Družba MasterCard Europe je v sodelovanju z raziskovalno agencijo Mediana prvič v Sloveniji izvedla sicer mednarodno raziskavo MasterIndex, s katero ugotavljajo plačilne navade imetnikov kartic. Na anketo je po spletu konec septembra odgovorilo tisoč posameznikov, starih od 25 do 50 let. Analiza zbranih rezultatov je pokazala, da smo Slovenci kar veliki privrženci plačilnih kartic, saj nas skoraj šestdeset odstotkov raje plačuje z njimi kot z gotovino.

Največ ljudi s karticami opravi 75 odstotkov vseh plačil, medtem ko jih samo s kartico posluje tri odstotke, zgolj gotovino pa uporablja sedem odstotkov Slovencev. Skoraj polovica nas v denarnici nosi do 20 evrov, desetina vprašanih pa je povedala, da imajo ponavadi pri sebi več kot sto evrov gotovine. Približno pet odstotkov posameznikov, starih od 25 do 50 let, plačilnih kartic sploh ne nosi s seboj, trinajst odstotkov ljudi ima pa poleg kartic, ki jih imajo v denarnici, še dodatne, doma. Največ jih s seboj ne nosi, ker jih ne uporabljajo pogosto ali ker jih imajo samo za rezervo, nekaj odstotkov vprašanih je povedalo, da imajo v denarnici preveč kartic, nekaterim pa se tiste, ki jih imajo doma, zdijo neuporabne. Sicer pa je velika večina ljudi prepričana, da je kljub uporabljanju kartic treba imeti pri sebi tudi gotovino, tri četrtine jih meni, da je dobro imeti od deset do 50 evrov. Skoraj vsak dan s plastičnim denarjem plačuje več kot tretjina Slovencev, še nekaj več kot četrtina pa vsaj dvakrat na teden. Nikoli ali skoraj nikoli se takšnega načina plačevanja ne poslužuje osem odstotkov ljudi. Na vprašanje, ali vas moti, če čakate v vrsti, stranka pred vami pa na blagajni plačuje z gotovino, je skoraj 90 odstotkov anketiranih odgovorilo negativno; trem četrtinam ljudi je vseeno, s katerim plačilnim sredstvom plačujejo stranke, ki so v vrsti pred njimi. Več kot polovica imetnikov kartic je povedala, da z njimi porabi do četrtino limita, ki ga ima na mesec na razpolago.

Tri četrtine ljudi v Sloveniji ima plačilne kartice maestro, polovica mastercard, tretja najpogostejša kartica pri nas je Mercatorjeva Pika, sledijo pa Karanta, Visa, Magna in Activa. Tako glede na število transakcij kot po porabi pogosteje uporabljajo debetne kartice. Med razlogi, da so na banki zaprosili za kartico z odloženim plačilom oziroma kreditno kartico je 42 odstotkov ljudi navedlo prednosti, ki jih prinaša odlog plačila, tretjina jo ima zaradi potovanj v tujino, po četrtina je omenila ugodno ponudbo banke, spletno nakupovanje in preprostejše transakcije. Hkrati pa je skoraj tri četrtine vprašanih povedalo, da si že pred potovanjem v tujino priskrbijo valuto, skoraj trideset odstotkov jih gotovino dvigne na bankomatu, ko prispejo v državo gostiteljico, petina pa denar zamenja. Dve tretjini anketiranih kartice uporablja za spletne nakupe, vendar je večina povedala, da tega ne počnejo pogosto. Splošno mnenje med vprašanimi je bilo, da je spletno nakupovanje varno oziroma dokaj varno - za enega izmed teh dveh odgovorov se je odločilo dve tretjini ljudi - skoraj petina o tem ni prepričana, medtem ko preostali menijo, da je to (precej) nevarno.

