Nadzorni svet družbe, ki ga je takrat vodil Boštjan Rigler, pa je vse Lovšinove posle tudi potrjeval. "Tožba je zelo obsežna, saj se je med pregledovanjem dokumentacije odkrila vrsta nepravilnosti," je še povedal Kozinc. Ravno naložba v logistični center Čehov Intereuropi še danes povzroča precej težav, razmere so tako hude, da je ruski hčerinski družbi Intereuropa East grozil celo stečaj.

Zato je Intereuropa pred dnevi dokapitalizirala omenjeno družbo, in sicer tako, da je približno 50 milijonov evrov posojil, ki so jih najeli prav za izgradnjo Čehova, spremenila v kapital. Ker je bila Intereuropa East že zdaj v 100-odstotni lasti Intereurope, se lastniški delež ni spremenil. "To smo morali narediti, da smo zagotovili solventnost in kapitalsko ustreznost družbe v Rusiji. Intereuropa East je imela več dolga kot kapitala in bi jo zato ruske oblasti lahko spravile v stečaj," je pojasnil predsednik nadzornega sveta Intereurope Bruno Korelič. Dodal je, da logistični center v Čehovu še danes ne posluje dobro.

 Avtomobilski terminal je sicer kar dobro zaseden, vendar ti posli še zdaleč ne zagotavljajo dovolj velikih prihodkov. Nadzorni svet Intereurope je zato upravi, ki jo vodi Ernest Gortan, naložil, naj čim prej poišče strateškega partnerja, ki bi na lokaciji v Čehovu zagotovil dodatne posle, vendar resnih partnerjev ni. Nekaj zanimanja je sicer pokazal ruski logist Komplex logistics, ki bi pripeljal zlasti kontejnerski pretovor, vendar sodelovanja za zdaj še ni.

Vir:Dnevnik.si

Maribor - Mariborsko okrožno sodišče je danes uvedlo stečajni postopek nad finančno družbo Infond Holding, katere lastnik je tudi nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot. Za stečajnega upravitelja je imenovalo Marka Zamana, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve.

Upniki Infond Holdinga morajo vse svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku prijaviti do 29. marca 2010. Mariborsko okrožno sodišče naj bi v kratkem objavilo tudi oklic o uvedbi stečajnega postopka nad največjim lastnikom Infond Holdinga, družbo Center naložbe.

Vir:Delo.si

Kdo bo prek Adriatica.net, ki ji je v zadnjih letih uspelo pridobiti več kot 90-odstotni lastniški delež Kompasa, pravzaprav vložil svež kapital v največje slovensko turistično podjetje, za zdaj še ni znano. Prejšnji teden se je v Zagrebu odvila skupščina novih delničarjev Adriatica.net, s katero je bil zaključen prvi krog dokapitalizacije tega podjetja. V Adriatica.net za zdaj ne želijo razkriti, kdo so njihovi novi lastniki. Pojasnjujejo, da bo več znano, ko bosta kmalu imenovana nova uprava in nadzorni svet Adriatica.net.

Po neuradnih informacijah se kot novi lastniki Adriatica.net omenjajo Agrokor, Saponia Osijek, Jolly, Croatia osiguranje, HUP-Zagreb in opatijsko podjetje ACI, ki ima v lasti 21 marin. Med kandidati za dokapitalizacijo so bile tudi Terme Čatež, ki pa k njej niso pristopile, zatrjujejo naši viri. Vsako od omenjenih šestih podjetij naj bi v Adriatica.net vložilo od štiri do šest milijonov evrov. Ali je pri dokapitalizaciji s konverzijo terjatev v kapital sodelovala tudi Zagrebačka banka, ki ji Adriatica.net dolguje nekaj deset milijonov evrov, prav tako za zdaj ni znano. Ravno do Zagrebačke banke ima Kompas precejšnje obveznosti.

