New York - Poneverjena vsota se zdi majhna ob vseh drugih finančnih prevarah, ki so prišle na dan v zadnjih letih, vendar pa je primer pomemben, ker pošilja sporočilo Wall Streetu, da jih je začel "veliki brat" opazovati. Hedge skladi so doslej bolj ali manj nekaznovano vplivali na poslabšanje finančnih razmer. Ko se je na primer lansko jesen poglobila finančna kriza so upravitelji hedge skladov v skladu s tržno logiko začeli prodajati delnice finančnih podjetij "na kratko" torej s pričakovanjem, da jim bo vrednost padla, kar je padanje vrednosti delnic pospešilo.

Dokler je takšno trgovanje potekalo na podlagi javnosti dostopnih informacij, regulatorji niso mogli ukrepati. Vendar pa so v hedge sklade vpleteni ljudje z veliko denarja, ki so med seboj povezani na različne načine in si izmenjujejo informacije, ki javnosti niso dostopne. Tako prehitijo konkurenco in mastno zaslužijo. Takšna trgovina se odvija vsak dan po vsem svetu, organi pregona pa posredujejo izjemno redko. Petkove aretacije so se odvijale po scenariju iz znanega filma Wall Street iz 80. let prejšnjega stoletja.

Zvezni tožilec južnega New Yorka Preet Bharara je po aretacijah sporočil, da jim je sodišče tokrat prvič dovolilo tajno prisluškovanje igralcev na Wall Streetu. Bharara je dejal, da gre za opozorilo upraviteljem hedge skladov in vsem, ki mislijo trgovati na podlagi notranjih informacij, da jih policija posluša. Koliko bo opozorilo delovalo, glede na to, da takšno trgovanje prinaša velike dobičke, bo pokazal čas. Raj Rajaratnam je s svojimi 1,3 milijardami dolarjev ocenjenega premoženja na 559. mestu Forbesove lestvice najbogatejših na svetu.

Poleg njega so aretirali še Danielle Chisei in Marka Kurklanda, ki sta bila zaposlena pri skupini hedge sklada New Castle, nekoč v okvirju propadle investicijske banke Bear Stearns. Z lisicami so za zapahe pospremili tudi Rajiva Goela zaposlenega pri investicijski veji podjetja Intel, podpredsednika podjetja IBM Roberta Moffata in Anila Kumarja iz svetovalnega podjetja McKinsey & Co. Vsi skupaj so si menjavali javnosti nedostopne informacije o prihodnjih dogodkih v zvezi s številnimi podjetji, kot so na primer Google, IBM, Hilton, Clearwire, Akamai, Advanced Micro Devices in People Support.

 Rajaratnam je na primer izvedel, da bo hotele Hilton julija 2007 kupila skupina Blackstone in je pred konkurenco in zvišanjem cene kupil na sto tisoče delnic ter pospravili v žep 4 milijone dolarjev dobička. Po drugi strani so obtoženci leta 2008 kratko prodali delnice spletnega podjetja Akami, ker so vedeli, da bo podalo poročilo o nižjih dobičkih in s tem pobrali 2,4 milijona dolarjev razlike. Preiskava se je začela že leta 2007, ko so začeli z FBI sodelovati nekateri udeleženci poslov, da si zagotovijo nižjo kazen. Rajaratnam je v štirih točkah obtožen zarote, v devetih točkah pa poneverb vrednostnih papirjev. Aretirali so ga, tik preden je odpotoval v London, za kar je imel kupljeno vozovnico. Poleg kazenskega pregona bodo morali obtoženci, če jim bo dokazana krivda, tudi vrniti nezakonito pridobljeno premoženje skupaj z obrestmi. Za to pa skrbi civilna tožba Komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC).

Vir:Delo.si

Uvodni del trgovanja na največji azijski borzi je zaznamovalo unovčevanje dobičkov ter negativen konec tedna na Wall Streetu. Vlagatelji ostajajo previdni, po poročanju ameriške tiskovne agencije AP opozarjajo analitiki. Ameriško gospodarstvo še vedno bremenijo slabe naložbe, kar nakazuje na počasno okrevanje.

