske sklope za zahtevne avtomobilske proizvajalce (Audi, Opel, Škoda, novi projekti za BMW, Nissan itn.).

Si boste zaradi tega omislili novo strojno opremo?

Ob uvajanju novih projektov smo v preteklosti in bomo tudi v prihodnje veliko vlagali v novo strojno opremo in tehnologijo. To je nujno.

Kaj pa kadri?

Od vašega zadnjega obiska nas je za četrtino več in naše podjetje danes zaposluje že približno sto ljudi. Odprti smo za zaposlovanje domačih in okoliških ljudi, vendar pa teh ni dovolj in pridobivanje ustreznega kadra, tako proizvodnega kot strokovnega, je velik problem. Najbolj smo to občutili prav lani in letos, ko smo odprli večje število novih delovnih mest. Novi sodelavci potrebujejo tudi čas, da spoznajo podjetje, njegove posebnosti, da se uvedejo v delo, tako da njihova produktivnost na začetku ne dosega pričakovanj. Zaposlene spodbujamo tudi k podajanju koristnih predlogov, k izboljšavam in inovacijam v proizvodnem procesu. S tem krepimo pripadnost, hkrati pa povečujemo tudi kakovost proizvodnega procesa in naših proizvodov.

Uvajate tudi avtomobilski standard ISO TS 16949?

V avtomobilski industriji se moramo nenehno prilagajati zahtevam kupcev. Ti terjajo visoko kakovost in napake niso dopustne. Lahko so celo usodne za posel. Sedaj smo v sklepni fazi pridobivanja standarda kakovosti ISO TS 16949, ki ga zahteva večina pomembnih kupcev v avtomobilski industriji. To pomeni, da moramo poleg običajnega sledenja izdelave vsakega proizvoda slediti zahtevam kupca vse od začetne, razvojne faze izdelka prek proizvodnega procesa izdelave pa do končne kakovosti produkta ter tudi izboljšav in nadgradnje. Pri proizvodnji izdelkov ob tem upoštevamo tudi okoljevarstvene standarde, ki so v avtomobilski industriji vse višji.

Se torej vaša razvojna vizija uresničuje?

Za zdaj nam kaže dobro. Smo optimisti. Z delovno silo sicer ne moremo konkurirati azijskim trgom, vendar pa lahko kupcu zagotovimo boljšo podporo pri razvoju izdelka, v tehnološkem in v proizvodnem procesu, kot tudi pri zelo pomembni logistiki. Pri tem želimo dodati produktu kar največjo dodano vrednost. Prilagodljivost in hitra odzivnost sta zelo pomembni in po naših izkušnjah sta to naši največji prednosti, na katerih bomo gradili tudi v prihodnje.

Kot je znano, je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) v začetku marca med tremi prispelimi ponudbami na razpis za gradnjo približno 90 milijonov evrov vrednega predora Markovec izbral skupino italijanskih podjetij v skupnem nastopu (Vidoni, Oberosler cav. Pietro in Intercantieri Vittadello). Poleg Italijanov sta se za gradnjo potegovala tudi konzorcij, ki ga sestavljata SCT in Primorje, ter avstrijski Strabag. Na Darsovo odločitev sta se z zahtevo po reviziji pritožila SCT in Primorje, nakar je odločitev o oddaji javnega naročila Državna revizijska komisija razveljavila.

Komisija je namreč ugotovila, da italijanski ponudniki niso izkazali potrebnih referenc. Nadzorni svet Darsa se je nato sredi julija odločil, da bo razpis ponovil in naj ne bi upošteval - tako neuradne informacije - uprave družbe, ki je predlagala podelitev posla konzorciju podjetij SCT in Primorje, za Italijani drugega najugodnejšega ponudnika na razpisu. Italijanski konzorcij se je v ponudbi zavezal, da naj bi zgradil predor za 87,4 milijona evrov, SCT in Primorje za 96,2 milijona evrov, Strabag pa za 98 milijonov evrov.

Vir: www.dnevnik.si

Cene, ki jih za  20 do 25 odstotkov uvožene električne energije, predvsem  z Balkana,  plačuje Slovenija, tržne cene še presegajo. Podražitev je zato realna, ocenjujejo poznavalci razmer. Da so cene električne energije za gospodinjske odjemalce nizke, menijo tudi na gospodarskem ministrstvu. "Pričakovati je, da se bodo cene v prihodnje nekoliko povišale," so pojasnili.