Anketiranci so odgovorili še na vprašanje, katere storitve bi plačevali z mobilnim telefonom, ki bi bil povezan s plačilno kartico. Več kot dve tretjini Slovencev je navedlo plačevanje položnic in kupovanje vstopnic za prireditve, nekaj več kot četrtina je omenila tudi polnjenje mobilnega telefona, petina pa nakupovanje vozovnic za javni promet. Polovica imetnikov kartic si želi, da bi bile narejene iz okolju prijaznega materiala, desetina bi na kartici imela svojo fotografijo, ravno tolikšen delež vprašanih pa si želi, da bi lahko sami izbrali barvo kartice. Krizo čuti več kot pol Slovencev Ker je bila raziskava narejena v začetku jeseni, ni mogla obiti gospodarske krize. Slovenci so bili precej razdeljeni glede napovedi o gospodarskih gibanjih v naslednjih treh letih. Po četrtina jih je bilo prepričanih, da se bo stanje zagotovo izboljšalo in da bo ostalo bolj ali manj enako, kot je bilo v času raziskave, nekaj več kot tretjina je bilo zmerno optimističnih - dejali so, da se bo stanje sicer izboljšalo, vendar ne bistveno -, 15 odstotkov pa je bilo prepričanih, da se bo še poslabšalo. Kot zanimivost spomnimo, da so Slovenci v raziskavi Eurobarometer, ki je bila izvedena pred začetkom poletja, izražali bolj negativna pričakovanja o stanju našega gospodarstva - pri čemer je treba poudariti, da so izražali mnenje o dogajanju v naslendjih 12 mesecih -, več je bilo optimističnih: izboljšanje je pričakovalo 28 odstotkov vprašanih, poslabšanje 39 odstotkov, skoraj tretjina pa je bila prepričana, da ne bo sprememb. MasterIndex je pokazal, da ima finančna kriza vpliv na približno 60 odstotkov Slovencev - raziskava je bila narejena pred dogodki v Muri -, ki so v povprečju le malo manj optimistični glede pričakovanj o gospodarskih gibanjih v naši državi v prihodnje. Veliko bolj črnogledi so tisti, ki so povedali, da se jim osebno finančno stanje v zadnjih petih letih ni izboljšalo.

V boljšem gmotnem položaju kot pred petimi leti je 43 odstotkov vprašanih. Čeprav je, kot je že omenjeno, finančna kriza vplivala na 60 odstotkov Slovencev, je manj kot polovica vprašanih dejala, da niso spremenili nakupovalnih navad. Tri četrtine vseh enako kot prej uporablja tudi plačilne kartice, med tistimi, ki so navade spremenili, pa vodijo posamezniki, ki kartice zdaj uporabljajo manj pogosto, kot so jih v preteklosti - takšnih je približno tretjina. Vir:Delo.si

Ljubljana - Slovenske železnice bodo v okviru letošnjih varčevalnih ukrepov v prvi fazi na čakanje napotile 1075 zaposlenih; obvestila o čakanju so jim v družbi vročali v četrtek in petek. To pa še ni dokončna številka, saj jih bodo v drugi fazi na čakanje lahko napotili do 2000. Že prejšnji teden so se v javnosti pojavili očitki, da je predsednik sveta delavcev Silvo Berdajs osebno pripravljal sezname zaposlenih, ki bodo napoteni na čakanje, kar pa je sam zavrnil. Iniciativni odbor je danes v izjavi za javnost znova zatrdil, da je Berdajs seznam napotenih na čakanje naredil sam, "s pomočjo svoji zaveznikov".