V današnjem trgovanju v Tokiu so izgubile predvsem tehnološke delnice. Na ostalih azijskih trgih je bilo zaznati nekoliko več optimizma. Vlagatelje so opogumili v povprečju dobri četrtletni rezultati največjih ameriških podjetij ter najnovejše objave gospodarskih kazalcev na Kitajskem. Po poročanju AP je znakov, da najpomembnejši svetovni gospodarstvi okrevata, vse več.

Na Wall Streetu je v petek indeks Dow Jones trgovanje sklenil pri 9995,91 točke, kar je za 67,03 točke oz. 0,67 odstotka manj kot v četrtek. Tehnološki indeks Nasdaq je pridobil 16,49 točke oz. 0,76 odstotka in se ustavil pri 2156,80 točke. Cene ameriške nafte so danes v azijskem trgovanju poskočile prek 79 dolarjev, a se nato nekoliko umirile. Vlagatelji v tem tednu nestrpno pričakujejo objavo poslovnih rezultatov velikih ameriških trgovcev, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo v novembru je bilo treba med trgovanjem na newyorški blagovni borzi odšteti 79,05 dolarja, kar je 52 centov več kot ob koncu petkovega trgovanja. Kasneje se je nafta sicer spustila pod 79 dolarjev. V petek se je cena črnega zlata oblikovala pri 78,53 dolarja. Prejšnji teden je cena surove nafte presegla okvir med 65 in 75 dolarjev, v katerem se je s črnim zlatom trgovalo v zadnjih petih mesecih.

Razlog za rast je bil šibak tečaj dolarja in pričakovanja, da se bo povpraševanje nafte ob okrevanju svetovnega gospodarstva, ki ga je pričakovati prihodnje leto, okrepilo. Vlagatelji bodo ta teden usmerjeni v objave poslovnih rezultatov velikih trgovcev, ki bodo dali nov znak o stanju potrošnje. Med drugim bodo rezultate objavila podjetja Apple, McDonald's, Whirlpool in proizvajalec igrač Hasbro. Na borzi v Londonu se je severnomorska nafta vrste brent za dobavo v decembru podražila za 13 centov na 77,12 dolarja.

Vir:Dnevnik.si

Indeks DAX na borzi v Frankfurtu se je do okoli 10.15 ure zvišal za 1,27 odstotka na okoli 5816 točk. Pariški indeks CAC 40 je pridobil 1,24 odstotka in se giblje pri vrednosti 2602 točki.

Za odstotek je višje milanski indeks FTSE Italia All-Share, ki znaša približno blizu 24.972 točk. Londonski indeks FTSE 100 je zrasel za 0,70 odstotka na 5259 točk, dunajski ATX pa se je povzpel za 0,38 odstotka na raven 2735 točk.

Pomembnejše borze v Evropi tako ne sledijo neenotnemu trendu z azijskih borz. Tokijski indeks Nikkei je izgubil 0,21 odstotka, hongkonški Hang Seng pa je nasprotno pridobil 0,8 odstotka. Prav tako se je zvišal šanghajski indeks, in sicer za dva odstotka.

 Vir:Dnevnik.si

"Ljudje se včasih pritožujejo nad denarjem, ki ga zaslužijo pop zvezdniki ali vrhunski nogometaši v Premiershipu, a so do njih relativno strpni, saj jim prinašajo zabavo in sprostitev. Težava z nami bankirji pa je v tem, da ljudje v nas vidijo bolj omejitve tega, kar bi si lahko privoščili, kot pa nekaj razburljivega," je povedal Hester. "Celo moji starši mislijo, da zaslužim preveč, kar pa ne pomeni, da niso ponosni name, ampak je predvsem signal tega, da sem se precej oddaljil od sveta, v katerem sem odraščal," je nadaljeval.

 Hester je na mestu izvršnega direktorja banke, ki jo je morala država zaradi finančne krize dokapitalizirati in ima v njej trenutno 70-odstotni lastniški delež, zamenjal Freda Goodwina. Ta je pošteno razburil britansko javnost, ko je postalo jasno, da je kljub letni izgubi banke v višini 24,1 milijarde funtov prejel pokojnino v višini 700.000 evrov na leto.