Lani, ko je bil predsednik upravnega odbora Kompasa še Janez Pergar, je moral Kompas prevzeti štiri podjetja od Adriatica.net (med drugim tudi večinski delež v družbi Atlas), za kar se je pri Zagrebački banki zadolžil v znesku 24 milijonov evrov. Po dokapitalizaciji Kompasa, ki mora biti končana do konca marca, se bo osnovni kapital povečal za 3,13 milijona evrov, na 6,5 milijona evrov. Od 15 milijonov evrov se bo preostali znesek v višini 11,8 milijona evrov prenesel med kapitalske rezerve. Poleg dokapitalizacije bo za sanacijo Kompasa, ki jo od nedavnega vodi nova predsednica uprave Simona Mele, potrebno tudi reprogramiranje obveznosti. Od bilančne vsote v znesku 107,6 milijona evrov je imela skupina Kompas konec minulega leta 78,9 odstotka dolžniškega kapitala. Medtem ko so dolgoročne finančne obveznosti znašale 29,4 milijona evrov, so kratkoročne finančne obveznosti 31. decembra lani znašale 17,8 milijona evrov.

Vir:Dnevnik.si

V strategiji za izhod iz krize, ki jo bo Slovenija do junija poslala v Bruselj, piše, da je vlada v boju zoper upadanje gospodarske aktivnosti povečala trošenje, spet ga bo skrčila, ko bo kriza mimo. Tedaj bo morda potrebno zvišati tudi kakšen davek, je povedal Križanič, a o podrobnostih ni želel govoriti. Kot prednostno nalogo je izpostavil spodbude ljudem, ki jim zaradi izgube dela grozi dolgotrajna brezposelnost, da se bodo vnovič zaposlili. Zvišanje plač, in sicer vseh, ne le minimalne plače, pa bo po Križaničevem mnenju mogoče doseči takrat, ko se bo dvignila produktivnost.

Kakšen je položaj ob koncu leta?

Leto 2009 je bilo leto protikriznih ukrepov. Del teh ukrepov je bila ekspanzivna fiskalna politika s precejšnjim primanjkljajem, ki je spodbujala gospodarsko rast in preprečevala še nadaljnji padec gospodarske dejavnosti in hkrati preprečila socialni kolaps. S to ekspanzijo smo začeli voditi tudi ukrepe, namenjene razvojnemu preobratu. Peljemo jih na dva načina: večjemu gospodarstvu in infrastrukturi pomagamo preko razpisov ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, malemu in deloma srednjemu gospodarstvu pa preko razpisov ministrstva za gospodarstvo. V tem okviru je nastal tudi sklad tveganega kapitala, ki bo omogočil rast malih podjetij, širijo se tehnološki parki, ... Skratka, kar nekaj kakovostnih ukrepov, ki bodo dvignili kakovost gospodarjenja, in klasični učbeniški ukrepi v smislu preprečevanja recesije.

Kakšen bo proračunski primanjkljaj ob koncu leta 2009?

Po naših prvih ocenah bo nekoliko manjši od načrtovanega, tako da se bo gibal okoli petih odstotkov BDP. Vemo, da pripravljate strategijo za izhod iz krize. Izhodna strategija bo vsebovala ukrepe, ki gredo v dve smeri: eno so strukturni ukrepi, drugo pa klasična fiskalna restrikcija, torej omejevalna fiskalna politika, s katero bomo povrnili javnofinančno ravnotežje oz. po možnosti zagotovili presežek. Na tem, področju se zdaj preučujejo različni ukrepi, ki jih bomo lahko začeli izvajati takrat, ko se bo začela gospodarska rast. Predvsem bomo ustavili nekatere od začasnih povečanj javne porabe, bo pa verjetno treba s fiskalnim pravilom, torej zgornjim limitiranjem skupne porabe, omejiti porabo do te ravni, da se bomo hitreje povrnili v ravnotežje. Do leta 2013 želimo doseči manj kot triodstotni primanjkljaj, če bo konjunktura, bomo to lahko dosegli precej hitreje. Največ dodatnega denarja sta verjetno zahtevala ukrepa subvencioniranja polnega delovnega časa in čakanja na delo.

Kdaj ju boste ukinili?