Največjo odgovornost za nastale razmere na Slovenskih železnicah velja po ocenah iniciativnega odbora poleg Berdajsu pripisati tudi delavskemu direktorju Albertu Pavliču. "V zadnjih štirih letih smo na Slovenskih železnicah zaposlili približno 2000 ljudi, še pred mesecem smo nekaterim, ki so bili zaposleni za določen čas, izdajali odločbe za nedoločen čas. Pavlič in Berdajs sta zaposlovala ljudi po svojem interesu in po svojih vezah," navajajo v iniciativnem odboru. Ob tem v odboru Berdajsu in Pavliču očitajo, da nihče od novo zaposlenih ne gre na čakanje, temveč so na čakanje napoteni zaposleni z več kot 20 leti delovne dobe. Na njihova delovna mesta pa prihajajo drugi ljudje, ki bodo enako delo opravljali za višjo plačo. "Berdajs in Pavlič sta se sedaj na Slovenskih železnicah očistila svojih nasprotnikov. Na delovnih mestih ostajajo ljudje brez izobrazbe, ki pa so zvesti privrženci Pavliča in Berdajsa," navajajo. Iniciativni odbor čakajočih delavcev je, če bo to potrebno, pripravljen tudi demonstrirati pred Berdajsevo in Pavličevo pisarno.

 Berdajs je že po petkovem obisku premiera Boruta Pahorja na Slovenskih železnicah zavrnil navedbe, da naj bi prav on pripravljal sezname zaposlenih, ki bodo napoteni na čakanje. Seznami so po njegovih besedah sestavljeni na podlagi ugotovitev posameznih vodstvenih delavcev glede produktivnosti zaposlenih in obsega dela. Berdajs sicer ne izključuje možnosti, da se je kdo uvrstitvi na seznam izognil na podlagi načela "blizu oči - blizu srca".

Vodstvo družbe sicer napoveduje, da bodo v drugi fazi napotitve zaposlenih na čakanje morebitne nepravilnosti ali krivice preverili in ustrezno ukrepali. Kot omenjeno, je napotitev na čakanje na delo eden izmed letošnjih varčevalnih ukrepov na Slovenskih železnicah. Med možnimi ukrepi je tudi znižanje plač, o čemer bodo socialni partnerji pogovore nadaljevali ta teden. Že danes pa se bo sestal tudi usmerjevalni odbor za sanacijo Slovenskih železnic, ki ga vodi minister za promet Patrick Vlačič. Poleg Vlačiča so člani odbora še generalni direktor železnic Goran Brankovič, delavski direktor Albert Pavlič, prvi nadzornik Andrej Godec, dva predstavnika delavcev in predstavnik ministrstva za finance. Delavce bo v odboru zastopal Berdajs in še en predstavnik sindikatov. Vir:Delo.si

Trst, Koper - Banalno, vendar resnično. Zaradi pretovora približno 25.000 ton banan, ki jih je Luka Koper speljala tržaškemu pristanišču, je tržaška pristaniška uprava s Claudiom Boniccollijem na čelu sprožila pravo medijsko vojno proti koprskemu pristanišču. Luka Koper si je posel domnevno pridobila z nelojalnimi prijemi in zgolj zato, ker je deležna državne podpore in protekcionizma, saj sicer nikoli ne bi mogla ponuditi ugodnejših pogojev za pretovor kateremu koli poslovnemu partnerju. Tako lahko sklepamo iz pisanja italijanskih medijev, ki so razmeroma majhni količini tovora posvetili zelo veliko pozornosti.

Tržaški Il Piccolo je »bananski vojni« posvetil celo stran.