Goodwin je sicer na koncu pristal v zmanjšanje bogate pokojnine. Hester naj bi v skladu s svojo pogodbo v obliki denarja, delnic in delniških opcij prejel 9,7 milijona funtov (skoraj 11 milijonov evrov) nagrade, če mu uspe vrednost delnice RBS dvigniti na 70 penijev.

Trenutno je delnica RBS na londonski borzi vredna dobrih 48 centov, še v začetku leta pa je njena vrednost znašala le deset penijev. Bo pa Hester to nagrado prejel v več delih, več kot polovico dolgoročne nagrade pa mu bodo izplačali šele leta 2014. RBS naj bi sicer letos in prihodnje leto v okviru prestrukturiranja število zaposlenih zmanjšala za 9000.

Konkurenčna banka Lloyds Banking Group, ki je nastala po združitvi Lloyds TSB in Halifax Bank of Scotland pa je danes napovedala dodatnih 400 odpuščanj, s čimer se je število zaposlenih, ki naj bi jih banka zaradi posledic krize odpustila, povečalo na 8000.

Vir:Dnevnik.si

Washington – Ameriško podjetje Google je zabeležilo rekorden četrtletni dobiček, kar je po ocenah nekaterih analitikov očiten znak, da si je spletno oglaševanje opomoglo po nedavni gospodarski in finančni krizi. Kot piše BBC, je Google v tretjem četrtletju ustvaril za 1,6 milijarde dolarjev neto profita, kar je za 27 odstotkov več kot v enakem obdobju lansko leto.

Celoten dohodek podjetja v tretjem četrtletju je znašal 4,38 milijarde dolarjev, kar je preseglo vse ocene analitikov, ki so napovedovali "zgolj“ 1,29 milijarde dolarjev prihodka. Izvršni direktor podjetja Google Eric Schmidt je dejal: "Najhujši del recesije je očitno za nami. Zaradi doseženih rezultatov, z optimizmom zremo v prihodnost.“

Spletni iskalnik Google je že med samo recesijo kazal precej boljše rezultate, kot njegovi tekmeci, ki so prav tako odvisni od spletnega oglaševanja. "Google preprosto nima konkurence. Iskalnik Yahoo je izgubil svoj začetni položaj, medtem ko (Microsoftov) Bing še nima razvite svoje baze“, je dodal Coin Gillis, ki je eden od najbolj izkušenih analitikov spletnega oglaševanja pri podjetju Brigantine Advisors

Vir:Delo.si

Na dvig tečajev delnic je med drugim vplival padec vrednosti jena v primerjavi z dolarjem, kar je pozitivna novica za rezultate japonskih izvoznikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vrednosti delnic so se v četrtkovem trgovanju na Wall Streetu v povprečju zvišale.

Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.062,94 točke, kar je za 47,08 točke oz. 0,47 odstotka več kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 1,06 točke oz. 0,05 odstotka in se ustavil pri 2173,29. Cene nafte so se v današnjem elektronskem trgovanju v Aziji znova zvišale in presegle 78 dolarjev.

 Nafta se draži že ves teden, tudi zaradi šibkega dolarja. Od maja so se cene te surovine gibale v razponu od 65 do 75 dolarjev za sod. Zahodnoteksaška lahka nafta z novembrskim dobavnim rokom se je med trgovanjem podražila za 59 centov na 78,17 dolarja za 159-litrski sod, kar je najvišja raven po 15. oktobru 2008. V četrtkovem trgovanju je pridobila 2,40 dolarja.

V Londonu je bilo za sod severnomorske nafte brent, ki bo dobavljena decembra, treba odšteti 76,45 dolarja, kar je 22 centov več kot v četrtek. Skok cen nafte je na tedenski ravni največji v zadnjih dveh mesecih. Pomemben razlog je tudi znižanje zalog nafte in njenih derivatov v ZDA, kar je po mnenju nekaterih analitikov že mogoče razumeti kot strukturni pokazatelj okrevanja ameriškega gospodarstva.

