Po oceni Financ so najnevarnejši večji trgovci, ki bi lahko izkoristili šibkost Merkurja ob uradno razglašeni insolventnosti, Mercator, Obi , Baumax in Bauhaus. In tudi manjšim trgovcem se odpira priložnost stoletja. Lov na najboljše Merkurjeve kadre se je začel že pred meseci, zdaj pa se začenja še vojna za kupce, pišejo Finance. Samo Kupljen, direktor Bauhausa meni, da utegneta iz tega položaja največ potegniti Mercator Tehnika, ki je finančno dovolj močna za nakupe Merkurjevih trgovin na najzanimivejših lokacijah, in podjetja iz skupine Top Dom, ki imajo zelo razvejeno maloprodajno mrežo na podeželju.

Seveda si bo tudi Bauhas prizadeval še dodatno izboljšati svoj položaj na trgu, po mnenju direktorja Bauhausa pa bo na koncu od te spremembe na trgu največ imel kupec. Kupljen ne verjame tarnanju slovenskih dobaviteljev, da propad Merkurja pomeni konec za velike slovenske dobavitelje temu trgovcu. Tistega, ki ne ve, kam bo prodajal zdaj, sprašuje, zakaj se je vezal samo na enega trgovca. Povedal je, da jim radi očitajo, da na njihovih policah ni slovenskega blaga. Njih pa prav nič ne zanima, od kod je dobavitelj, pomembno je ustrezno razmerje med kakovostjo in ceno.

Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak pravi, da so še vedno odprti za morebitno strateško povezovanje z Merkurjem, če bi bilo za to zanimanje na obeh straneh. Zanimala bi jih predvsem morebitna povezava z delujočo celotno Merkurjevo trgovsko dejavnostjo, kjer bi ohranili njeno samostojnost in blagovno znamko. V Mercatorju zanikajo informacije, da naj bi sicer eden "najmočnejših" gospodarstvenikov v državi, pri bankah upnicah Merkurja lobiral za stečaj nakelskega trgovca - da bi Merkurjeve centre dobil ceneje, pišejo Finance. Direktor škofljiškege trgovca s tehničnim blagom SBS-trgovine Matej Slanc je za Finance povedal, da je težko oceniti, ali imajo zaradi Merkurjeve usode kaj več kupcev. Kljub temu, da so s poslovanjem zadovoljni, je vsak kupec pri njih dobrodošel. "In če je to kriza, naj kar traja," je za Finance povedal Slanc.

Vir:Dnevnik.si

Omenjeni paket delnic je Bavčarju prodala družba Steklarstvo Spectrum, ki je v solasti DZS, Mercate in družbe Moneta Naložbe, ki jo posredno obvladujejo menedžerji Probanke. Vrednost posla ni znana, saj Paloma ne kotira na borzi. Sodeč po cenah z neorganiziranega trga pa se posel ocenjuje na med 200.000 in 400.000 evri. Da je s tem nakupom posredno poravnal obveznosti Maksime Holding oziroma FB Investicij, je Bavčar včeraj zanikal in dodal, da gre le za "dobro naložbo".

 Bavčar je sicer kupil identičen paket delnic, ki ga je Steklarstvo Spectrum novembra lani kupilo od podjetja Vizfin v lasti Ivana Vizjaka in podjetja Rig v lasti Rafaela Kosa. Prav Vizfin in Rig sta tudi najpomembnejša lastnika murskosoboškega holdinga Pom Invest, ki je odigral pomembno vlogo pri lastninjenju Istrabenza in prevzemu Maksime Holdinga.

Vir:dnevnik.si

Po raziskavah nemške revije Brigitte se je prepoznavnost blagovne znamke Gorenje povečala za 40 odstotkov, s šest na dvanajst odstotkov pa se je zvišal delež tistih, ki so pripravljeni kupiti Gorenjeve aparate. Na Gorenjevem razstavnem prostoru se je letos trlo tudi Azijcev, ki so izjemno natančno pregledovali vse razstavljene aparate in skrbno fotografirali vsako podrobnost. Gorenje si tudi na azijski trg utira pot, še vedno pa so najpomembnejši zahodni in vzhodni evropski trgi. Bobinčeva je dejala da bodo samo v petih dneh prisotnosti na berlinskem sejmu sklenili za tri milijone evrov poslov z nemškim trgom, kjer se med vsemi nenemškim blagovnimi znamkami Gorenje uvršča na prvo mesto.