V Luki Koper odločno zanikajo nelojalne prijeme in državni protekcionizem. A tudi njih preseneča vehementni napad iz sosednjega pristanišča. Predstavniki tržaškega pristanišča priznavajo, da skozi Luko Koper že zelo dolga leta (tako rekoč od njenega nastanka) potujejo tudi banane. Toda tokrat se je pojavil ruski operater, ki je želel na leto pretovoriti več kot 25.000 ton banan iz Ekvadorja za vzhodnoevropske države: Slovenijo, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Rusijo, Ukrajino itd. Koprski logisti pa so po prepričanju Tržačanov posel speljali zgolj zato, ker so ruskemu operaterju omogočili desetdnevno brezplačno skladiščenje banan v skladiščih Luke Koper. »Kaj takega je nekaj neverjetnega in nesprejemljivega. Zasebni terminalist bi propadel, če bi moral ponujati brezplačno skladiščenje tovora. To si lahko privošči samo Luka Koper, ki jo subvencionira slovenska država, kar pa je v popolnem nasprotju s predpisi in navadami, ki veljajo v Evropski uniji,« trdi Walter Preprost, ki vodi tržaški terminal za sadje. Po njegovih razlagah je koprsko pristanišče konkurenčno samo zato, ker je državno in ker pomolov ne upravljajo zasebna podjetja (kot je to v Trstu). Trdijo tudi, da bo s tem utrpel precejšnjo škodo terminalist - skupina Gavio, ki ima v Trstu velike načrte z vlaganji v tržaško pristanišče. V njegov razvoj si želi investirati kakšnih 200 milijonov evrov.

 »Nismo ponujali brezplačnega skladiščenja«

V Luki Koper je na obtožbe odgovoril Sebastjan Šik, vodja službe za odnose z javnostjo. »Očitki so nas nekoliko presenetili. Vzroki, da se je ruski operater odločil priti v Koper, so povsem poslovnega pomena in jih ne moremo in nočemo komentirati. Nikakor pa ne držijo navedbe, da so prišli zato, ker bi jim mi ponudili desetdnevno brezplačno skladiščenje. Odločno zavračamo tudi navedbe o nelojalni konkurenci in domnevnem protekcionizmu slovenske države. Luka Koper, d. d., je resda v večinski lasti Republike Slovenije, vendar ne prejema nikakršne pomoči iz državnega proračuna. Prav nasprotno: poleg tega, da podjetje samo investira v pristaniško infrastrukturo, ki je last države, plačuje državi precejšnjo koncesnino. Severnojadranska pristanišča resda sodelujejo na mnogih področjih, vendar smo vedno poudarjali, da je cilj tega sodelovanja pritegniti čim več blaga v ta del Evrope. Na koncu pa blago dobi tisti, ki je najbolj konkurenčen,« je pojasnil Sebastjan Šik.

Roberto Dipiazza: Nima smisla zaradi »nekaj banan«

Vsakomur se zdi nenavadno, da so v italijanskem pristanišču tako povzdignili glas, saj je 25.000 ton tovora v resnici malenkost v primerjavi z več kot 40 milijoni ton tovora, ki ga pretovori tržaško pristanišče (upoštevajoč tudi naftne derivate). Veliko bolj problematično za Trst bi lahko bilo, da jim uspe v Kopru pretovoriti več kontejnerjev kot v Trstu, kljub vsej tehnologiji in vlaganjem, ki si jih lahko privoščijo sosedje. Tudi tržaški župan Roberto Dipiazza je za Il Piccolo izjavil, da nima smisla začenjati polemike s Koprom zaradi »nekaj banan« in da so vprašanja globalnega trga veliko pomembnejša. Drugi analitiki pa menijo, da se za tovrstnim napadom skriva stara tržaška miselnost, ki se je redila na račun protislovij in železne zavese na nekdanji meji med vzhodnim in zahodnim blokom. Vir:Delo.si

Predsednik bo uradni del obiska, na katerem ga bosta spremljala tudi zunanji minister Samuel Žbogar in finančni minister Franc Križanič, začel v nedeljo, ko se bo v katarski prestolnici Doha srečal z emirjem države Katar Hamadom bin Kalifo al Tanijem, državi pa bosta podpisali tudi sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in gospodarskem sodelovanju.

Türk se bo z emirjem pogovarjal predvsem o dvostranskem sodelovanju, zlasti o poglobitvi gospodarskega sodelovanja na področjih trgovine, finančnih investicij in turizma. Med temami bo tudi delovanje Mednarodne ustanove - fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) in Evro-sredozemske univerze.