Ta dva ukrepa bosta v letu 2010 še veljala, odvisno od tega, kako hitro se bo povrnila gospodarska rast. Njuna ukinitev je predvidena z letom 2011. Poleg tega sodijo v ta okvir tudi nekateri razpisi ministrstva za gospodarstvo. Lok je bil do konca napet, zdaj se bo to do neke mere postopno krčilo. Poskušali smo z maksimalnimi možnimi vsotami priti v gospodarstvo in mu pomagati prebroditi težave ter se modernizirati. Imeli smo to smolo, da nobena večja investicija ni bila pripravljena do te mere, da bi jo lahko infrastrukturno začeli na hitro izvajati v letu 2009, zato ne moremo reči, da bomo zmanjšali infrastrukturne investicije, saj jih nismo mogli voditi v tej meri, modernizacija železniškega omrežja pa je pred nami.

Kakšne spremembe se obetajo na področju davkov?

V zelo kratkem obdobju bomo poskušali preprečiti, da bi večja skupina ljudi, ki so izgubili delo v času krize, ostala trajno brezposelna. Z davčnimi razbremenitvami in spodbudami na trgu dela bomo poskušali pospešiti zaposlovanje tistih, ki bi zelo verjetno dlje časa ostali brez dela. To so razmeroma ranljive skupine ljudi z nizko izobrazbo, medtem ko je pričakovati, da ljudje z višjo stopnjo izobrazbe in višjo produktivnostjo hitreje dobili nazaj delovna mesta, tudi če so jih izgubili.

Te spremembe načrtujete pri dohodnini?

 Da. Preračunavali smo več različic, ki razbremenjujejo te ljudi, vendar pa ne spodbujajo k hitrejši zaposlitvi. Tu bo potrebnega še nekaj napora. Bo pa to predmet dogovarjanja s socialnimi partnerji in v paketu z drugimi ukrepi, tako da bo sodilo tudi že med strukturne ukrepe. To ni ukrep, ki bi vodil k razvojnemu preobratu, bo pa olajšal socialni položaj temu sloju prebivalstva in ga poskušal vrniti nazaj v delovno razmerje. Sindikati predlagajo zvišanje splošne olajšave pri dohodnini. V koalicijski pogodbi smo obljubili zvišanje splošne olajšave do višine minimalne plače, vendar bi to pomenilo dodatnih 400 milijonov evrov proračunskih sredstev in ni izvedljivo, dokler se javnofinančno ravnotežje ne ustali. Trenutno poskušamo s t.i. osebno splošno olajšavo za ljudi z zelo nizkimi prihodki. Švedi so razbremenili sloj prebivalstva z nižjimi dohodki, so pa povečali davek na dodano vrednost (DDV) za štiri odstotne točke, česar si mi v tako velikem obsegu ne moremo privoščiti.

Pa načrtujete kakšne spremembe pri DDV?

V času krize zvišanje DDV ni mogoče, ker bi delovali recesijsko. Delamo izračune za različne davčne stopnje, vsaka rešitev pa bo dogovorjena s socialnimi partnerji. Možnih časovnic je več, a so podatki zaenkrat še zaupne narave. Vsekakor pa mora biti splet ukrepov tak, da bomo do leta 2013 dosegli proračunski primanjkljaj pod tremi odstotki BDP, tudi če se gospodarska rast ne bo povrnila. Socialni partnerji se doslej še niso uskladili glede zahtevanega zvišanja minimalne plače. Pogajanja se bodo nadaljevala 8. januarja.

Kaj lahko ponudite sindikatom?

Zanesljivo lahko ponudimo splošno olajšavo do ravni minimalne plače in najdemo vire drugod, da bo to fiskalno nevtralno. Je pa zdaj neugoden čas za dvig minimalne plače, saj bi vendarle morali najprej zagotoviti pogoje za to, da se ljudje, ki so izgubili delo, vnovič zaposlijo. A simbolen prvi korak je smiselno narediti in država bi to rada storila. Trajen dvig minimalne plače skupaj z drugimi plačami pa bo možen takrat, ko se bo dvignila produktivnost kot rezultat ukrepov uspešne razvojne politike, ki jo vodimo zadnje leto.

