Precej opazen rezultat v raziskavi je že pri prvem merjenju uspel dnevnemu brezplačniku Žurnal24.

Med dnevnimi časopisi je statistično razliko v branosti zabeležil zgolj Indirekt (prej Direkt), saj mu je branost padla za 1,3-odstotne točke, med preostalimi plačljivimi dnevnimi edicijami pa ima pozitivno rast le Dnevnik, ki se je na tretjem mestu izenačil z Večerom (8,9). Opazno je padanje branosti Dela, saj se mu je le ta v enem letu znižala kar za 1,8-odstotne točke iz 198 na 167 tisoč.

Med dnevnimi časopisi je sicer opaziti trend padanja branosti (za 6,4 odstotkov), vendar je trend kljub temu pozitiven, zahvaljujoč brezplačniku Žurnal24, ki ima doseg 11,8-odstoten (210.000) in je dnevnike spravil iz rdečih številk. Seštevek dosega vseh dnevnih časopisov je tako večji za skoraj 12 % (11,9).

Porast uporabe interneta

Raziskava NRB meri tudi rast uporabe interneta v Sloveniji. Kot pravijo le-tega uporablja  več kot polovica Slovencev, in sicer največ (64 %) za iskalnike, kar pomeni, da vsak tretji prebivalec Slovenije med 10 in 75 letom splet uporablja za brskalnike po vsebinah. Na vrhu uporabe interneta je branje novic (34 % oz. 177 % populacije), kjer je spletno mesto Dnevnik.si zabeležilo pomemben podatek, saj je bila  v  primerjavi s prejšnjo raziskavo zabeležena kar 156-odstotno rast branosti, kar je največ med tiskanimi mediji (Delo +122 %, Večer -5 %, Finance -19%).

Raziskava zajema 150 edicij

Raziskava, ki zajema 150 edicij, je sicer zajela obdobje med 1. januarjem in 2. julijem 2008 na vzorcu 3104 oseb, reprezentativnost vzorca pa je bila zagotovljena z uteževanjem. Valutno obdobje, ki ga zajemajo objavljeni podatki, sicer zajema zadnjih 12 mesecev, kar po Zorkovih besedah zagotavlja večjo zanesljivost oz. manjšo variabilnost podatkov.

Pri tem je predsednik izvršnega odbora sveta pristopnikov NRB Zoran Trojar opozoril, da se bo NRB v sedanji obliki še izvajala v letu 2009, bo pa potrebno pripraviti model za naslednje obdobje. "Glede na to, da se zaznava tudi precej sprememb v medijski potrošnji, bo najbrž treba zasnovati nekoliko spremenjen model," je ocenil Trojar.

(Zapri)

"Računovodsko gledano gre dobiček res za pokrivanje izgub, a finančno se uporablja za investiranje. Likviden denar namreč zaradi gospodarnega poslovanja lahko v celoti namenjamo za investicije, seveda pa ne moremo izplačevati dividend," je pojasnila Gorjup-Brejčeva. Skupščina je sprejela tudi uskladitev statuta z zakonskimi določili o udeležbi zaposlenih, ne pa tudi uprave, pri dobičku. Realno gledano pa tega ne bodo mogli uresničiti še nekaj let. Tako tudi ni mogoče trditi, da bi delavci z udeležbo pri dobičku lahko poskrbeli za morebitno financiranje prevzema Peka.

Kot je Marta Gorjup Brejc pred časom zatrdila za Dnevnik, so namreč uprava in delavci že leta 2001, ko še nihče ni verjel v možnost obstoja in uspešnega razvoja Peka, podali ponudbo za odkup Peka na tedanji razpis, a nikakor po principu izčrpavanja podjetja na račun odplačila kreditov, potrebnih za nakup. "Glede prodaje Peka ni sicer nič novega, gre za odločitev države, ki je naš daleč največji lastnik. Glede na to, da uprava skrbi za to, da podjetje dobro posluje in se njegova vrednost s tem povečuje, očitno tudi država še čaka na pravi trenutek za prodajo," je še povedala Gorjup-Brejčeva.

Pekov lanski dobiček je kar za 23 odstotkov višji od dobička iz leta 2006, tudi letos pa tržiško podjetje ne posluje slabo, saj je v prvih šestih mesecih ustvarilo za skoraj 260.000 evrov dobička. "Za zdaj nas skrbi manjša kupna moč naših kupcev, precej preglavic nam povzroča tudi odločitev srbske vlade o nekakšnem podržavljanju naših nepremičnin. Ne glede na to Pekove trgovine še naprej uspešno prodajajo naše izdelke tudi v Srbiji, lani smo dosegli za polovico boljšo prodajo od leta prej," je pojasnila Marta Gorjup Brejc.

