Delniški skladi, ki se tržijo v Sloveniji, so lani pridobili povprečno skoraj 38 odstotkov vrednosti, medtem ko je bil povprečni donos uravnoteženih skladov za dobrih 20 odstotnih točk nižji. Nadpovprečno so se lani odrezali tudi obvezniški skladi, predvsem tisti, ki imajo v svojih portfeljih večji del tveganih obveznic. V povprečju so namreč lani obvezniški skladi pridobili slabih 15 odstotkov vrednosti, pri čemer je polovica dosegla donos med štirimi in desetimi odstotki. Najbolje so se lani odrezali skladi, osredotočeni na trge v razvoju (predvsem Latinsko Ameriko, države Pacifika in Kitajsko) ter skladi, ki investirajo v delnice iz tehnološkega sektorja.

Lanski donosi delniških skladov, ki se tržijo v Sloveniji, so bili lani najvišji v več kot desetih letih, vendar pa pregled dolgoročnih donosov po različnih tipih skladov kaže drugačno sliko. Od konca leta 1999 so namreč uravnoteženi skladi v povprečju več kot podvojili vrednost enote premoženja, povprečen donos pri delniških skladih pa je bil le nekaj manj kot 10-odstoten. Vlagatelj, ki je konec leta 1999 investiral v povprečni delniški sklad, je v naslednjih treh letih izgubil skoraj tretjino vložka, do konca leta 2007 pa se je njegov donos povzpel na pozitivnih 43 odstotkov. V letu 2008, ki je bilo najslabše po veliki depresiji iz 30 let prejšnjega stoletja, je izgubil polovico premoženja, po lanski rekordni rasti tečajev pa je na 100 vloženih evrov (iz konca leta 1999) ustvaril dobrih sedem evrov dobička.

Pri uravnoteženih skladih so bili letni donosi mnogo manj volatilni in le leta 2002 presegli 20 odstotkov. Kljub temu so bili prav uravnoteženi skladi (zaradi manjših omejitev pri prehajanju iz delniških naložb v obveznice) v zadnjih letih nekajkrat bolj donosni od delniških. Obvezniški skladi so v zadnjem desetletju pridobili "le" okoli štiri odstotke na leto, a kljub temu v desetletnem obdobju, ob mnogo nižjem tveganju, imeli skoraj 50-odstotni pozitivni donos.

Čeprav večletni donosi govorijo v prid razpršitvi premoženja, imajo slovenski vlagatelji večji del premoženja naložen prav v delniških skladih. Po podatkih ATVP ima namreč povprečni slovenski vlagatelj v delniških skladih vloženih več kot 60 odstotkov sredstev, v obvezniških skladih in skladih denarnega trga pa le slabe tri odstotke. Evropski investitorji pa imajo v obvezniških skladih in skladih denarnega trga v povprečju vloženo okoli tretjino sredstev, zaradi česar so v zadnjih letih tudi imeli višji donos.

"Nadzorni svet je ocenil, da je uprava uspešno izpeljala pogajanja z bankami, kar je bila njena glavna naloga," je po končani seji pojasnil predsednik nadzornega sveta Janez Grošelj. O tretjem članu uprave nadzorni svet po njegovih besedah ni razpravljal.

Topič, ki je na novinarski konferenci sredo obširno pojasnjeval, da se mu ne zdi verjetno, da mu banke ali lastniki ne bi zaupale, svojega odstopa ni želel komentirati. Sejo je približno na polovici zapustil član nadzornega sveta Zoran Boškovič, ki razlogov za predčasni odhod tudi ni želel komentirati. Nadzorni svet je Berločnika, ki je neuradno sicer veljal za novega kandidata v vrhu uprave Istrabenza, izvolil s polnim mandatom šestih let.

Za člana uprave je nadzorni svet, prav tako šestletnim mandatom imenoval dosedanjega člana uprave Rudija Grbca, o tretjem članu uprave pa nadzorniki - tako Grošelj - niso razpravljali. Berločnik, sicer tudi član nadzornega sveta Petrola, je po končani seji potrdil, da bo med njegovimi prednostnimi nalogami izpeljava načrta finančnega prestrukturiranja oz. programa prisilne poravnave, tako kot ga je za letošnje leto zastavila Topičeva uprava.

Uprava si bo po njegovih besedah še naprej prizadevala za dosego dogovora o prostovoljni poravnavi. "Upam, da bo dogovor o prostovoljni poravnavi zdaj bolj verjeten," je še dejal.