Če ne bo prišlo do dviga cen, bodo po mnenju nekaterih naših sogovornikov distributerji beležili znatni upad dobička. Kako se bodo distributerji, ki se zaradi hkratnega dviga cen z letošnjim januarjem zagovarjajo pred varuhom konkurence, tokrat lotili podražitev, je vprašanje, zadržani pa so tudi pri odgovoru na vprašanje, ali načrtujejo podražitve. V Elektru Ljubljana so nam pojasnili, da v poletnem času podražitev ne predvidevajo, sprememba cen v kasnejšem obdobju pa bo odvisna od rezultatov pogajanj z dobavitelji in gibanj cene električne energije na trgu. V Elektru Maribor nam na vprašanje, ali načrtujejo povišanje cen, niso odgovorili. Bi pa tudi iz njihovih pojasnil lahko razbrali, da je podražitve pričakovati. Tako navajajo, da se v zadnjih treh letih soočajo z visoko rastjo cen, 40 odstotkov na leto, zaradi pomanjkanja lastnih virov energije jo je treba uvažati, zmogljivosti za uvoz pa so omejene.

Kdo pokriva razliko med nakupno in prodajno ceno električne energije? Direktor družbe Gen energija Martin Novšak in izvršni direktor trženja v Holdingu Slovenske elektrarne Tomaž Štokelj menita, da slovenski proizvajalci. "Odraža pa se v premajhni investicijski dejavnosti," je dejal Novšak. Strinja se tudi Štokelj, ki pravi, da bi lahko MWh električne energije na trgu prodajali po ceni več kot 100 evrov, pa se jo slovenskim gospodinjstvom prodaja po ceni, nižji od 50 evrov. Treba je najti model, s katerim bi socialno ogroženemu delu prebivalstva zagotovili električno energijo po podobni ceni kot do zdaj, za preostalih 90 odstotkov gospodinjstev pa je ta prenizka in spodbuja neracionalno porabo. V povprečju je račun gospodinjstev za elektriko bistveno nižji od računa za telefon, dodaja Štokelj.

A ob tem morda velja omeniti, da uvozi Slovenija le petino električne energije, preostalo proizvedejo družbe, ki so v državni lasti. "Če bi morali uvoziti vso električno energijo, bi bil potreben dvig cen za 120 odstotkov, a je ne," je povedal vir, ki je želel ostati neimenovan. "Uvažamo za industrijo, ne gospodinjstva, ta pa so vedno tudi politična, ne le ekonomska kategorija," pravi. Država kot lastnik proizvodnih zmogljivosti je torej tista, ki subvencionira električno energijo, in vprašanje je, ali bi se višji dobički dejansko namenjali za vlaganja v nove zmogljivosti ali bi se po potrebi pretakali v državni proračun, pojasnjuje.

Ključna težava pa ostaja neracionalna poraba, se strinjajo sogovorniki in dodajajo, da se do uravnave cene s tržnimi odnos odjemalcev ne bo spremenil. Ker so cene električne energije tako nizke, se gospodinjstvom ogrevanje na plin ne splača. A za proizvodnjo ene kilovatne ure električne energije se porabi trikrat več plina, kot bi ga porabili neposredno porabniki za ogrevanje, če bi namesto električne energije uporabljali plin.

Letos že 3,2-odstotno povišanje cen električne energije

Distributerji električne energije so cene nazadnje zvišali s 1. januarjem letos. Čeprav so distributerji želeli 20-odstotno povišanje, jim lastnik, torej država, za tolikšno povišanje ni dal zelene luči. Uspelo jim je doseči 6-odstotno povišanje električne energije, zaradi vladnega znižanja dodatka k omrežnini, ki h končnemu računu gospodinjstva za elektriko prispeva 43 odstotkov, pa se je po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj cena v letošnjem letu skupaj povišala le za 3,2 odstotka.

Cene električne energije vse bolj povezane s ceno plina in nafte

Cene električne energije so vse bolj v korelaciji s ceno zemeljskega plina in ceno nafte, ki predstavlja zaradi stroškov proizvodnje in prometa glavnino cene premoga, menijo poznavalci. V zadnjih dneh se je cena za električno energijo v letu 2009, ki je znašala že 90 evrov, znižala na 77 evrov, kar je posledica padca cen nafte in premoga, a če se bo do konca leta zvišala cena nafte in plina, se bo povišala tudi cena električne energije. Ker v Sloveniji presežkov ni, je navezava cen na nafto, premog in plin še toliko večja.