Nemški trg se je dobro odzval na krizo in čeprav smo lansko leto izgubili Quelle kot dobrega poslovnega partnerja, smo uspešno nadomestili izpad, rast prodaje pa je še vedno dvoštevilčna," pravi Bobinčeva in dodaja, da kriza še zdaleč ni končana, zlasti v vzhodnem delu Evrope. Po njeni oceni je kriza spremenila tudi nekatere lastnosti trga, ki se jim v Gorenju prilagajajo s ponudbo atraktivnih, vendar tudi cenovno dostopnih aparatov.

Direktor Gorenjevega podjetja v Nemčiji Klemen Prešeren je povedal, da se delež aparatov iz višjega cenovnega razreda v prodaji povečuje, razširili pa so tudi distribucijske kanale, tako da ima več kot polovica vseh trgovskih podjetij v Nemčiji v svoji prodaji Gorenjeve aparate. Letos se je Gorenje tudi prvič po 40 letih navzočnosti na nemškem trgu pojavilo na nemškem radiu z oglasi, po Berlinu pa nase opozorijo z velikimi plakati. Gorenje pa je, kot pravi Bobinčeva, opazila celo nemška kanclerka Angela Merkel.

V Berlinu je Gorenje tokrat prvič predstavilo aplikacijo GreenConnected, s katero je mogoče na daljavo upravljati povezljive gospodinjske aparate. Sistem je prilagojen za iPad. Nova je tudi generacija hladilno-zamrzovalnih aparatov, ki zagotavlja v primerjavi za razredom A kar 60-odstotni prihranek energije.

Na dizajnarskem področju pa se je slovitemu italijanskemu Pininfarini in francoskemu Ora-Itu pridružil drzni oblikovalec Karim Rashid, ki je za Gorenje oblikoval aparate tako, da poenostavljeno rečeno - ob dotiku spreminjajo barve.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Skupina Triglav je v šestih mesecih obračunala za 557,1 milijona evrov bruto zavarovalnih in sozavarovalnih premij, kar je dva odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Povečanje dobička kljub zmanjšanju zbranih premij je po besedah predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Matjaža Rakovca odraz aktivnosti na škodnem področju. "Kar nekaj zavarovalnih vrst, ki so bile v preteklosti nedobičkonosne, smo letos naredili dobičkonosne," je pojasnil ter izpostavil transportna, kmetijska in nezgodna zavarovanja.

Čisti prihodki od zavarovalnih premij so v polletju znašali 467,4 milijona evrov, kar predstavlja enoodstotno znižanje. Čisti odhodki za škode pa so znašali 287,3 milijona evrov in so bili v primerjavi z letom prej manjši za sedem odstotkov. Razmerje čistih odhodkov za škode v primerjavi s čistimi prihodki za premije se je glede na enako obdobje lani izboljšalo za 3,9 odstotne točke, in sicer s 65,4 na 61,5 odstotka. Matična družba Zavarovalnica Triglav je v prvih šestih mesecih obračunala 410 milijonov evrov bruto premij, čisti dobiček pa se je povečal za 17 odstotkov na 25,3 milijona evrov.

Ob tem je Rakovec ugotovil, da je gospodarska kriza prestrukturirala povpraševanje po določenih zavarovalnih vrstah, v prvem polletju sta bili tudi dve večji neurji, še vedno se poznata kreditna kriza in zmanjševanje delniških tečajev, v polletni bilanci pa se zrcali tudi trajna slabitev vseh netržnih naložb. Rakovec je predstavil še strategijo skupine do leta 2013, ki jo je že junija potrdil nadzorni svet družbe. Med ključnimi strateškimi usmeritvami v prihodnjih štirih letih je izpostavil dobičkonosno in varno poslovanje, osredotočenost na osnovno dejavnost in vzpostavitev učinkovitega sistema obvladovanja skupine. "Ključni trg Zavarovalnice Triglav ostaja jugovzhodna Evropa," je poudaril.

Skupina Triglav je navzoča na Hrvaškem, Češkem, v Črni gori, BiH, Srbiji in Makedoniji, s 1. septembrom zapira podružnico na Slovaškem, pred kratkim pa je zaključila nakup manjše zavarovalnice v Albaniji. O novih nakupih zaenkrat ne razmišljajo. O poslovnih rezultatih posameznih zavarovalnic na Balkanu Rakovec ni želel govoriti. "Skupina Triglav dobro posluje, iz osnovne dejavnosti ustvarjamo dobiček, nekatere hčerinske družbe poslujejo v redu, druge pa malo slabše," je dejal. Ob tem je priznal, da je srbska zavarovalnica Triglav Kopaonik sklenila polletje z izgubo, kar je tudi eden od vzrokov za zamenjavo tamkajšnje uprave.