V Sloveniji proda vrednostno za 53 odstotkov izdelkov, pomemben vpliv na uspešne poslovne rezultate je imela tudi za dobrih deset odstotkov povečana prodaja Pekove obutve na tujih trgih, ki je leta 2007 znašala skoraj 8 milijonov evrov. Peko je v zadnjem letu investiral okoli 700.000 evrov v prenovo in odprtje novih trgovin. Na območju držav bivše Jugoslavije so po dve novi trgovini odprli tako na Hrvaškem kot v Srbiji.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

V zadnjih treh letih in pol sta paradržavna sklada skupaj za dokapitalizacije po zbranih podatkih odštela dobrih 93 milijonov evrov, kar je  približno trikrat več kot v letih od 2001 do konca leta 2004.

Pri dokapitalizacijah pa je sporno še najmanj to, da so med dokapitaliziranimi družbami tudi takšne, ki so na robu preživetja, njihovo reševanje z davkoplačevalskim denarjem pa je po mnenju nekaterih ekonomistov vse prej kot smotrno.

Med njimi je na primer Skimar, krovna družba Elana, ki ga je Kad lani dokapitaliziral s 4,17 milijona evrov, letos ga bo po načrtih še s 5,7 milijona evrov, družba pa se še kar ubada z milijonskimi dolgovi in s slabim poslovanjem. Podobno velja za Casino Ljubljana, ki sta ga Kad in Sod letos dokapitalizirala s 3,2 milijona evrov, družba pa ima zadnja tri leta izgubo.

Zgodba se bo očitno ponovila še v Casinoju Maribor, sklada pa preučujeta tudi dokapitalizacijski predlog uprave Palome, ki poslovno tudi ni v najboljši kondiciji. Veliko hrupa je povzročila še dokapitalizacija Iskraemeca, čeprav sta imela sklada odkupno ponudbo Engrotuša.

Po drugi strani sta Kad in Sod leta 2005 kar dvakrat preprečila dokapitalizacijo Merkurja, ki je bila potrebna zaradi nadaljnje širitve družbe. Najbolj svež takšen primer pa je zreška družba Unior. Na včerajšnji skupščini delničarji zaradi nasprotovanja države oziroma Kada in Soda namreč niso odločali o dokapitalizaciji, ki je nujna zaradi vlaganj v nove turistične zmogljivosti. Po neuradnih podatkih predvsem zaradi morebitnih lastniških sprememb.

Zato so še posebno zanimiva pojasnila Kada in Soda, da "načeloma podpirata dokapitalizacije, ki prispevajo k rasti družbe, njenemu razvoju in doprinesejo dodano vrednost lastnikom". Katerega od teh ciljev zgoraj omenjena "osmoljenca" nista izpolnjevala, glede na to, da dobro poslujeta, ni jasno.

V Kadu so sicer še dodatno pojasnili, da se odločajo od primera do primera, "z analiziranjem opredeljenih razlogov za predlagano dokapitalizacijo ter presojanjem upravičenosti in utemeljenosti načrtovanih projektov, z upoštevanjem ekonomske upravičenosti kot tudi širšega družbenega interesa".

Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je prepričan, da morata Kad in Sod, če sta aktivna lastnika, sodelovati pri vseh podjetjih, tudi pri uspešnih, ali pa iz lastniške strukture takih podjetij izstopiti oziroma omogočiti vstop zainteresiranim aktivnim lastnikom. V nasprotnem primeru lahko zavreta nujen razvoj ali prestrukturiranje podjetij. Njuna vloga pa, kot je še dodal, ne bi smela biti skoncentrirana na reševanje propadajočih družb.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Medtem ko v upravi IUV, ki jo vodi Vito Debeljak, včeraj niso želeli komentirati nove zamude pri izplačilu plač, je ta zaposlene konec prejšnjega tedna obvestila, da »dela resnično vse, da bi se vsaka taka situacija čim prej razrešila, če se ji že ne da izogniti«. »Popolnoma se zavedamo, v kakšno težko situacijo vas spravlja vsaka zamuda z izplačilom plače, še posebno, če se te zamude kar nizajo,« piše v obvestilu.