Vir:Dnevnik.si

Kot so danes sporočili s spletnega portala Mojedelo.com, je v raziskavi sodelovalo več kot 3000 iskalcev zaposlitve, ki so po različnih kriterijih ocenjevali ugled posameznih slovenskih podjetij. Sodelujoči so kot najpomembnejše izpostavili zaupanje nadrejenim in organizaciji, odnose s sodelavci, možnosti napredovanja, odgovornosti in pristojnosti. Po drugi strani, ugotavljajo avtorji raziskave, je na pomenu izgubilo vse, kar je v povezavi z bonitetami in finančnimi aspekti delovnega mesta, npr. plača, dodatne ugodnosti in potovanja v tujino.

V raziskavi, ki so jo prvič izvedli leta 2007, so za najuglednejšega delodajalca že drugič zapored izbrali Krko. "Krka tako dokazuje, da se gradnja blagovne znamke delodajalca in konstantna komunikacija s trgom delovne sile še kako izplača," pravijo na portalu. Avtorji raziskave sicer ugotavljajo, da slovenska podjetja premalo poznajo koncept gradnje blagovne znamke delodajalca in vseh prednosti, ki jih ta prinaša. "Podjetja z visokim ugledom namreč privabijo precej bolj kvaliteten kader, ki pripomore k boljšim poslovnim rezultatom in zagotavlja razvoj podjetja na dolgi rok.

Do visoke stopnje ugleda je nemogoče priti čez noč," dodajajo. V raziskavi so dovolj visok količnik in s tem naziv uglednega delodajalca prejela podjetja Abanka Vipa, Adria Airways, Aerodrom Ljubljana, Bayer Pharma, Coca-Cola HBC Slovenija, Hewlett Packard, Hypo Alpe-Adria-Bank, IBM Slovenija, Lek, Merkur, Microsoft, Mobitel, Petrol, Probanka, Simobil, Siemens, SKB Banka, Sparkasse in Telekom Slovenije.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Po velikem padcu delniških tečajev v letu 2008 je bila Ljubljanska borza lani - ko je praznovala svojo dvajsetletnico - ponovno obarvana zeleno. Slovenski borzni indeks SBI 20 je namreč zrasel za dobrih deset odstotkov, na 4078,64 točke, indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa je zrasel za dobrih 15 odstotkov in leto končal pri 982,67 točke. Lani je bil sicer promet trgovanja še vedno manjši kot leto prej in je po letu 2006 ponovno zdrsnil pod mejo milijarde evrov. A član uprave Ilirike Investments v Zagrebu Igor Erker opozarja, da je bilo leto 2009 za Ljubljansko borzo zelo slabo. »Slovenski trg je bil lani med najmanj optimističnimi. Medtem ko so tečaji na večini trgov močno zrasli, je bila rast v Sloveniji zelo šibka.«

Direktor naložbenega sektorja pri KD Skladih Andraž Grahek pravi, da so lani največje donose ustvarjali trgi v razvoju. Tako sta, denimo, Rusija in Brazilija ustvarili več kot stoodstotno rast, bolj kot slovenski trg pa so rasli tudi evropski. Grahek našteva več razlogov za le desetodstotno rast slovenskega borznega indeksa SBI 20: »Opaziti je neravnotežje med povpraševanjem in ponudbo. Določeni lastniki delnic, ki so svoje nakupe financirali z zadolževanjem, so postali razlaščeni. Lastniki delnic so tako postale banke in financerji, te pa je bolj zanimalo, kako se bodo poplačali. To je zaznal tudi trg.« Takšni podjetji sta bili Istrabenz in Pivovarna Laško. Poleg tega lani zaradi slabe likvidnosti in kreditnega krča ni bilo povpraševanja med kupci, da bi podpirali trg, dodaja Grahek. In še, da sta k skromni rasti prispevala tudi slabo poslovanje družb in velik padec gospodarstva v Sloveniji.

Lani se je največ trgovalo z vrednostnimi papirji Krke, saj so vlagatelji ustvarili 211,5 milijona evrov prometa, z delnicami Mercatorja so ustvarili 169,8 milijona evrov prometa, z delnicami Pivovarne Laško pa 146,1 milijona evrov. Največji donos med imetniki delnic prve in standardne kotacije so imeli lastniki Zavarovalnice Triglav, saj so se delnice največje slovenske zavarovalnice povišale za 66,45 odstotka. Po rasti sledijo delnice Krke, Aerodroma Ljubljana, Nove Kreditne banke Maribor in Pozavarovalnice Save. Po drugi strani so največ izgubili delničarji Istrabenza. Te delnice so lani padle za 70,69 odstotka. Po padcu jim sledijo Kompas MTS, Pivovarna Laško, Iskra Avtoelektrika in Intereuropa. Podjetja z največjimi padci in rastmi po mnenju Erkerja niso presenečenje: »Rasle so dobre družbe in te so prinesle rast borznih indeksov. Po drugi strani so padla podjetja, kjer se zdaj dogajajo posttajkunske zgodbe, vmes pa je še kakšno podjetje, denimo Intereuropa s slabimi investicijami.«

