Zgornja meja osnove za pokojninsko in zdravstveno varstvo bo enaka najvišji letni pokojninski osnovi (40.865 evrov), primanjkljaj v obeh blagajnah pa bo država nadomestila tudi z zvišanjem cedularne obdavčitvive kapitalskih dohodkov na 30 odstotkov. To so najpomembnejši vsebinski predlogi vladnih ukrepov, zajetih v Slovenski izhodni strategiji 2010-2013, ki jo je pripravila vladna služba za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija. Njen ključni cilj je po navedbah avtorjev "fiskalna konsolidacija" javnih financ po koncu finančno-gospodarske krize, po kateri bo okrevanje po oceni piscev "počasno in dolgotrajno".

Dvig davka na obresti, dividende...

Čeprav dokument navaja, da naj bi "izhod iz krize spremljal aktivni program strukturnih reform", je konkretne ukrepe, povezane z njimi, v strategiji, ki jo bodo ministrstva s pripombami dopolnila v naslednjih dneh, za zdaj moč našteti na prste ene roke. Če odštejemo pokojninsko reformo, ki jo vlada pripravlja že več mesecev, se ti pretežno nanašajo na trg dela. Avtorji so tako zapisali, da je treba poseči v nižanje stroškov prenehanja pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, s ciljem izenačevanja vseh vrst delovnih razmerij". Kot je razumeti strategijo, bi se presežek tega denarja zbiral v namenske sklade za izobraževanje in usposabljanje ter skladu za odpravnine. Pri tem je opaziti, da Gasparijeva služba na drugi strani "prožnostne" enačbe delojemalcem ponuja "le" karierno svetovanje z "neformalnimi usposabljanji, modernizacijo zavoda za zaposlovanje in spodbujanje socialnega podjetništva. Čeprav je v dokumentu napovedan dvig minimalne plače do leta 2012 na 562 evrov, je vprašanje, ali večino tega dviga v naslednjih treh letih ne bo izničila inflacija, ki bo spremljala okrevanje. Iz dokumenta prav tako ni moč razbrati, kako bo ta "spodbujal poslovno okolje, v katerem bosta možna hitrejša rast dodane vrednosti in ustvarjanje kvalitetnih delovnih mest". Izhodna strategija namreč izrecno govori o dvigu obdavčitve kapitalskih dohodkov. To posledično pomeni, da bi vlada lahko še letos z 20 na 30 odstotkov dvignila obdavčitev obresti, dividend, prihodkov od nepremičnin in zelo verjetno tudi kapitalskih dobičkov.

Kaj je z zmanjševanjem javne uprave?

Prav tako je, milo rečeno, težko verjeti, da bo potrošnjo in s tem posledično podjetništvo spodbudil dvig DDV. Pripravljalci strategije so sicer vlogo ključnega spodbujevalca podjetništva namenili banki SID, ki naj bi jo vlada preoblikovala v nekakšen holdinški sklad, ta pa bi se napajal tudi z viri iz proračuna, zasebnim in tveganim kapitalom. Temu naj bi po neuradnih informacijah nasprotovali na ministrstvu za gospodarstvo, kjer so v okviru programa inštrumentov finančnega inženiringa vlogo holdinškega sklada že namenili slovenskemu podjetniškemu skladu, ki deluje v okviru ministrstva. V strategiji velja opozoriti še na tri ključna dejstva. Prvič, na nobeni od 33 strani, kolikor jih obsega gradivo, ni moč najti konkretnih načrtov za zmanjšanje javne porabe oziroma javne uprave. Strategija tako navaja le delovno gradivo ministrstva za finance, ki navaja možnost zmanjšanja stroškov javne uprave za 50 milijonov evrov, a šele v letu 2012, pri čemer v dokumentu ni pojasnjeno, kje in kdaj bo vlada zmanjševala uradniške vrste.

V Gasparijevi službi so "učinkovitejši javni upravi" namenili le nekaj vrstic. Tudi v njih ni govora o zmanjševanju javne uprave ali ukinjanju ministrstev, ampak le o njenem bolj kakovostnem in učinkovitejšem poslovanju, med njenimi prednostnimi nalogami pa so našteti pobiranje davkov in vzpostavitev tako imenovanega programskega proračuna. Drugič, iz strategije ni vidno, katerim naložbam, ki bi lahko Slovenijo v naslednjih letih pomagale vleči iz krize, bo vlada pri načrtovanju dala prednost. Z izjemo predloga o "zeleni davčni reformi", ki pa ga podrobneje ne definira, iz nje ni moč razbrati, na kateri panogah naj bi vlada gradila razvojno politiko. Odgovore na ta vprašanja naj bi dal program državnih razvojnih prioritet in investicij, ki naj bi ga vlada spisala v naslednjih mesecih, v katerem bodo svoje mesto našli tudi panoge in projekti iz sprejetih regionalnih razvojnih programov in tudi iz resolucije o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023, ki jo je sprejela še vlada Janeza Janše.

