V letošnjem tretjem četrtletju je sicer še vedno več bank zaostrovalo posojilne pogoje, kot jih je olajševalo, a se je razlika znova občutno zmanjšala, ugotavlja študija o bančnih posojilih v območju evra, ki jo Evropska centralna banka (ECB) objavlja četrtletno.

Vir: Dnevnik.si

Vodilni evropski kapitalski trgi so v nov trgovalni teden "stopili" z rastjo. Doslej so sicer najbolj pridobili tečaji delnic v Frankfurtu. Evropske borze tako sledijo azijskim, kjer so se tečaji delnic danes prav tako večinoma gibali v pozitivnem območju.

Vir: Dnevnik.si

Tečaje delnic na ameriškem Wall Streetu so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP danes navzgor potisnili predvsem spodbudni podatki o poslovanju večjih ameriški finančnih družb. Banki Wells Fargo in Morgan Stanley sta namreč v poslovanju v tretjem četrtletju zabeležili dobiček, kar je med vlagatelji po torkovem padcu tečajev delnic znova okrepilo optimizem.

Kljub pozitivnim poslovnim rezultatom pa sta banki tudi znova opozorili, da širše gospodarstvo kljub rasti tečajev na Wall Streetu še vedno močno čuti posledice gospodarske krize. Medtem vlagatelji na kapitalskih trgih Stare celine danes trgujejo neenotno.

 Tečaji delnic v Parizu, združeni v osrednji borzni indeks CAC 40, so se dve uri pred koncem trgovanja v povprečju znižali za 0,20 odstotka. Vrednost indeksa FTSE 100 v Londonu se je znižala za 0,16 odstotka, osrednji indeks frankfurtske borze DAX pa je doslej pridobil 0,25 odstotka.

Vir:Dnevnik.si

V borzi v Frankfurtu se je indeks DAX v uvodnem delu trgovanja zvišal za 0,46 odstotka, pariški CAC 40 se je zvišal za 0,34 odstotka, londonski FTSE 100 pa za 0,38 odstotka. V Aziji pa so se delnice danes, kot omenjeno, v cenile.

V Tokiu so se pocenile v povprečju za 0,03 odstotka, v Šanghaju za 0,45 odstotka, v Hongkongu za 0,08 odstotka, v Seulu za 0,32 odstotka. Tečaj evra se je sicer danes nekoliko okrepil v primerjavi z dolarjem, s torkovih 1,4928 dolarja na današnjih 1,4945 dolarja.

V primerjavi z dolarjem je porasla tudi vrednost japonskega jena, za en dolar je danes potrebno odšteti 90,66 jena, medtem ko je v torek ameriški zelenec "tehtal" 90,74 jena.

Vir:Dnevnik.si

Trgovanje na Wall Streetu se je v torek končalo s padcem tečajev vrednostnih papirjev. Industrijski indeks Dow Jones se je znižal za po odstotka na 10.041,48 točke, a se uspel obdržati nad psihološko pomembno mejo 10.000 točk.

Vlagatelje so razveselila četrtletna poslovna poročila Appla, Caterpillarja in drugih ameriških družb, vendar je tečaje potisnilo navzdol razočaranje nad statističnimi podatki iz gradbene panoge.

Tehnološki indeks Nasdaq se je znižal za 0,59 odstotka na 2163,47 točke. Nafta je med današnjim trgovanjem v Aziji zabeležila novo pocenitev, tako da se giblje pod 79 dolarji za 159-litrski sod. Vlagatelji namreč pričakujejo nespodbudne gospodarske kazalce in povečanje zalog surove nafte v ZDA, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo decembra se je med azijskim elektronskim trgovanjem pocenila za 47 centov na 78,65 dolarja. potem ko se je v torek pocenila za 84 centov na 79,09 dolarja. Severnomorska nafta brent, prav tako za dobavo decembra, pa se je v Londonu danes pocenila za 39 centov na 76,85 dolarja. Kot je znano, je nafta med torkovim trgovanjem celo presegla 80 dolarjev in tako okronala dvotedensko zviševanje cen črnega zlata, a se je nato spustila na nižje ravni.

Vlagatelji so namreč zaskrbljeni glede šibkega povpraševanja po nafti v ZDA, največjem gospodarstvu na svetu. Ameriški naftni inštitut je v torek objavil, da so se ameriške zaloge nafte pretekli teden povečale za 3,8 milijona 159-litrskih sodov, medtem ko so analitiki pričakovali zvišanje le za 2,2 milijona sodov.

Redni tedenski vladni podatek o zalogah naftnih derivatov bo objavljen danes. Trgovce z nafto daje tudi strah zaradi neenotnega gospodarskega okrevanja ZDA, na kar nakazuje torkova objava ameriškega ministrstva za trgovino, da je septembra število zahtev za gradbena dovoljenja doživelo največji upad v zadnjih petih mesecih.