Vir:Delo.si

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Križanič, se trošarine za različne energente, to je tekoča goriva in elektriko, kljub temu, da tako piše v osnutku novele zakona, ne bodo zvišale. "Daje pa vladi neposredno možnost, da jih zviša ali zniža, odvisno od ekonomskih ciljev," je dejal. S predlaganimi spremembami želi vlada namreč le pridobiti manevrski prostor za morebitno poznejše višanje ali nižanje trošarine.

Medtem ko so se lani v obdobju padanja cen te trošarine zviševale, lahko zdaj ta ukrep obrnemo, če se bodo pojavljali inflacijski pritiski, je dejal Križanič in ponovil, da predlagane spremembe zakona o trošarinah nikakor ne pomenijo, da se bodo trošarine za tekoča goriva zvišale. Večina tega ukrepa je bila sicer izčrpana lani. Sam pričakuje, da bo zaradi pritiska na rast cen prišlo do pritiska na zniževanje trošarin. "Se bojim, da bomo pri tekočih gorivih kmalu na minimalni ravni," je dodal.

 Z novelo zakona se odpravlja vrednostna omejitev v višini 130 evrov za 1000 litrov pri uveljavljanju nižje trošarine za dizelsko gorivo, ki se uporablja za pogon tovornih vozil za komercialno uporabo. Ni več zgornjega limita, ampak sploh ni več omejitve, je dejal Križanič. Cigarete se bodo v treh letih podražile za dobrih 20 odstotkov S 1. aprilom se bo trošarina za cigarete, ki zdaj znaša 69 evrov, zvišala na 74 evrov za tisoč kosov, kar je posledica predvidenih sprememb evropske direktive, s katerimi se bodo te trošarine zvišale s 1. januarjem 2014.

Vlada namesto tega predlaga postopen dvig, predlog novele zakona tako predvideva dodatno zvišanje s 1. aprilom 2011 na 79 evrov ter s 1. aprilom 2012 na 84 evrov. "To bo imelo pozitiven učinek na javne finance in zmanjšalo primanjkljaj," je napovedal Križanič. Kot glavni razlog za spreminjane zakona pa je izpostavil namero vlade, da z informatizacijo oz. uvedbo računalniško podprtega sistema za gibanje in nadzor trošarinskih izdelkov na notranjem trgu nacionalno zakonodajo v celoti uskladi z evropsko. Pri nas tem programom upravlja Carinska uprava RS.

Vir:Dnevnik.si

Ostali člani novega nadzornega odbora skupine Adriatica.net so predsednik uprave družbe Croatia osiguranje Hrvoje Vojković, predsednik uprave družbe AWT International Miho Glavić, član uprave podjetja HUP Zagreb Ivan Leko, predsednik nadzornega odbora založniške hiše Slobodna Dalmacija in obenem predsednik odbora direktorjev EPH Stjepan Orešković in predsednik nadzornega odbora podjetja Saponia Osijek ter predstavnik delničarja Jolly Zdravko Pavić. Predstavnica delavcev v odboru je Ivana Pokrovac.

Nadzorni odbor se je na prvi seji sestal takoj po imenovanju in za predsednico odbora imenoval Ljerko Puljić, so sporočili iz družbe Kompas. Kot je znano, se je konec lanskega decembra odvil prvi krog dokapitalizacije družbe Adriatica.net.

Po takratnih neuradnih informacijah časnika Finance naj bi novi lastniki postale družbe Agrokor, Croatia osiguranje, Jolly, Slobodna Dalmacija, Saponia in AWT International ter Emporion, medtem ko je časopis Dnevnik navajal družbe Agrokor, Saponia, Jolly, Croatia osiguranje, HUP Zagreb in opatijsko podjetje ACI, ki ima v lasti 21 marin.