Obravnavala bosta tudi bližnjevzhodni mirovni proces, humanitarno situacijo v Gazi, reformo mednarodnih organizacij ter razmere v regiji. Katar se je uveljavil kot most med Zahodom in islamskim svetom in se preskuša kot posrednik med Iranom in arabskim svetom ter v številnih sporih v širši regiji (npr. v Libanonu, Jemnu, Sudanu). V Dohi je obenem sedež arabske televizijske postaje Al Džazira, ki bo s predsednikom Türkom opravila pogovor.

Predsednik bo spregovoril tudi pred študenti podružnice ameriške univerze Georgetown v Katarju in predaval na temo "Demokracija, človekove pravice in dialog med civilizacijami". Katar je namreč veliko denarja vložil v razvoj izobraževanja, na obrobju Dohe pa je nastalo izobraževalno središče Education City, kjer so si dom ustvarile podružnice več uglednih ameriških univerz. V sklopu središča je tudi znanstveno-tehnološki park.Predsednik si bo kompleks ogledal.

V ponedeljek bo Türk pot nadaljeval v Kuvajt, kjer bo sledila vrsta srečanj s kuvajtskim državnim vodstvom. Čeprav tako Kuvajt kot Katar veljata za bolj napredni državi v regiji, pa so politične razmere v Kuvajtu precej drugačne od tistih v Katarju. Medtem ko katarski emir še vedno igra ključno vlogo v državi, pa Kuvajt zaznamuje precej večja politična raznolikost.

Država je kot prva arabska monarhija v Perzijskem zalivu leta 1962 uvedla parlamentarno demokracijo in dobila ustavo, vendar pa so zaradi stalnih sporov med izvršno in zakonodajno vejo oblasti politične razmere nestabilne. Ena od težav je v tem, da parlament nima besede pri oblikovanju vlade. Slednjo tradicionalno vodi član družine al Sabah, ki Kuvajtu vlada od leta 1756. Iz te družine prihajata tako emir šejk Sabah al Ahmed al Džaber kot premier Naser al Mohamed al Ahmed.

 Predsednik se bo srečal tako z emirjem in premierom kot s predsednikom narodne skupščine Jasimom Mohamedom al Korafijem, državi pa bosta podpisali sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in gospodarskemu sodelovanju. Poseben del Türkovega obiska v Katarju in Kuvajtu pa je namenjen poglabljanju gospodarskega sodelovanja Slovenije z obema državama. Strategija slovenske gospodarske diplomacije je namreč pomagati slovenskemu gospodarstvu pri prodoru na nove trge. Predsednika bo na obisku spremljala močna gospodarska delegacija, ki jo sestavlja 68 članov 59 podjetij in ustanov. Skoraj polovico udeležencev predstavljajo vodilni predstavniki bančnih in finančnih ustanov (NLB, NKBM, SID banka, Publikum, Poteza, Ilirika), zdravstvenih ustanov in naravnih zdravilišč.

 Organizirana bosta katarsko-slovenski poslovni forum in kuvajtsko-slovenska poslovna konferenca, v programu pa so tudi sektorska in dvostranska srečanja. Kuvajt in Katar sta v času od odkritja nafte in razglasitve neodvisnosti od Velike Britanije v letih 1961 oz. 1971 doživela hiter razvoj in se iz revnih območij razvila v zelo bogati državi. Obe sta nekoliko občutili posledice svetovne finančne in gospodarske krize ter padca cen energentov, pri čemer bolj Kuvajt.

Že v letošnjem letu naj bi se vrnili na pot stabilnega razvoja. Katar ima tretje največje zaloge zemeljskega plina in je šesti največji izvoznik tega energenta ter prvak v izvozu utekočinjenega zemeljskega plina. Kuvajt je sedmi izvoznik nafte, ima pa pete največje dokazane zaloge črnega zlata. Obe državi presežke od izvoza energentov vlagata v diverzifikacijo gospodarstva. Katarske oblasti razvijajo tudi finančno središče, ki želi konkurirati regijskima tekmecema Dubaju in Bahrajnu, in veliko vlagajo v šport ter turizem. Kuvajt želi okrepiti industrijo, bančništvo in finančne storitve ter telekomunikacije in se uveljaviti kot logistično središče. Obe državi tako zelo veliko sredstev namenjata za infrastrukturo in nove storitve, dolarske presežke pa državna sklada obeh emiratov in različni zasebni skladi vlagajo po vsem svetu.