Čeprav IUV že od januarske ukinitve kreditne linije NLB ni uspelo pridobiti novih posojil, zaradi česar družba že več mesecev z zamudo izplačuje plače 673 zaposlenim, je uprava v dopisu razkrila, da je družba »v postopku pridobivanja svežih sredstev«. »Finančni aranžma, o katerem se dogovarjamo, je sestavljen iz več stopenj. Kot ste videli sami, smo prvi del že uspešno pridobili, z njim smo plačali prejšnje tekoče plače in tekoče obveznosti iz poslovanja,« navaja uprava.

Za kakšno denarno injekcijo gre, nam včeraj ni uspelo izvedeti, po naših informacijah pa je bilo o njej govor na nedavnem sestanku med upravo IUV in vodstvom Soda, največjega lastnika vrhniške usnjarne. Prvi mož Soda Marko Pogačnik je pred časom zanikal, da je državni sklad odobril IUV poroštva za najem novega bančnega posojila. Ob tem velja opozoriti, da družba, ki je imela predlani 1,6 milijona evrov izgube, še vedno ni javno objavila revidiranih poslovnih rezultatov za lansko leto.

»Promocija novega programa že teče v najbolj vplivnih modnih tiskanih medijih v ZDA. Vsi, tudi lastniki, verjamejo v okoljevarstveno usnjarno in etično naravnani IUV. Tako vas prosimo in pozivamo, ne bodite vi tisti, ki bi izgubili vero vanjo. Zavedamo se, da so trenutne razmere že zelo raztegnile vaše potrpljenje, ampak lepo prosimo: zdržite samo še malo,« je zaposlene še pozvala uprava.

»Upravi smo načelno dali čas do konca meseca, nato pa bomo do konca vztrajali pri tem, kar nam pripada,« je včeraj dejal vodja sindikata IUV Slavko Zalar.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

"Izvajanje novele uredbe o zaščiti premoženja delov podjetij s sedežem na ozemlju nekdanjih jugoslovanskih republik bo nekaterim slovenskim podjetjem povzročilo nepopravljivo gospodarsko škodo," so poudarili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in dodali, da bo "uredba posledično negativno vplivala tudi na siceršnje gospodarsko sodelovanje med državama, na obseg investicijske dejavnosti podjetij, na obrestne mere...".

Srbija je za slovensko gospodarstvo pomemben trgovinski in investicijski partner. Gre za deseti največji izvozni trg za slovensko blago in za zelo atraktivno investicijsko lokacijo. Lani je skupna blagovna menjava med državama presegla 1022 milijonov evrov pri čemer je 670 milijonov evrov odpadlo na slovenski izvoz v Srbijo.
Lani za 1,2 milijarde evrov neposrednih investicij

Slovenske neposredne investicije v srbsko gospodarstvo so lani dosegle skoraj 1,2 milijarde evrov, s tem pa je Srbija prehitela Hrvaško in postala najzanimivejša investicijska destinacija slovenskih podjetij. Na srbskem trgu aktivno deluje prek 400 podjetij, ustanovljenih pretežno s slovenskim kapitalom.

"Obseg gospodarskega sodelovanja je tako velik, da pričakujemo, da bo slovenska vlada z največjo mero resnosti pristopila k razrešitvi nastale situacije in sprožila vse potrebne postopke, da zaščiti premoženje slovenskih podjetij na območju Srbije. Dejstvo je, da 'politične igre' dveh držav ne smejo ogroziti gospodarskega sodelovanja in mu povzročati škodo," so navedli v GZS.

GZS bo še posebej pozvala Srbsko gospodarsko zbornico, s katero odlično sodeluje, da opozori srbsko vlado in pristojne institucije, da sprejeta uredba ni v skladu z mednarodnim pravnim redom in dobrimi poslovnimi praksami. Kot so opozorili, naj tudi "zato v interesu srbskega gospodarstva zahteva, da se sporna uredba razveljavi".

Z evidenco o oškodovanih podjetjih sicer razpolaga Sklad RS za nasledstvo, so še sporočili iz GZS.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

...sprejemala pravne akte, ki pomenijo tiho nacionalizacijo premoženja tujih pravnih oseb in so v nasprotju s sprejetimi mednarodnimi sporazumi," pravi  predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac o zadnjih potezah srbske vlade.