Čez približno leto dni bodo vse hčerinske družbe Zavarovalnice Triglav na Balkanu združene pod okriljem nove družbe Triglav International, je napovedal Rakovec. To novo hčerinsko družbo pravkar ustanavljajo, z manjšinskim deležem pa bo predvidoma v njej udeležena tudi Evropska banka za obnovo in razvoj. Strategija določa, da bo skupina Triglav leta 2013 dosegala 10-odstotno dobičkonosnost kapitala, zbrala 1,1 milijarde evrov premij ter zmanjšala število zaposlenih z zdajšnjih 5200 na 5000. Koliko od teh ciljev naj bi dosegli že letos, Rakovec ni povedal, dejal je le, da je bil polletni dobiček nad načrtovanim in takšen naj bi bil tudi v celotnem letu.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Po šestih zaporednih četrtletjih padanja rasti je slovensko gospodarstvo, zahvaljujoč povpraševanju iz tujine, v drugem četrtletju v primerjavi z letom prej zabeležilo 2,2-odstotno rast. Izvoz Slovenije se je po ugotovitvah državnega statističnega urada (Surs) na letni ravni povečal kar za 11,4 odstotka, od tega izvoz blaga za 14,2 odstotka, s čimer se je rast približno vrnila na raven pred krizo. Glavna zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, Nemčija, je na medletni ravni beležila 3,7-odstotno gospodarsko rast. Letošnja gospodarska rast naj bi po napovedih Umarja znašala 0,6 odstotka, prihodnje leto pa 2,5 odstotka. NatisniPošljiPovečaj pisavo.Top iz rubrikeNa Hrvaškem naj bi zaživela prva nizkocenovna letalska družba V Svei dobiček za zdaj ostaja nerazporejen NLB prodaja 7,58 odstotka Talumovih delnic Zadnje objavljenoMarkota je podpisal pogodbo z Olimpijo Green Dragons še vedno nasprotujejo upravi Olimpije Računalniški spomin bo s HP-jevo tehnologijo memristor deloval po principu človeških možganov Preberite tudiKonec krize? V Sloveniji v drugem četrtletju 2,2-odstotna letna rast BDP Varčevanje po Hrvaško: Predlog rebalansa proračuna zvišuje primanjkljaj na 4,2 odstotka BDP Rusija zaradi vročine in požarov morda celo ob odstotek BDP

Prav zato, ker rast BDP temelji predvsem na izvoznem povpraševanju, iz domačega okolja pa še vedno prihajajo slabi podatki, direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle letos pričakuje skromno rast. Skrbijo ga podatki o potrošnji gospodinjstev, ki se je zaradi visoke brezposelnosti na medletni ravni znižala za 0,3 odstotka, in podatki o bruto investicijah v osnovna sredstva, ki so se znižale 5,7 odstotka. Ob tem je posebej izpostavil gradbeno panogo - gradbene investicije so upadle za 15,8 odstotka. BDP še daleč od predkriznega "Visoka rast blagovne menjave v drugem četrtletju je tudi posledica nizkih primerjalnih osnov oziroma globokih padcev v lanskem letu. Zato pričakujemo, da se bodo, zlasti v zadnjem četrtletju, te rasti že vidno umirile," je dejal Vasle.