Vsako od podjetij naj bi v družbo vložilo več milijonov evrov. Med kandidati naj bi bile tudi Terme Čatež, ki pa k dokapitalizaciji niso pristopile, časnika pa sta navajala možnost, da se bodo Terme Čatež za vstop v družbo Adriatica.net morda odločila v drugem krogu dokapitalizacije, ki naj bi potekala v tem mesecu.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Ukrepi za izboljšanje poslovanja Slovenskih železnic so po Brankovičevih besedah porazdeljeni med državo kot lastnico, poslovodstvo in socialne partnerje. Ob predvidenih 81 milijonih evrov izgube v letu 2010 bi lahko poslovodstvo prihranilo 21 milijonov evrov. Ob ustreznem poplačilu storitev za opravljanje gospodarske javne službe bi železnice dodatno prihranile 31 milijonov evrov, z znižanjem plač pa še devet milijonov evrov.

Kot je povedal Goran Brankovič, je bil v torek sicer dosežen dogovor o znižanju plač med 1. januarjem in 30. junijem letos. Toda dogovor morajo zdaj ustrezno potrditi še organi socialnih partnerjev. Za zagotavljanje kapitalske ustreznosti Slovenskih železnic je po Brankovičevih besedah pomembna priznana terjatev s strani države v potniškem prometu. "Tega denarja še ni in ga v letu 2010 skoraj zagotovo ne bo," je pojasnil prvi mož družbe in dodal, da bo priznanje terjatev v potniškem prometu predmet pogovorov medresorske komisije. Kapitalsko ustreznost železnic je ob morebitni uspešni reorganizaciji sicer, tako Brankovič, mogoče doseči tudi s prevzemom posojil s poroštvom države v višini 123,6 milijona evrov, ki so bila namenjena za nakup voznih sredstev.

Neznanka pa je v tem trenutku povrnitev sredstev, ki so se v preteklosti prelivala iz transporta v infrastrukturo. Gre za slabih 102 milijona evrov. Likvidnost bodo Slovenske železnice po načrtih reševale z izdajo obveznic v predvideni višini 200 milijonov evrov, s katerimi bodo reprogramirali del kratkoročnih dolgov in krili za vzdrževanje potrebna sredstva. Trenutno prezaposlenost, ki je posledica zmanjšanja prometa, si v družbi želijo reševati z upokojevanjem in prerazporeditvijo invalidov v invalidsko podjetje.

V letih 2010, 2011 in 2012 bo namreč na železnicah 1361 zaposlenih, ki bodo izpolnjevali pogoje za upokojitev ali pa jim bo za izpolnitev pogojev manjkalo največ dve leti. Čakanje na delo, na katerega je bilo v tem tednu napotenih 1075 zaposlenih na železnicah, je zgolj začasni ukrep, je ponovil Brankovič. Trenutno se namreč družba sooča z delno prezaposlenostjo, saj se je promet toliko znižal, da nimajo vsi zaposleni zagotovljenega dela. Na čakanje so železnice napotile tiste, ki izpolnjujejo oba pogoja za upokojitev, invalide in tiste, ki trenutno nimajo zagotovljenega dela.

Ukrep začasnega čakanja na delo nima nikakršne povezave z ugotavljanjem trajno presežnih delavcev, poudarja Brankovič. Napoteni na čakanje ohranjajo vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja in se bodo po izteku ukrepa vrnili na delo na železnice. Vseh šest mesecev bo na čakanju od skupaj 1075 doslej vključenih v ta ukrep 823 ljudi, ostali bodo na čakanju manj časa.

Poslovodstvo Slovenskih železnic je ponovilo, da delavski direktor Albert Pavlič in predsednik sveta delavcev Silvo Berdajs nista sodelovala pri pripravi seznamov na čakanje napotenih delavcev. Kot je zatrdil Pavlič, so taka natolcevanja plod domišljije in intrig. "Gonilec teh aktivnosti pa je gospod, ki je že nekaj časa zrel za penzion," je pojasnil Pavlič ter v svojem in Berdajsovem imenu napovedal vložitev kazenske ovadbe zaradi diskreditacije.

Iniciativni odbor delavcev na čakanju pa je Pavliča pozval, da se v petek udeleži seje sveta delavcev, kjer bosta z Berdajsom preverila svoja mandata. 1075 zaposlenih na železnicah, kolikor jih je bilo zaradi zmanjšanega obsega dela doslej napotenih na čakanje, najverjetneje ni dokončno. Slovenske železnice bodo lahko na čakanje napotile skupaj do 2000 zaposlenih, drugi krog napotitev pa bo po Brankovičevih besedah izveden zaradi racionalizacije poslovnih procesov. Po Brankovičevih ocenah bi lahko omenjenimi ukrepi za poslovno, finančno in kadrovsko sanacijo zagotovili plačilno sposobnost in kapitalsko ustreznost Slovenskih železnic ter pozitivno poslovanje družbe v letu 2011 in naprej.