Ali vlada načrtuje zvišanje trošarin in taks?

Januarja se bodo minimalno zvišale trošarine na dizel in bencin, kar je posledica zvišanja minimalne evropske trošarine. Aprila ali maja se bodo začele verjetno zviševati tudi trošarine na cigarete v skladu z evropskimi standardi in direktivami. V naslednjem letu se lahko zvišajo tudi CO2 takse, točno za koliko in kdaj, pa je preuranjeno govoriti. Prav tako pričakujemo zvišanje dajatve za financiranje učinkovite rabe energije in investicij v obnovljive vire energije.

Kaj lahko poveste o načrtovanem davku na nepremičnine?

Tu smo vezani na Geodetsko upravo RS, ki bo vsem lastnikom poslala informacijo o oceni vrednosti njihove nepremičnine, hkrati pa pripravljamo predlog zakona o davku na nepremično premoženje. Ta davek bo vir dohodkov občin in se bo od občine do občine razlikoval. Morda bo del teh prihodkov namenjen za kritje določenih potreb, denimo za urejanje okolice, morda pa bo ostal splošen davek za financiranje občinskih potreb. Bo pa to razbremenilo del dohodnine, ki jo zdaj namenjamo občinam. Lastnike najbolj zanima, ali bodo po novem bolj obdavčeni, kot pa morajo zdaj plačati prispevka za stavbno zemljišče. Obdavčitev bo odvisna od posamezne občine, bo pa predlog zakona, ki ga bo pripravila vlada, šel skozi socialni dialog. Tisti del, kjer živimo, ne bo obdavčen bolj, kot je sedaj. Brez dvoma pa bodo bolj obdavčene nepremičnine, ki jih lastniki oddajajo. To bo vplivalo na trg nepremičnin. Pričakujem, da bo sledil padec teh cen oz. njihova normalizacija. Če se vrneva k izhodni strategiji. Kakšne ukrepe bo še vsebovala? V spopadu s krizo imamo fiskalno ekspanzijo, trošimo torej z namenom spodbuditi gospodarsko rast in preprečiti upad. Sledila bo fiskalna restrikcija, ko bomo omejevali izdatke in morda zvišali kakšen davek. Imamo ta problem, da je davčna reforma iz leta 2006 izjemno znižala davčne vire, pri čemer je davek na izplačane plače celo ukinila, drugih virov pa ni bilo. Zdaj je vprašanje, ali je mogoče brez dviga DDV to sanirati, ali ne. Bomo seveda poskušali storiti vse, da bi bilo to mogoče. Torej bomo poskušali krčiti izdatke in iskati javnozasebno partnerstvo pri nekaterih investicijah in če ne bo mogoče, bomo prisiljeni dvigniti DDV. Program moramo Evropski komisiji poslati do junija.

Predsednik vlade Borut Pahor je prejšnji teden predstavil gradivo z naslovom Prispevek k oblikovanju trajnostne vizije prihodnosti Slovenije. Kako se to prepleta z izhodno strategijo?

Del izhodne strategije bodo strukturni ukrepi, ki bodo po pričakovanjih razbremenili zlasti zdravstveno blagajno in modernizirali izdatke za socialno varstvo z uvedbo enotne vstopne točke, ki bo omogočila preglednost dodeljenih socialnih pomoči. S tem bo verjetno prišlo do pritiskov že na samem trgu dela in potem tudi sindikati verjetno ne bodo več tako odločno nasprotovali podaljševanju delovne dobe, zlasti če se bo to delalo na stimulativen način in različno za posamezne poklice.

 Delovna doba se bo torej podaljšala?

Pred tistimi, ki zdaj delamo, je podaljšanje delovne dobe. Leta 2015, ko se bo upokojil prvi val "boom generacije", bo namreč za kakšna delovna mesta težko dobiti delavce. To je pred nami v resnici. Če ne bo nikogar, da bi za njimi zapolnil delovna mesta, bodo nekateri pač ostali v delovnem razmerju, seveda ustrezno nagrajeni.