Po njegovih besedah bo takšno ravnanje postavilo pod vprašaj vse sporazume o zaščiti tujih investicij, ki jih je Srbija sklenila z drugimi državami, predvsem iz EU, ki so tudi največje vlagateljice. "Zato smo to vprašanje naslovili tudi na srbsko vlado. V tej smeri pa vsekakor pričakujemo tudi, da bodo pristojni organi v Sloveniji navezali stike z oblastmi v Srbiji in pridobili ustrezna tolmačenja uredbe, da ne bi zaradi morebitnih napačnih tolmačenj prišlo do zastojev pri tujih naložbah v Srbiji," dodaja Bobinac.

Član Iskrine uprave Jože Godec opozarja, da so se na začetku devetdesetih let zaposleni v dveh beograjskih Iskrinih podjetjih na podlagi takratne uredbe organizirali kot družbeno podjetje. "Iz naslova zalog in terjatev, ki so znašale okoli 20 milijonov evrov, so lahko dolga leta živeli na veliki nogi. Poleg tega so se oddajali tudi naše nepremičnine. Medtem ko smo čakali, da se sporazum o nasledstvu začne uveljavljati v praksi, smo zdaj dočakali uredbo, ki omogoča, da se vse slovenske nepremičnine kot družbena lastnina privatizirajo," razlaga Godec. Dodaja, da so ravno včeraj opazili javni razpis za prodajo njihovih dveh podjetij skupaj s poslovno stavbo v velikosti šest tisoč kvadratnih metrov. "Medtem ko znaša vrednost nepremičnin po ocenah več kot 10 milijonov evrov, je izklicna cena 2,2 milijona evrov. Očitno se bo spet nekdo okoristil," opozarja Godec.

Po besedah predsednice uprave Peka Marte Gorjup Brejc je Peko ob osamosvojitvi izgubil veliko zalog. "Od 28 prodajaln, ki smo jih imeli, nam jih je po velikih naporih uspelo nazaj pridobiti osem. Uspešni smo bili le v tistih primerih, ko so bili bivši zaposleni pripravljeni ponovno skleniti delovno razmerje s Pekom. Peku do zdaj ni bila odvzeta lastninska pravica, ampak pravica posesti," pojasnjuje Gorjup Brejčeva. Dodaja, da po najnovejši uredbi lahko v Srbiji izgubijo precejšnje premoženje.

Iz neuradnih virov smo izvedeli, da srbska vlada poziva družbena podjetja, ki uporabljajo nepremičnine slovenskih podjetij, da lastninsko pravico vpišejo v zemljiško knjigo.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Kazenske ovadbe zoper Pirc-Musarjevo zaradi oviranja postopkov, o kateri je Soršak minuli teden še razmišljal, niso vložili.

UVK zahteva izrek o ničnosti izdane odločbe oziroma odpravo odločbe. Dodatno bodo predlagali še izdajo začasne odredbe, ki bi jim omogočila vsaj delni vpogled v pridobljene elektronske podatke. Menijo, da pooblaščenka za odločanje o zadevah, ki se nanašajo na poslovno dokumentacijo, nima podlage v nobenem predpisu. Kot nam je pojasnil Soršak, teče spor o tem, ali je lahko službeni elektronski naslov tudi poslovna dokumentacija ali ne. "Pirc-Musarjeva trdi, da nikoli ni, mi trdimo, da je," pravi Soršak.

Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja očitke zavrača. "Ni res, da trdim, da elektronski naslov ni poslovna dokumentacija. Glede na ustavna določila poseg ni bil dopusten ne glede na to, kaj je v pošti," je dejal. Po ustavi je poseg v tajnost pisem dovoljen le na podlagi odločbe sodišča, za kar pa mora biti podlaga v zakonu. Obstoječa zakonodaja pa Soršaku niti ne omogoča, da bi na sodišče vložil predlog za odločbo, s katero bi to dovolilo poseg v tajnost pisem, je pojasnila. Te pomanjkljivosti se očitno zaveda tudi vlada, ki je na zadnji seji sprejela mnenje, da bo treba zakon o omejevanju konkurence dopolniti in "natančneje definirati pooblastila glede obdelave in pregledovanja osebnih podatkov ter pregledovanja in dostopanja do elektronske poslovne komunikacije preiskovalnih subjektov".