Gospodarstveniki imajo dogovorjeni srečanji s predstavniki obeh državnih skladov - Qatar Investment Authority in Kuwait Investment Authority, na programu pa je tudi kosilo, ki ga bo v čast slovenskim gostom priredil izvršni direktor najmočnejšega kuvajtskega zasebnega investicijskega sklada Noor Financial Investment. Kot je povedal vodja sektorja za gospodarsko diplomacijo na zunanjem ministrstvu Robert Kokalj, so skladi iz obeh držav zelo zainteresirani za vlaganje v slovenska podjetja ter finančne ustanove, precej dobro pa poznajo tudi gospodarske razmere v Sloveniji.

Blagovna menjava Slovenije s Kuvajtom in Katarjem je sicer zelo skromna in je v letu 2008 znašala 7,7 oz. pet milijonov evrov. Še bolj borna je slika na področju storitvene menjave in kapitalskih ter naložbenih tokov. Priložnosti obstajajo tako na področju energetike in gradnje energetske ter okoljske infrastrukture, nizkih gradenj in opremljanja stavb, na področju strojne opreme, kemičnih, živilskih in jeklarskih proizvodov ter informacijske tehnologije.

Zelo obetavno se zdi sodelovanje na področju zdravstvenih storitev. Slovenski strokovnjaki so že v preteklosti sodelovali pri vzpostavljanju zdravstvenega sistema v Kuvajtu. Predstavniki vodilnih slovenskih zdravstvenih ustanov bodo obiskali tudi osrednjo zdravstveno korporacijo v Katarju. V obeh državah je skoraj popolnoma neraziskan turistični trg. Kot je pojasnil Kokalj, naj bi k tesnejšim poslovnim stikom in razmahu turističnega sodelovanja pomagalo odprtje veleposlaništva, ki se v bližnji prihodnosti načrtuje v zalivski regiji, v veliko korist pa bi bile čarterske povezave z območjem.

Vir:Dnevnik.si

Vlada zvišuje možno trošarino na plinsko olje za pogon z dobrih 320 evrov za tisoč litrov na kar 470 evrov za tisoč litrov. Na plinsko olje za ogrevanje zvišuje trošarino z dobrih 41 evrov za tisoč litrov na 70 evrov. Zvišuje se tudi trošarina na neosvinčeni bencin, in sicer z dobrih 377 evrov za tisoč litrov na 490 evrov.

Čeprav vlada močno zvišuje zakonsko določene trošarine na energente, v isti sapi opozarja, da to "še ne pomeni tudi predloga za dejansko zvišanje trošarin", temveč si samo pušča manevrski prostor za njihovo morebitno kasnejše zvišanje. V skladu z zakonom namreč lahko vlada trošarino na pogonsko gorivo zmanjša ali zviša do polovice zneska, določenega z zakonom, kar stori z uredbo. Trošarina na plinsko olje za pogon trenutno znaša 432 evrov za tisoč litrov, za neosvinčeni motorni bencin pa dobrih 489 evrov za tisoč litrov. Vlada ugotavlja, da je torej že zelo blizu ali pa povsem na zgornjih mejah mogočega dviga trošarin.

Ob tem spomnimo, da je minister Križanič že za januar napovedal zvišanje trošarin na dizel in bencin, za april pa zvišanje trošarin na cigarete. Slednje se bodo, kot predvideva novela zakona, s 1. aprilom zvišale z 69 na 74 evrov za tisoč kosov, leta 2011 na 79 evrov, 2012 pa na 84 evrov. Vlada s tem upošteva načrtovane spremembe tako imenovane tobačne direktive, ki naj bi najnižjo trošarino na cigarete leta 2014 zvišala na 90 evrov.