Nova Ljubljanska banka je prestavila postopek dokapitalizacije. Zakaj?

Lastnika - država in belgijska KBC - se nismo mogli dogovoriti, da bi izvedli dokapitalizacijo do konca leta. Tako da bo zdaj stekel postopek priglasitve dokapitalizacije pri Evropski komisiji, da se bo videlo, da gre za zasebno, donosno investicijo. Država bo šla sama v dokapitalizacijo, lahko pa bodo pristopili ostali lastniki. Če bo šel kdo zraven, bomo zadovoljni, drugače pa bomo NLB dokapitalizirali sami, kolikor je treba, da bo lahko širila svojo dejavnost.

Kdaj bi lahko dokapitalizirali NLB?

Postopek bo nekoliko zamaknjen, pričakujemo, da v prvo polovico leta. Seveda bo potem potreben rebalans državnega proračuna. Vsoto, ki jo imamo že pripravljeno za dokapitalizacijo, bomo v tem času vezali v bankah kot depozit. Ocenjena bo vrednost delnice, ki se bo po pričakovanjih gibala blizu knjigovodske vrednosti. KBC pri prejšnji dokapitalizaciji NLB ni sodelovala.

Mislite, da zdaj bo?

Še vedno so povabljeni k dokapitalizaciji, tudi še niso rekli ne. Za odločitev so se vzeli čas še do 11. januarja, s tem pa je nam proračunsko leto minilo in gremo v novo s priglasitvijo dokapitalizacije Evropski komisiji. Če bi KBC pristopil k dokapitalizaciji kot velik lastnik, priglasitev ne bi bila potrebna, ker bi bilo jasno, da gre za zasebno investicijo. Sicer pa so odnosi s KBC zdaj boljši in pričakujemo, da bodo še naprej pomagali, da bo NLB konkurenčna.

Bo potreben rebalans proračuna za leto 2010 še zaradi kakšnega drugega vzroka?

Zaenkrat bo rebalans potreben zaradi NLB, bo pa odvisno od financiranja razvojnega preobrata ter razvojnih središč, kje se zastavlja vprašanje, v kolikšni meri naj se ga prepusti v okvir javnozasebnega partnerstva. Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Zaradi dogovorov z obema glavnima delničarjema Nove Ljubljanske banke (NLB) je prišlo do spremembe v časovnici izvedbe dokapitalizacije banke, tako da bo predvidoma realizirana v prvem četrtletju prihodnjega leta, so sporočili iz NLB. Gre za izdajo novih prednostnih delnic v vrednosti do 250 milijonov evrov. Prvi krog dokapitalizacije, ki jo je nadzorni svet podprl 16. decembra, bi se moral po prvotnih načrtih začeti danes, iztekel pa bi se 11. januarja. "Zaradi dogovorov z obema glavnima delničarjema NLB je prišlo do spremembe v časovnici izvedbe dokapitalizacije banke, tako da bo predvidoma realizirana v prvem četrtletju prihodnjega leta," je današnje sporočilo iz največje slovenske banke, kjer drugih informacij ne dajejo.

Po pisanju današnjih izdaj časnikov Dnevnik in Finance se ministrstvo za finance ter belgijska banka KBC nista uspeli dogovoriti o pogojih, pod katerimi bi bila v dokapitalizaciji pripravljena sodelovati tudi KBC, sicer 30,6-odstotna lastnica NLB. Glavni razlogi za dokapitalizacijo so po navedbah NLB s sredine decembra predvsem v zagotavljanju kapitalske ustreznosti v primeru kreditne rasti in ustreznega kapitala za absorbcijo morebitnih kreditnih izgub v primeru dolgotrajnejšega nadaljevanja gospodarske krize. Predvidoma bodo lahko obstoječi delničarji v prvem krogu prodaje izkoristili prednostno pravico in vpisali ter vplačali vse nove delnice, tudi v obsegu, ki presega njihov siceršnji delež v kapitalu.