Vir:Delo.si

Kuvajt - Slovenija je priložnost za kuvajtska vlaganja v področja, kot sta infrastruktura in logistika, ki so bistvena za dolgoročni razvoj, a zahtevajo velike finančne vložke, je med obiskom v Kuvajtu poudaril predsednik republike Danilo Türk.

Finančni minister Franc Križanič pa je omenil možnost ustanovitve mešanega nepremičninskega sklada inv. Križanič je povedal, da se je na srečanju s kuvajtskim finančnim ministrom Mustafo Jasimom al Šamalijem pogovarjal o povsem konkretnem načrtu ustanovitve mešanega nepremičninskega sklada za razvoj infrastrukture, katerega primarni fokus bi bila izgradnja načrtovanih gospodarsko-logističnih središč v Sloveniji. Te predvideva resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023. Zaenkrat še ni jasno, kakšna naj bi bila institucionalna oblika tega sklada, med možnostmi pa je minister omenil tudi javno-zasebno partnerstvo.

Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak je medtem zatrdil, da je bil namen udeležbe Mercatorja v gospodarski delegaciji, ki spremlja predsednika na obisku v Kuvajtu in Katarju, iskanje možnosti sodelovanja z nepremičninskimi vlagatelji. Mercator je namreč po Debeljakovih pojasnilih poleg tega, da je največji trgovec v regiji jugovzhodne Evrope, tudi največji upravljavec z nepremičninami. Upravlja namreč s trgovskimi nepremičninami v površini milijon kvadratnih metrov, portfelj pa je vreden okoli 1,5 milijarde dolarjev. V prihodnosti Mercator razmišlja o ustanovitvi nepremičninskega sklada iz vseh nepremičnin, ki bi ga ponudili potencialnim vlagateljem, Mercator pa bi se bolj osredotočil na temeljno trgovsko dejavnost. Debeljak je zagotovil, da so v teh dneh navezali veliko zanimivih stikov, še posebej z obema državnima skladoma.

Prvi vtisi so tako pozitivni, a bo treba stike v prihodnosti še poglobiti, je zaključil prvi mož največjega slovenskega trgovca. Predsednik republike je medtem po srečanjih s kuvajtskim vodstvom in predstavniki gospodarstva povedal, da je njegov občutek glede priložnosti za slovensko gospodarstvo zelo dober, saj ima Slovenija s Kuvajtom precej zgodovine in lahko računa na pretekle izkušnje, ki jih imajo na tem območju slovenski poslovneži, tako na področjih financ, turizma in zdravstvenih storitev. "Gre za tradicionalne oblike sodelovanja, ki jih je moč obnoviti in razviti naprej v novih okoliščinah," je dejal. Türk je med priložnostmi navedel financiranje v projekte s področij, kot sta infrastruktura in logistika, ki so za prihodnji razvoj Slovenije bistveni, a so zanje potrebni veliki finančni vložki in strateški partnerji, ne samo v Evropi, temveč tudi na Bližnjem vzhodu.

Slovenija kot del EU in območja evra ter s svojo lego je po predsednikovem prepričanju dobra potencialna destinacija za kuvajtska vlaganja. "Kuvajtski vlagatelji dohodke od nafte in zemeljskega plina vlagajo premišljeno in pri tem iščejo dolgoročne donose, Slovenija pa mora najti svoje mesto na tem tržišču," je povedal. Türk je sicer danes odprl kuvajtsko-slovensko poslovno konferenco in v uvodnem govoru poudaril, da je obisk Kuvajta za slovenskega predsednika posebna izkušnja, saj je prijateljstvo med državama dolgo in izhaja še iz časov nekdanje Jugoslavije.

Predsednik republike meni, da je obisk v Kuvajtu in prej v Katarju znak močne volje za nova partnerstva v novi gospodarski dobi, ki bo sledila izhodu iz svetovne finančne in gospodarske krize. Türk je opisal ugodno geostrateško lego Slovenije in še posebej omenil dejavnik stabilnosti, ki ga prinaša članstvo v evrskem območju.

Poleg vlaganj v infrastrukturo je izpostavil še možnosti sodelovanja na področjih finančnih storitev, zdravstva in zdraviliškega turizma ter energetike. Pri slednji je tako kot v Katarju omenil, da bo Ljubljana sedež Agencije za sodelovanje evropskih energetskih regulatorjev in izrazil upanje, da bodo kuvajtski gospodarstveniki in strokovnjaki zato večkrat obiskali Slovenijo, kjer se bo oblikoval del skupne evropske energetske politike. Vir:Delo.si