Vir:Dnevnik.si

Vodstvo družbe je sprva pričakovalo pokritje približno 43 milijonov evrov, a so se dogovorili za okoli pet milijonov manj, saj država ni bila pripravljena pokriti božičnic, ki so jih v tem obdobju izplačale SŽ. S to finančno injekcijo se bodo SŽ, kot poudarjajo naši viri, izkopale iz insolventnosti in jim ne bo več grozil stečaj. Družba naj bi v skladu z dogovorom, ki so ga sklenili včeraj na večurnem sestankovanju medresorske skupine za SŽ, državi zdaj izstavila račun za poplačilo razlike med plačanimi in naročenimi storitvami. Kdaj bodo sredstva dejansko na računu družbe, ni znano, naj pa bi, kot so nam pojasnili naši viri, razliko država poplačala v okviru aneksa k pogodbam o gospodarskih javnih službah.

Težav z Brusljem naj ne bi bilo, saj da je ukrep skladen z zakonodajo, država pa je SŽ cene za storitve potniškega prometa, ki jih je naročila, ob podpisu vsakoletnih pogodb tudi potrdila, zatrjuje naš vir. A ob tem velja spomniti, da je direktor direktorata za železnice in žičnice na ministrstvu za promet Ljubo Žerak v decembrskem pogovoru za Dnevnik opozoril, da je zaračunavanje storitev potniškega prometa v SŽ popolnoma netransparentno urejeno. "Vleka je poslovala pozitivno, prav tako tehnično-vozovna dejavnost, obe službi pa le zaračunata svoje storitve potniškemu in tovornemu prometu. SŽ sem že večkrat pozval, naj izračunajo, koliko bi jih dejansko stali vleka in tehnično-vozovna dejavnost na letni ravni, ne koliko jim obe službi zaračunata.

Ti namreč računata od zadaj naprej, torej, najprej pogledata, koliko je ljudi, nato, koliko imajo SŽ vlakov, potem pa izstavita račun. Dvomim, da je to realna cena," je takrat dejal Žerak. Država se je, kot je razumeti včerajšnji dogovor, odločila, da za nazaj s SŽ sklenjenih pogodb in postavljenih cen ne bo preverjala. To bi menda terjalo preveč časa in dela. Naj pa bi v naprej pogajanja potekala na podlagi preverjanja cen storitev, ki jih bodo državi zaračunavale SŽ za gospodarske javne službe. Te naj bi, pravi naš sogovornik, v bodoče poslovale s pozitivno ničlo, kot bi morale že doslej.

Na kakšen način bo država, ki se doslej v cene storitev, ki so jih postavljale SŽ, ni spuščala, ugotavljala, ali so cene realne, ostaja neznanka. Z dogovorom o pokritju izgube iz potniškega prometa se bo danes na obisku SŽ seznanil tudi premier Borut Pahor. To pa je tudi edina konkretna znana tema današnjega srečanja vodstva in sindikatov SŽ s premierjem in ministrom Vlačičem. Ker bo minister po sestanku javnosti predstavil sanacijski načrt družbe, gre sklepati, da bo tudi ta tema pogovorov.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - V ukrep začasnega čakanja na delo bo od prihodnjega tedna vključenih skupaj 1075 zaposlenih. Število zaposlenih, ki bodo napoteni na čakanje na delo, je določeno glede na trenutni obseg dela ter ukrepe racionalizacije in optimizacije poslovanja. Nekateri bodo v ukrep vključeni vseh šest mesecev, nekateri manj, pojasnjujejo na železnicah in poudarjajo, da za tiste, ki bodo odšli na začasno čakanje, to ne pomeni predhodnega ukrepa ob morebitnem odpuščanju.