V Singapurju je cena nafte v nadaljevanju trgovanja spustila na 78,03 dolarja. "Posli se bodo zdaj sklepali med 70 in 80 dolarji," so pojasnili v družbi Barclays Capital, kjer v prihodnosti pričakujejo dražjo nafto. Ni izključeno, da bo na cene nafte vplivala tudi prekinitev 90-dnevnega premirja v delti reke Niger, ki ga je v boju proti naftnim družbam razglasilo tamkajšnje gibanje, ki si prizadeva za osvoboditev delte Nigra

Vir:Dnevnik.si

Vodilne evropske borze so v primerjavi s četrtkom višje za okoli pol odstotka. Londonski FTSE 100 je pridobil 0,64 odstotka in se povzpel na 5256,20 točke, frankfurtski DAX je višje za 0,57 odstotka pri 5863,97 točke, pariški CAC 40 pa za 0,31 odstotka pri 3895,85 točke.

Vlagatelji pričakujejo tudi današnji objavi četrtletnih rezultatov Bank of America in General Electrica, ki naj bi prispevali k jasnejši podobi okrevanja tako finančnega kot realnega sektorja največjega svetovnega gospodarstva. Razpoloženje na Wall Streetu je optimistično, indeks Dow Jones se je v četrtek obdržal nad mejo 10.000 točk in dosegel najvišjo vrednost v zadnjem letu.

Azijske borze so danes trgovanje sklenile neenotno. Tokijski Nikkei je pridobil 0,18 odstotka, osrednji borzni indeks indijske borze je bil višje za 0,8 odstotka, v Šanghaju so bili delniški tečaji v povprečju nižje za 0,1 odstotka, nižje pa je končal tudi hongkonški Hang Seng, in sicer za 0,3 odstotka.

Vir:Dnevnik.si

Kot je ACEA zapisala v sporočilu, objavljenem na svoji spletni strani, gre za četrto zaporedno zvišanje, prodajo novih avtomobilov v septembru pa so spodbudile državne sheme za zamenjavo starih vozil z novimi, še posebej v državah, kjer se bodo sheme kmalu iztekle.

V zahodni Evropi se je prodaja novih osebnih vozil septembra glede na september lani povečala za 9,6 odstotka, kar je največji skok od leta 1999, nominalno pa je število registracij novih vozil septembra ostalo pod ravnjo iz leta 2002. Najbolj se je prodaja okrepila v Nemčiji, in sicer za 21 odstotkov.

Dvomestno rast so zabeležile še Španija (18 odstotkov), Avstrija (17,9 odstotka), Francija (14 odstotkov), Norveška (12,7 odstotka) in Velika Britanija (11,4 odstotka). Rast so zabeležili še v Italiji (6,8 odstotka) in Švici (2,9 odstotka). V devetmesečju so v zahodni Evropi registrirali nekaj več kot 10,31 milijona novih vozil, kar je 4,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Rast so beležili le v treh državah - Nemčiji (26,1 odstotka), Avstriji (6,7 odstotka) in Franciji (2,4 odstotka). V drugih državah so beležili padec v razponu med 5,9 odstotka (Italija) do 79,5 odstotka (Islandija).

V novih članicah EU so v septembru še naprej beležili padec, in sicer je prodaja upadla za 36,4 odstotka, ugotavlja ACEA. Rast so zabeležili le na Poljskem (7,9 odstotka) in Češkem (0,5 odstotka). V Sloveniji je bilo po oceni ACEA septembra prodanih 4567 novih vozil, kar je za 17,8 odstotka manj kot septembra lani.

V prvih devetih mesecih so trgi novih članic upadli za 28,7 odstotka, pri čemer se je padec gibal od 22,3 odstotka v Sloveniji (45.057 prodanih vozil) do 80,2 odstotka v Latviji. Rast so zabeležile Slovaška (19,7 odstotka), Češka (osem odstotkov) in Poljska (1,7 odstotka).

Vir:Dnevnik.si