Slovenski BDP je leta 2008 v tekočih cenah nominalno znašal 37,3 milijarde evrov, lani pa je upadel na 35,38 milijarde evrov. Po revidiranih podatkih Sursa je lani Slovenija realno zabeležila 8,1-odstotni padec BDP, kar je 0,3 odstotne točke več, kot so ocenili prvotno. Glavna razloga za 8,1-odstotni realni padec gospodarske rasti sta bila zmanjšanje bruto investicij za kar 32 odstotkov in realno zmanjšanje izvoza za 17,7 odstotka. Po Umarjevih napovedih naj bi BDP letos v tekočih cenah dosegel slabih 35 milijard evrov, prihodnje leto pa 36,29 milijarde evrov, kar pa je še vedno pod ravnjo pred krizo. Tajnikar: Najpomembnejše stabilno okolje Ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Maks Tajnikar je na naše vprašaje, ali je slovensko gospodarstvo na poti stabilnega okrevanja, odgovoril, da je optimist. Kot glavni razlog za to je navedel gradbeništvo, ki ima v BDP pomemben delež in je zdaj najverjetneje doseglo dno. Kljub temu ne pričakuje kakšnega pospeška, temveč nihanja gospodarske rasti navzgor in navzdol. "Trenutno sta dejavnika rasti izvoz in nemško gospodarstvo. Domače povpraševanje in investicije ne rastejo. Zgodi se nam lahko tudi še kakšen večji stečaj," je dejal Tajnikar in opozoril, da se je delež izvoza v Nemčijo zmanjšal, na kar je imel vpliv tudi Prevent.

Vir:Dnevnik.si

Kot je dejal predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek, je prevzem osiješkega Butana korak v utrjevanju Petrolovega položaja na področju vele- in maloprodaje utekočinjenega naftnega plina in tudi na celotnem hrvaškem energetskem trgu. Skupina Petrol je drugi največji trgovec na hrvaškem trgu naftnih derivatov, takoj za Ino. Na področju prodaje utekočinjenega naftnega plina se bo Petrol z zadnjimi prevzemi uvrstil na tretje mesto po tržnem deležu. Butan danes proda okoli 2300 ton utekočinjenega naftnega plina na leto, je pojasnil član uprave Petrola za energetiko Rok Vodnik.

Podjetje Butan razpolaga s polnilnico jeklenk za plin, ima skladišče za utekočinjeni naftni plin in polnilnico za avtoplin. Jadranplin ima v lasti 1500 kubičnih metrov skladiščnega prostora za utekočinjeni naftni plin in polnilnico jeklenk za plin z zmogljivostjo 2000 jeklenk na dan. Dosedanja letna prodaja znaša okoli 4500 ton, vendar zmogljivosti skladišč in polnilnic omogočajo rast prodaje do 20.000 ton na leto, je še pojasnil Vodnik. To je tudi cilj Petrola na Hrvaškem za prihodnje leto.

Iz Butanovega finančnega poročila za lani je razvidno, da je ustvaril dober milijon evrov prihodkov. Do bank je imela družba konec lanskega leta približno 330.000 evrov dolgoročnih obveznosti.

Vir:Dnevnik.si

Vsebina več kot sto strani dolge obtožnice pa razkriva preobrat v preiskavi organov pregona - tožilstvo se je osredotočilo zgolj na propadlo lastninjenje Pivovarne Laško, medtem ko nekdanjemu predsedniku uprave Istrabenza Igorju Bavčarju očita le storitev kaznivega dejanja pranja denarja in se torej ne ukvarja s spornim lastninjenem Istrabenza.

Čeferin: Obtožnica je politični konstrukt

Obtožnica se tako precej razlikuje od kazenske ovadbe, ki so jo pred meseci iz policije poslali na tožilstvo. Tožilstvo Bavčarju tako ne očita več niti kaznivega dejanja zlorabe položaja niti ponarejanja listin, kar so ga sumili kriminalisti. "Obtožnica je, kar zadeva gospoda Bavčarja, popolnoma neobrazložena, tožilstvo mu očita, da je prikrival izvor denarja tako, da ga je imel na računu na NLB, kar je prav neverjeten absurd. V opisu po obtožbi in obrazložitvi ni niti sledu kaznivega dejanja pranja denarja, ne le, da dejanje, ki se očita gospodu Bavčarju ne izpolnjuje znakov tega kaznivega dejanja, pač pa ni podano niti tako imenovano predhodno kaznivo dejanje, ki je predpogoj za pranje denarja. Da pa je obtožnica čisti politični konstrukt, vsaj kar zadeva Bavčarja, je jasno razvidno tudi iz tega, da se obrazložitev obtožnice začne s citatom bivšega gospodarskega ministra, kar je brez primere v resnih demokratičnih državah. Nazadnje so se obtožbe začenjale s citati politikov v časih po drugi svetovni vojni," je obtožnico komentiral zagovornik Igorja Bavčarja Aleksander Čeferin, ki bo ugovor na obtožnico vložil do konca tedna.