Če v prvem krogu ne bodo prodane vse delnice, bodo v drugem krogu ponujene javnosti, in sicer brez omejitev pri vpisu delnic za posameznika, vendar največ do višine razpoložljivih delnic v drugem krogu. Ponovno bodo lahko delnice vpisali tudi vsi obstoječi delničarji. Šlo bo za izdajo prednostnih delnic, ki ne prinašajo glasovalnih pravic, tako se tudi lastniška razmerja ne bi spremenila. Privlačne naj bi bile zaradi dividend, ki naj bi po navedbah Financ znašale devet evrov. Po navedbah Dnevnika želi država k dokapitalizaciji privabiti predvsem zato, da bi se izognili očitkom Evropske komisije o nedovoljeni državni pomoči. V zameno za sodelovanje pri dokapitalizaciji naj bi Belgijcem obljubljali večjo kooperativnost pri umiku iz lastništva NLB.

Prospekt dokapitalizacije naj bi po pisanju Financ predvideval, da bi, če delničarji NLB na skupščini ne bi izglasovali sklepa o izplačilu dividend, tudi prednostne delnice dobile glasovalno pravico, in sicer začasno, dokler se ne izplačajo dogovorjene dividende. Če KBC prednostnih delnic ne bi vplačala, bi ji v določenem primeru grozilo zmanjšanje deleža glasovalnih pravic pod 30,6 odstotka. V vsakem primeru pa bi postal delež KBC v NLB za morebitne kupce precej manj cenovno privlačen, kot je, saj bi moral kupec objaviti prevzemno ponudbo za vse delnice NLB, tudi prednostne, dobil pa bi manjšinski vpliv v NLB, pišejo Finance in dodajajo, da pa KBC na drugi strani zelo težko vplača prednostne delnice NLB zaradi zaveze, ki jo je kot prejemnica državne pomoči pred kratkim dala Evropski komisiji, in sicer da bo delež v NLB prodala.

Križanič: Država namerava Novo Ljubljansko banko (NLB) dokapitalizirati sama, lahko pa bodo sodelovali tudi ostali lastniki Država namerava Novo Ljubljansko banko (NLB) dokapitalizirati sama, lahko pa bodo sodelovali tudi ostali lastniki, je pojasnil finančni minister Franc Križanič. Ni še izključeno, da med njimi ne bo tudi belgijske KBC kot druge največje lastnice NLB. Medtem ko je bil v skladu s sklepom nadzornikov NLB iz sredine decembra za danes predviden začetek vpisa novih delnic v okviru 250 milijonov evrov vredne dokapitalizacije banke, pa se oba glavna delničarja nista uspeli pravočasno dogovoriti o izvedbi postopka do konca tega leta, je pojasnil Križanič. Država ima v lasti 33,1 odstotka delnic NLB, KBC pa 30,6 odstotka. Zdaj bo stekel postopek priglasitve dokapitalizacije pri Evropski komisiji, je napovedal finančni minister. V primeru sodelovanja KBC kot velike lastnice priglasitev ne bi bila potrebna, ker bi bilo jasno, da gre za zasebno investicijo, je pojasnil. NLB bo skušala razširiti dejavnost v Jugovzhodni Evropi "Če bo pri dokapitalizaciji NLB še kdo sodeloval, bomo zadovoljni," je dejal Križanič.

V nasprotnem primeru jo bo država dokapitalizirala sama v obsegu, ki bo potreben, da bo lahko širila svojo dejavnost v Jugovzhodni Evropi, medtem ko doma ne sme več povečevati tržnega deleža. KBC, ki pri prejšnji dokapitalizaciji NLB spomladi 2008 ni sodelovala, glede tokratnega povečanja kapitala banke še ni rekla ne. "Če se niso odločili v strahu, kako bodo naprej prodali, potem naj pač še razmišljajo," je dejal Križanič ter poudaril, da ima država sicer z Belgijci dobre odnose. V KBC so po Križaničevih besedah sklenili, da o morebitnem sodelovanju pri dokapitalizaciji NLB razmislijo do 11. januarja. S tem pa se nam bo izteklo proračunsko leto, je odločitev o ustavitvi postopka pojasnil Križanič. Država namerava v letošnjem proračunu predvideni znesek za dokapitalizacijo zdaj vezati v bankah kot depozit in ga porabiti v prvi polovici prihodnjega leta za isti namen, zato pa bo potreben rebalans proračuna.