Vir: www.dnevnik.si

Družba Gizmo, ki jo vodi Danilo Peteh, je zahtevala objavo nasprotnega predloga za delitev bilančnega dobička KD Holdinga in zahteva "enakopravno obravnavanje vseh delničarjev". Gizmo se namreč ne strinja s predlogom uprave, da bi bruto dividenda za prednostno delnico znašala le 3,34 evra, medtem ko naj bi lastniki rednih delnic dobili 7,2 evra bruto dividende za delnico.

"Uprava in nadzorni svet očitno želita velikim delničarjem, imetnikom navadnih delnic, ki so blizu skupine KD, zagotoviti bistveno višje dividende kot delničarjem, imetnikom prednostnih delnic, ki niso blizu skupine KD," je prepričan Peteh. Ta namreč predlaga, da bi lastniki prednostnih in rednih delnic KD Holdinga dobili enako dividendo, in sicer sedem evrov za delnico, s čimer pa se Gantar ne strinja. Kot navaja, bi bilo takšno izplačilo dividend v nasprotju s statutom družbe, ki določa višino dividende za prednostne delnice. Imetniki prednostnih delnic so namreč upravičeni do izplačila 1,67 evra bruto dividende za delnico tudi v primeru, če imetniki rednih delnic dividend ne dobijo. V primeru, da je dividenda za redne delnice enaka ali višja od 1,67 evra, pa lahko imetniki prednostnih delnic dobijo še dodatnih 1,67 evra dividende za delnico, pojasnjuje Gantar.

Če bo na skupščini KD Holdinga, ki je napovedana za 29. avgust, sprejet predlog uprave, bo KD Group, ki ga obvladujejo njegovi menedžerji, prejel za dobrih 360.000 evrov več dividend kot v primeru Gizmovega predloga. Na drugi strani pa bi Gizmo po svojem predlogu prejel za dobrih 9500 evrov dividend, kar je 5000 evrov več, kot če bi bil sprejet predlog uprave.

Vir: www.dnevnik.si

"Letos bomo še zabeležili izgubo, čeprav smo načrtovali pozitivno ničlo. Dobiček pa načrtujemo z letom 2010," je pojasnil namestnik direktorja Primož Pegam, ki pa višine izgube za zdaj ne želi napovedovati. Do konca leta 2009 bodo še dodatno zmanjšali tudi število zaposlenih, in sicer z zdajšnjih 360 pod 300. Še konec lanskega leta jih je bilo več kot 400. "To je edina rešitev, sicer lahko proizvodnjo kar ustavimo," je opozoril Pegam. Ko bodo število delavcev optimizirali, pa načrtujejo rast poslovanja.

"Škoda bi bilo, če ne bi izkoristili rasti panoge v Evropi. Poleg tega v krogu 500 kilometrov nimamo večje konkurence, tako da imamo na trgu relativno ugoden položaj," je dejal Pegam. LTH pa je pod pritiskom rasti cen vhodnih surovin, zato so morali letos zvišati cene. Zaradi tega so izgubili tudi nekaj naročil, vendar notranjih rezerv za pokritje višjih cen, ki jih terjajo dobavitelji, nimajo. "S pomočjo zunanjih strokovnjakov pripravljamo strategijo razvoja LTH v prihodnjih petih letih in prepričani smo, da bomo začeli rasti na zdravih temeljih," je napovedal Pegam.

Optimistični so tudi v svetu delavcev družbe, čeprav bo brez službe ostalo še kar nekaj ljudi. "V vodstvu družbe zagotavljajo, da bo LTH še naprej proizvajal. Res je, da se bo proizvodnja skrčila, saj bomo septembra dokončno prenehali izdelovati hladilne skrinje," je dejal namestnik predsednice sveta delavcev Franci Biček. LTH se bo s tem specializiral v profesionalni catering program hladilnih omar, pultov in vitrin ter hladilno tehniko velikih sistemov. Biček je še dodal, da plače preteklih pet mesecev (po dokapitalizaciji) dobivajo redno, regres pa bodo dobili v treh delih. "Prvega smo že prejeli, zadnji del pa dobimo novembra," je pojasnil Biček.