Po naših informacijah se je tožilstvo osredotočilo zlasti na domnevna kazniva dejanja pri menedžerskem odkupu Pivovarne Laško. Nekdanjemu generalnemu direktorju in nekoč tudi največjemu lastniku pivovarne Bošku Šrotu tako očita storitev največ kaznivih dejanj, in sicer v treh primerih zlorabe položaja ali pravic in v enem primeru ponareditve ali uničenja poslovnih listin.

Kot smo razkrili konec julija, tožilstvo storitve kaznivih dejanj poleg Šrota in Bavčarja obtožuje še direktorja Maksime Holdinga (nekoč četrtinski lastnik Istrabenza) in nekdanjega lastnika podjetja Microtrust Nastjo Sušinskega, nekdanjega svetovalca za finance v Istrabenzu Kristjana Sušinskega, lastnika Sportine Bahtijarja Bajrovića, kranjskega odvetnika Branka Lipovca, nekdanjega direktorja Infonda Holdinga Matjaža Rutarja, nekdanjo "slamnato" lastnico Šrotovega podjetja Kolonel Danijelo Raković in dolgoletno Šrotovo poslovno sodelavko Vesno Rosenfeld. Poleg Sportine in Microtrusta, prek katerih je Pivovarna Laško družbam iz Bavčarjevega kroga prodala 7,3 odstotka Istrabenza, ter Šrotovih družb Kolonel in Atka-Prima sta na spisku pravnih oseb, ki jih zadeva obtožnica, tudi podjetji Durox in Cogito, ki ju zastopa Rosenfeldova, sicer tudi njuna nekdanja lastnica.

Tožilec predlaga zaslišanje tridesetih prič

Od Bavčarjevih tesnih sodelavcev tožilstvo Nastji Sušinskemu očita kazniva dejanja pranja denarja, zlorabe položaja ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin, Kristijanu Sušinskemu pa le kaznivo dejanje pranja denarja. Bajrovića tožilstvo bremeni pomoči pri storitvi kaznivega dejanja zlorabe položaja ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin, enaki kaznivi dejanji očita tudi Lipovcu. Da so Bošku Šrotu pomagali pri storitvi kaznivega dejanja zlorabe položaja, pa očita Danijeli Raković, Matjažu Rutarju in Vesni Rosenfeld. Po naših informacijah tožilstvo predlaga zaslišanje skoraj tridesetih prič, med drugim vseh nekdanjih najtesnejših sodelavcev Boška Šrota iz sistema Pivovarne Laško. Veliko manj je prič, ki bi obremenile ali pojasnile vlogo Igorja Bavčarja.

Ko bodo potekli roki za vložitev ugovorov zoper obtožnico, bo senat treh sodnikov ocenjeval utemeljenost ugovorov. Senat ima tri možnosti: lahko ugodi ugovorom in odloči, da se obtožba ne dopusti in se kazenski postopek ustavi, lahko zavrne ugovore kot neutemeljene, lahko pa naloži tožilcu, da predlaga uvedbo preiskave. "S primernim strokovnim pogumom in v primeru neodvisnosti od dnevne politike je lahko sklep v zvezi z Igorjem Bavčarjem samo, da se obtožba ne dopusti in da se kazenski postopek ustavi. Najmanj, kar bi moralo narediti neodvisno sodišče, pa je vsaj odrediti preiskavo, saj so dokazi v obtožbi popolnoma pomešani, listine so v nasprotju s trditvami tožilca, priče pa še nikoli niso bile zaslišane z ustreznimi pravnimi opozorili," pričakuje Aleksander Čeferin.

Informacije, koga je Boško Šrot najel za zastopanje v tem kazenskem postopku, so različne, zato včeraj njegovega zagovornika nismo uspeli dobiti za pojasnila

Vir:Dnevnik.si

Boštjančič je dejal, da ne najde pravih besed za početje Vegradove uprave, ki nadzornikom na ponedeljkovi seji v Ljubljani ni povedala, da je vložila predlog za prisilno poravnavo. "Besedi čudno ali nenavadno sta premili," je zatrdil in dodal, da bo nadzorni svet na nadaljevanju seje v petek v zvezi s tem sprejel določene sankcije.

Celjsko okrožno sodišče je predlog in zahtevo za začetek postopka prisilne poravnave gradbenega industrijskega podjetja Vegrad, pod katerega se je podpisala direktorica Hilda Tovšak, prejelo v petek, je danes objavljeno na spletnih straneh Ajpesa.