Vir:Dnevnik.si

Vodstvo Podravke in člani uprave so bili aretirani zaradi suma finančne goljufije in nezakonitega prevzemanja družbe, potem ko so jih osumili, da so z denarjem Podravke kupili delnice podjetja za svoj račun, s čimer naj bi prišli do lastniških deležev. S policije pa bodo več informacij o aretaciji posredovali tekom dneva.

 Poleg tega pa so aretirali še direktor in lastnik varaždinske skupine Fima Milan Horvat in direktor splitske družbe SMS Srđan Mladinića, ki sta prav tako osumljena nezakonitega prevzemanja družbe. Marinac je sredi septembra odstopil s položaja prvega nadzornika Podravke, potem ko je državno tožilstvo zahtevalo preiskavo glede 8,8 milijona evrov posojila, ki ga je koprivniška družba leta 2007 dala podjetju SMS. Marinac je namreč sam podpisal sporno pogodbo, zgodbo pa so razkrili hrvaški mediji. Ta denar naj bi z računa SMS prestavili na račun varaždinskega podjetja Fima, ki je za Podravkine menedžerje kupovala delnice Podravke.

Kot so poročali hrvaški mediji, so osumljenci poskusili kupiti 25 odstotkov delnic Podravke, celotni znesek, za katerega naj bi oškodovali Podravko, pa znaša 34,5 milijona evrov. Večernji list dodaja, da Uskok posebej zanimajo menedžerske pogodbe, na podlagi katerih so vodilni ljudje Podravke prejemali nagrade ravno v obliki delnic podjetja. Kot pojasnjuje, je Podravka poskusila kupiti lastne delnice, da bi z njimi lahko nagradila svoje menedžerje, obenem pa je zavajala glede uspešnega poslovanja.

V prvih informativnih pogovorih s preiskovalci iz Uskoka so osumljenci iz Podravke odgovornost pripisali Marincu, ki je trdil, da so bili vsi posli v skladu z zakonom. Sicer pa osumljencem lahko grozi tožba zaradi zlorabe položaja in pooblastil ter združevanja v kriminalno skupino.

Vir:Dnevnik.si

Moskva - Libija namerava v milijardo dolarjev vrednem poslu z Moskvo kupiti več kot 20 ruskih bojnih letal, na podlagi neimenovanih vojaško-diplomatskih virov poroča ruska tiskovna agencija Interfax. Kupila naj bi 12 do 15 bojnih letal su-35, štiri letala su-30 in šest šolskih vojaških letal yak-130.

Kupoprodajne pogodbe bi lahko bile podpisane konec letošnjega leta ali v začetku prihodnjega leta, njihova skupna vrednost pa bi znašala okrog milijardo dolarjev oziroma 670 milijonov evrov. V podjetju Rosoboronexport, ruskem izvozniku v državni lasti, ki nadzira rusko prodajo orožja v tujino, danes za komentar teh informacij niso bili dosegljivi.

 O tem, da se Libija z Rusijo pogovarja o oborožitvenem poslu, se je začelo govoriti, ko je libijski voditelj Moamer Gadafi lani obiskal Moskvo. Ta severnoafriška država je večino svoje oborožitve kupila od nekdanje Sovjetske zveze v zadnjih letih hladne vojne.

Vir:Delo.si

New York - Po poročanju časnika bodo zaposleni v največjih ameriških bankah letos domov odnesli v povprečju 143.400 dolarjev (približno 96.900 evrov), kar je slabih 2000 evrov več kot leta 2007. Skupaj to znese 140 milijard dolarjev oz. petino več kot lani, so izračunali pri Wall Street Journalu. Dosedanji rekord je bil dosežen leta 2007 s skupnimi izplačili plač, nagrad in bonitet v višini 117 milijard dolarjev.

Med finančnimi družbami z rekordnimi izplačili prihodkov niso le razmeroma dobro stoječe banke, kot sta J.P. Morgan Chase in Goldman Sachs. Na seznamu sta namreč tudi koncerna Citigroup in Bank of America, ki sta prejela vsak po 45 milijard dolarjev državne pomoči.

Samo banka Goldman Sachs bo svojim zaposlenim letos izplačala 21,85 milijard dolarjev, to je 1,66 milijarde dolarjev več kot leta 2007. Spomladi je izplačilo večmilijonskih nagrad vodilnim v zavarovalnici AIG, ki jo je vlada z davkoplačevalskim denarjem rešila pred propadom, izzvalo val ogorčenja v ZDA.

Tudi na mednarodni ravni so vplivne članice skupine G 20 poskusile uvesti enoten sistem nagrajevanja finančnih menedžerjev. Po reševalnih akcijah ameriške vlade se je poslovanje ameriških bank in drugih finančnih ustanov vnovič izboljšalo. Temu ustrezno so se po izračunih časnika Wall Street Journal

Vir:Delo.si