Soršak je moral po odločbi pooblaščenke znova zapečatiti dokumentacijo v elektronski obliki, ta teden pa mora ob prisotnosti državnega nadzornika iz dokumentacije izločiti tisto, ki jo lahko uporablja v nadaljnji preiskavi. Bo pa UVK predvidoma prihodnji teden v okviru postopka proti trgovcem spisal povzetek relevantnih dejstev. Vpleteni imajo po zakonu nato največ 45 dni časa za odgovor, a po Soršakovih besedah določitev, koliko časa jim bodo v UVK dali, še ni sprejeta.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Ljubljana -Zdaj že nekdanja članica uprave Palome Mateja Perger je razloge za svojo krivdno razrešitev označila kot neargumentirane in neutemeljene. Zoper četrtkovo odločitev nadzornega sveta družbe iz Sladkega Vrha, ki je bila po njenih besedah zaradi določenih aktivnosti nadzornikov delno pričakovana, bo zato vložila tožbo.

Kot je Pergerjeva povedala na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, se je nadzorni svet družbe za njeno krivdno razrešitev odločil zaradi nespoštovanja statutarnih določil pri nekaterih postopkih. "Ne vem, za katere postopke gre. Za tiste, ki se jih spomnim, pa so taki očitki neargumentirani," je zatrdila.

Čeprav je Pergerjeva odpoklic vsaj delno pričakovala, pa določeno začudenje po njenih besedah ostaja, saj ji je nadzorni svet predhodno izkazal zaupanje. "Še vedno verjamem v dejstvo, da Paloma zasluži svojo dolgoročno priložnost. Dosedanja uprava je to priložnost podjetja prepoznala," je poudarila.

Predsednik uprave Palome Danilo Marin pa je prek predstavnikov za odnose z javnostmi sporočil, da nepodaljšanje mandata in odpoklic članice uprave pomeni blokado ali vsaj močno upočasnitev nadaljnjega razvoja podjetja. Marin je prepričan, da je nadzorni svet podjetju povzročil večmilijonsko škodo.

Pergerjevo odpoklicali, Marinu ne bodo podaljšali mandata

Nadzorni svet Palome je na včerajšnji seji, ki je trajala ves dan, po naših informacijah potrdil letno poročilo družbe za leto 2007, po katerem je imelo podjetje lani dobrih sedem milijonov evrov izgube. Nadzorniki so se strinjali s predlagano dokapitalizacijo družbe v višini 72 milijonov evrov, se seznanili s prodajo Palominega 3,17-odstotnega deleža v Geoplinu ter obravnavali vmesno poročilo o pravnem pregledu Palominih poslov.

Po nam dosegljivih informacijah je Paloma delež v Geoplinu prodala štirim ponudnikom oziroma sedanjim družbenikom Geoplina - Petrolu, Ekopurju, DSU in Plinarni Maribor, saj družbena pogodba lastnikom omogoča predkupno pravico. Kupci naj bi si delež razdelili sorazmerno, Palomi pa so zanj skupaj odšteli 9,8 milijona evrov.

Z dokapitalizacijo naj bi Palomo postavili na nove temelje in jo ponovno uvrstili med vodilne regionalne ponudnike higienskih papirjev na področju jugovzhodne Evrope. Nadzorni svet je potrdil prvi korak dokapitalizacije v vrednosti 34 milijonov, sredstva pa bodo namenjena posodobitvi proizvodnje.

Nadzorniki so obravnavali tudi dnevni red sklica skupščine sladkogorske družbe, ki bo predvidoma 29. avgusta. Kot smo poročali že včeraj, sta bili na dnevnem redu nadzornega sveta tudi negativno tekoče poslovanje družbe in vmesno poročilo o pravnem pregledu Palominih poslov v zadnjih petih letih, s katerim je nadzornike seznanil odvetnik Daniel Planinšec, ki je bil tudi na seji. Nadzorniki so sprejeli sklep, da se predsedniku uprave Danilu Marinu zaradi izkazanih kršitev obveznosti pri poslovodenju družbe Paloma mandat predsednika uprave, ki se mu izteče dne 2. avgusta, torej prihodnji teden, ne podaljša, že v naslednjem tednu pa bo izšel javni razpis, s pomočjo katerega bodo poiskali novega prvega človeka podjetja. Odhaja pa tudi nekdanja predsednica in sedaj članica uprave Mateja Perger. Nadzorniki so Pergerjevo, očitana ji je bila predvsem nesmotrna poraba sredstev, z včerajšnim dnem odpoklicali iz krivdnih razlogov.

Vir: www.delo.si

(Zapri)