Iz predloga izhaja, da je Vegrad prejel več predlogov za stečaj, ki so jih vložila podjetja Martink iz Ljubljane, Tuš Nepremičnine iz Celja, Taxgroup iz Ljubljane, Lafarge Cement iz Trbovelj ter Ferrotransz 98 Kereskedelmi iz madžarskega Dabasa. Nanje je Vegrad podal ugovore in se pri sodišču zavezal, da bo pripravil celovito poročilo o svojem finančnem poslovanju in položaju.

Tovšakova: Obstajajo realne možnosti za nadaljnje poslovanje

"Dolžnik pa že pred koncem izdelave poročila in kljub sklepom julijske skupščine o povečanju osnovnega kapitala ugotavlja, da je v stanju insolventnosti," je v obrazložitvi zapisala Hilda Tovšak. Ob tem je dodala, da v Vegradu ocenjujejo, da "obstajajo realne možnosti za nadaljnje poslovanje ob izvedenem finančnem prestrukturiranju, ki kažejo na smotrnost uvedbe postopka prisilne poravnave zaradi zagotovitve normalnega in likvidnega poslovanja družbe".

Sodišče pa je danes sprejelo sklep, da mora Vegrad v 15 dneh po prejemu tega sklepa dopolniti predlog za začetek postopka prisilne poravnave tako, da predloži poročilo o finančnem položaju in poslovanju, revizorjevo poročilo o revidiranju tega poročila, načrt finančnega prestrukturiranja ter poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti. V tem roku mora založiti začetni predujem v višini 1782,60 evra skupaj z DDV.

Če predlagatelj v 15 dneh po prejemu tega sklepa ne bo predložil prilog, bo sodišče zavrglo predlog za začetek postopka prisilne poravnave in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, še izhaja iz sklepa sodišča, danes objavljenega na spletnih straneh Ajpesa.

Usoda Vegrada že več mesecev visi v zraku

Usoda Vegrada zaradi finančnih težav že več mesecev visi v zraku. Uprava družbe je minuli četrtek na podlagi polletnega poročila o poslovanju, ki izkazuje negativni kapital, razglasila insolventnost. Velenjsko gradbeno podjetje se je tako znašlo pred dvema možnostma - prisilno poravnavo ali stečajem, saj naj bi bila dokapitalizacija malo verjetna. Stečaj bi bil za mnoge bolj sprejemljiv, saj bi se na ta način najhitreje končala agonija delavcev.

Zanj se med drugim zavzema sindikat v velenjski družbi, saj naj bi delavci le tako lahko uveljavili svoje pravice. Na to je danes opozoril sindikalist Srečko Čater. Sprašuje se, kje bo uprava Vegrada dobila denar za plače 633 delavcem v matični družbi, ki že tri mesece niso bili poplačani. Če uprava doslej ni mogla zagotoviti denarja za plače, ga ne bo mogla niti v prihodnje, je dejal za STA.

Uprava Vegrada je po njegovih informacijah kooperantom družbe, ki so ji dostavljali osnovni gradbeni material in drugo opremo, v podpis poslala pogodbe, ki pri poplačilu terjatev predvidevajo dveletni 50-odstotni moratorij, 30 odstotkov terjatev bi bilo odpisanih, petina terjatev pa bi bila poplačana prihodnje leto.

Nadzorni svet včeraj seznanjen s poročilom

Nadzorni svet Vegrada se je sicer včeraj seznanil s poročilom o finančnem prestrukturiranju družbe. Sejo so po nekaj urah prekinili in jo bodo nadaljevali v petek, že v četrtek pa naj bi uprava Vegrada z načrtom za prestrukturiranje seznanila tudi lastnike družbe. Največja, 57-odstotna lastnica Vegrada je družba Vegrad Naložba, ki jo obvladuje Tovšakova, vodi pa jo članica nadzornega sveta Branka Gabrijel. Drugi največji lastnik je državna Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP), ki ima v Vegradu 29-odstotni delež.

Boštjančič in Tovšakova več podrobnosti o poročilu o finančnem prestrukturiranju velenjskega gradbinca v ponedeljek nista izdala, je pa Tovšakova dejala, da bo uprava predlagala prisilno poravnavo družbe. Ukrepe o finančnem prestrukturiranju družbe so v Vegradu v ponedeljek že obravnavali tudi z zaposlenimi in sindikati, zato Tovšakova pričakuje, da bo načrt dobil širšo podporo.

Vir:Dnevnik.si