Vir:Delo.si

Novi predsednik uprave Preventa Globala Renato Krajnc zastavne pogodbe v četrtek ni želel komentirati, ker zaradi primopredaje poslov, ki še potekajo, s podrobnostmi ni seznanjen. "Poleg tega posojila konec letošnjega leta zapade v plačilo več kot 20 milijonov evrov posojil do bank, ki so zavarovana s hipotekami. Trenutno pripravljamo sanacijski načrt, v kratkem pa se bo uprava sestala tudi z bankami upnicami," pojasnjuje Krajnc. Na vprašanje, ali je Prevent Global že insolventen, je Krajnc odgovoril, da insolventnosti niso razglasili, kljub temu pa pripravljajo načrt o finančni reorganizaciji, kot da bi bila družba insolventna.

Ker Prevent Global precej verjetno ne bo mogel vrniti Zakeršniku treh milijonov evrov, nas je zanimalo, ali bo Zakeršnik Preventu Globalu podaljšal posojilo ali pa bo prevzel Aerodrom Maribor. "Odločitev o tem bomo sprejeli po novem letu," odgovarja Zakeršnik. Sicer pa ima Aerodrom Maribor zastavljene vse nepremičnine kot jamstvo za posojilo, ki ga je pri NKBM najel Prevent Global, v skupnem znesku 8,3 milijona evrov.

Minulo leto je Aerodrom Maribor ustvaril 587.000 evrov prihodkov iz poslovanja, kar je bilo za pet odstotkov manj kot leto pred tem. Čista izguba je leta 2007 znašala 19.000 evrov, lani pa kar 402.000 evrov. Od bilančne vsote v znesku 2,35 milijona evrov je imel Aerodrom Maribor konec lanskega leta 95 odstotkov dolžniškega kapitala. Velika večina dolgov, in sicer v znesku okoli dva milijona evrov, izhaja iz naslova kratkoročnega posojila, ki ga je Aerodrom Maribor prejel od Preventa Globala.

Prihodnji razvoj Aerodroma Maribor je v veliki meri odvisen od tega, ali mu bo uspelo podaljšati pogodbo za upravljanje infrastrukture na Letališču Edvarda Rusjana Maribor, ki se izteče konec leta. Po napovedih ministrstva za promet naj bi bil v kratkem objavljen javni razpis, na podlagi katerega bodo poskušali letališče oddati v dolgoročni zakup za 30 let. Ker bo pogodba podpisana šele prihodnje leto, je teoretično možno, da bo mariborsko letališče z začetkom prihodnjega leta nekaj časa zaprto. Po vsej verjetnosti lahko pričakujemo oster boj za upravljanje letališčne infrastrukture.

Pred dnevi je namreč Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko izdala odločbo, na podlagi katere bo Evropski sklad za regionalni razvoj sofinanciral posodobitev letališke infrastrukture v vrednosti 11 milijonov evrov, pri čemer bo celotna obnova, ki bo končana do sredine leta 2013, stala več kot 15 milijonov evrov. To posledično pomeni, da bo mariborsko letališče v slovenskem in tudi mednarodnem okolju čez čas dobilo pomembnejšo vlogo.

 Vir:Delo.si

Luka Koper je s ponedeljkom postala članica indeksa trajnostnega razvoja Ceerius na dunajski borzi. V ta indeks je bila uvrščena, kot je znano, tudi Nova Kreditna banka Maribor (NKBM).

Vir: Dnevnik.si

Predstavniki delodajalcev, sindikatov in vlade na sestanku v Ljubljani danes niso uskladili stališč glede dviga minimalne plače. Ponovno se bodo sestali 8. januarja.

 Vir: Dnevnik.si