Glede na nadaljnji obseg dela ter ukrepe racionalizacije in optimizacije poslovanja na Slovenskih železnicah pričakujejo, da bo v ukrep začasnega čakanja na delo vključenih še nekaj zaposlenih, skupno do največ 2000. Pahor jutri znova na želenicah O številu napotenih na čakanje na delo so se v sredo seznanili socialni partnerji na Slovenskih železnicah, ni so pa se dotaknili pogovorov o morebitnem znižanju plač. Pogovore bodo nadaljevali prihodnji teden, torej po petkovem obisku predsednika vlade Boruta Pahorja na Slovenskih železnicah.

Premier Pahor Slovenske železnice od lanskega novembra obiskuje enkrat mesečno. Nazadnje se je v družbi skupaj z ministrom za promet Patrickom Vlačičem mudil 4. decembra lani in se seznanil s študijo o možnostih reorganizacije in racionalizacije poslovanja družbe. Študijo o možnostih reorganizacije in racionalizacije poslovanja Slovenskih železnic so pripravili na prometnem ministrstvu. Doslej so bile sicer odprte vse možnosti novega poslovnega modela: enovit sistem, popolna delitev in holding. Pahor naj bi železnice obiskal že v začetku tega tedna, a so se kasneje uskladili za petek.

 Na temo iskanja rešitev finančne sanacije družbe se je namreč najprej želela sestati medresorska skupina, v kateri so predstavniki železnic ter ministrstev za prometa in za finance. Skupina se bo sestala danes, s sklepi sestanka pa bo v petek seznanjen tudi Pahor. Slovenske železnice so sicer vso potrebno gradivo za petkov obisk premiera oddale že pred ponedeljkom, poudarjajo v družbi.

Vir:Delo.si

Komaj se je poslovodstvu T-2 uspelo rešiti upnika, ki je sprožil postopek (s podjetjem Smart Com so se dogovorili o obročnem odplačevanju dolgov, tako da je ta svoj predlog umaknil), že je na vidiku nova resna grožnja, da bi drugi največji igralec na telekomunikacijskem trgu končal v stečaju. "Terjatve Telekoma do T-2, ki izvirajo iz neplačevanja obveznosti iz medsebojno sklenjenih pogodb, so tako visoke, da moramo ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja in zavarovati svoje poslovne interese - tudi z vstopom v stečajni postopek," so nam včeraj pojasnili v Telekomu.

Vlogo za priznanje sodelovanja v postopku so na mariborsko okrožno sodišče vložili 24. decembra 2009, ali je na njihovo odločitev poleg tega, da je T-2 eden njihovih glavnih konkurentov, vplivala tudi 129 milijonov evrov težka tožba, ki jo je T-2 proti nekdanjemu monopolistu vložil v začetku leta 2007, pa niso povedali. V Telekomu so nam povedali, da vrednost terjatev do T-2 znaša "le" dobrih šest milijonov evrov, torej natanko toliko, kolikor naj bi T-2 dolgoval podjetju Lokainvest, ki je prav tako priglasilo sodelovanje v predhodnem postopku. Medtem ko ta številka pomeni za podjetje Lokainvest večino terjatev, pa je položaj pri Telekomu povsem drugačen. Še septembra lani je imel namreč do poslovnih partnerjev za več kot 100 milijonov evrov terjatev.

V T-2 so nam še povedali, da se nezakonito ravnanje, na katero se nanaša tožba (in tudi novo), pojavlja tudi v medsebojnem sodelovanju na podlagi sklenjenih pogodb, zaradi česar po mnenju T-2 niso nastale obveznosti do Telekoma, zaradi kršitev sklenjenih pogodb pa naj bi jim nastajala tudi škoda. "Ne glede na to bomo samo zato, da bi se izognili škodljivim posledicam za T-2, nekatere od obveznosti tudi poravnali," so dodali.

Vir:Dnevnik.si