LTH večino proizvodnje, okoli 75 odstotkov, izvozi. Več kot polovico na trge EU, predvsem v Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, preostalo pa na trge nekdanje Jugoslavije in v Rusijo. Lansko poslovno leto je LTH končal s 3,3 milijona evrov izgube, kar je za polovico manj kot v minulih dveh letih. Več kot prepolovil pa je tudi izgubo iz poslovanja - zmanjšala se je s 5,2 milijona evrov na slaba dva milijona evrov. Prihodki so se povečali za osem odstotkov, na 23 milijonov evrov.

Največji lastnik LTH so po milijon evrov vredni dokapitalizaciji družbe konec januarja lani postali direktor LTH Miloš Kodre oziroma njegovo podjetje Agovit (43,23 odstotka delnic), nekdanji direktor Gorenja Jože Stanič (17,67 odstotka), Borut Stanič (16,14 odstotka), Pegam oziroma njegovo podjetje Isba (10,01 odstotka), preostalo pa imajo v lasti mali delničarji.

V nadzornem svetu dva predstavnika NLB

Lastniki LTH bodo na skupščini 28. avgusta v nadzorni svet imenovali dva nova nadzornika, predstavnika Nove Ljubljanske banke (NLB), Simona Elerja in Nevenko Gorjup. "NLB je naš glavni hipotekarni upnik, zato smo se dogovorili, da banka predlaga dva svoja nadzornika," je pojasnil Pegam. Nadzorni svet, ki ga vodi solastnik LTH in nekdanji dolgoletni direktor Gorenja Jože Stanič, bosta zapustila predstavnika prejšnjih lastnikov, Jožef Angeli in Milan Ovnič. Male delničarje zastopa Franc Švarc, dva nadzornika pa imenuje svet delavcev.

Medtem ko se je   Skimarju uspelo dogovoriti z Novo Ljubljansko banko (NLB) in Gorenjsko banko, se mu zapleta pri pogajanjih s SKB banko, ki je Skimarju pred kratkim odpoklicala posojilo v višini 3,7 milijona evrov.

Predsednica uprave SKB Cvetka Selšek tega ni hotela komentirati, "ker je to stvar odnosa med SKB in Skimarjem". Po njenih besedah stanje v Skimarju ni lahko, zato je treba narediti velik preobrat v podjetju.

Iz neuradnih virov smo izvedeli, da SKB od Skimarja zahteva, da pripravi sanacijski program za ves Skimar. Za zdaj je namreč izdelan le sanacijski program posebej za Elan in Elan Marine. Razlog za to je v tem, da si je vodstvo Skimarja veliko obetalo od povezovanja Elana Marine s Seawayem in Elana z Alpino, zato je pri pripravi dveh različic načrtov sanacijskega programa večjo pozornost namenilo tistemu, ki je predpostavljal omenjeno povezovanje. Kot je znano, so te načrte prekrižali lastniki Skimarja - Kapitalska družba, Triglav Naložbe in DSU - ki na skupščini niso potrdili povezovanja Skimarja s Seawayem in Alpino z Elanom.

Po drugi strani so lastniki na skupščini sprejeli odločitev, da bodo dokapitalizirali Skimar v višini deset milijonov evrov. Za uspešno izvedeno dokapitalizacijo pa mora vodstvo Skimarja z bankami doseči dogovor o reprogramiranju dolgov. Ker mu to do danes še ni uspelo, Skimar na tekoči račun še ni prejel nujno potrebnih sredstev. Kljub temu je uspel proizvesti in dati na trg novo kolekcijo smuči, v zadnjem času pa je uspel prodati tudi večje število plovil.

Sicer pa ima Skimar tudi dolgove - do NLB 10 milijonov evrov, do Gorenjske banke pa štiri milijone. Poleg tega ima Skimar zunajbilančno knjižene precejšnje obveznosti. Za plačilo nekdanjemu predsedniku uprave Urošu Koržetu ima po trditvah naših zelo zanesljivih virov knjiženo glavnico v višini dobrih osem milijonov evrov, skupaj z zamudnimi obrestmi pa znaša ta znesek okoli 20 milijonov evrov. Poleg tega med zunajbilančne postavke sodijo še obveznosti za dane garancije v višini 11,5 milijona evrov in poroštvo za lizing v višini pol milijona evrov.,

Vir: www.dnevnik.si