Pravljica o socialni "kapici"

 Dejstvo, da strategija ne določa prednostnih naložb in panog, bi lahko pomenilo izgubo dragocenih mesecev pri prilagoditvi operativnih programov za črpanje evropskih sredstev do leta 2013, ki jih je potrdila Evropska komisija. Obenem odpira tudi vprašanje, zakaj je vlada razvojne smernice opredelila že v proračunih za letošnje in prihodnje leto, če jih bo v naslednjih mesecih določala na novo. In tretjič, iz gradiva še zdaleč ni jasno, kje bo vlada našla 235 milijonov evrov, ki naj bi jih izgubila s postavitvijo tako imenovane socialne "kapice" pri osnovi za pokojninsko in zdravstveno varstvo, pri čemer bo ukinila sedanja prispevka za zaposlovanje in socialno varstvo, ki bi se financirala iz davčnih virov. To vprašanje naj bi Gaspariju v prihodnjih dneh zagotovo zastavil minister za finance Franci Križanič. Medtem ko naj bi 40 milijonov evrov v državno blagajno prinesla višja vplačila akontacije dohodnine, naj bi vlada preostanek izpada prihodkov delno nadomestila s tem, da bodo prispevke po novem plačevali tudi imetniki avtorskih in podjemnih pogodb, popoldanski obrtniki in zaposleni prek študentskega dela. Vlada je že napovedala tudi zvišanje minimalnih osnov pri plačevanju prispevkov pri samostojnih podjetnikih in lastnikih podjetij, ki si uradno izplačujejo minimalno plačo.

Vir:Dnevnik.si

Premier je tudi napovedal, da bo vlada na vseh svojih rednih sejah v tem mandatu obravnavala izhodno strategijo, ministru za finance Francu Križaniču pa je vlada danes naložila, da do petka do 12. ure pripravi osnutek programa stabilnosti, ki ga bo Slovenija poslala v Bruselj.

Do prihodnje seje vlade, ta bo predvidoma v četrtek, bodo ta program tudi uskladili, če se bodo odprla politična vprašanja, pa bo Pahor sklical tudi vrh koalicije. Pahor pri usklajevanju tega dokumenta, ki ne predvideva povečanja bremen, ampak predvsem krčenje javne porabe, "pričakuje prepire, vendar ustvarjalne prepire." Če bi ta dokument obravnavali ravnodušno in brez prepira, bi me zaskrbelo", je poudaril.

Kot je ocenil, bosta program stabilnosti in izhodna strategija imela velikopotezne posledice za gospodarstvo. Tudi zato bo premier kmalu sklical strateški gospodarski svet, na katerem bi obravnavali program stabilnosti in izhodno strategijo.

Vir:Dnevnik.si

Vlada bo strategijo za izhod iz poslabšanega javnofinančnega položaja vključila v program stabilnosti, ki ga bo poslala Evropski komisiji, je na novinarski konferenci po srečanju povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari in dodal, da bodo v petek potrjevali osnovna izhodišča za program stabilnosti skupaj z ministrom za finance. Naslednjo sredo pa naj bi nato v tem okviru dokončno določili nabor tistih ukrepov, tako kratkoročne kot srednjeročne narave, ki bodo po Gasparijevih besedah "vsebinska razlaga" za takšno fiskalno konsolidacijo, kot jo predvidevalo omenjeno gradivo.

Omenjeni program stabilnosti, tako minister, je torej hkrati tudi izhodna strategija, ki je neke vrste zaščitni znak za ekonomske politike, ki jih vlade pripravljajo, da bi uredile svoje ne samo tekoče javne finančne situacije, ampak tudi srednjeročne gospodarske možnosti. V vladi zato poleg osnovnih predpostavk, ki jih morajo zagotoviti, da se bodo javne finance v naslednjih treh letih uskladile s predpostavljenimi cilji, usklajujejo tudi ukrepe, ki bodo na eni strani zagotavljali, kolikor je to v tem trenutku mogoče, socialno kohezivnost in na drugi strani ukrepe, ki ne bodo zavirali sposobnosti slovenskega gospodarstva za obnovo in večjo konkurenčnost. Hkrati želi vlada zagotoviti, da bo finančna sredstva, ki so na razpolago, tako evropska kot tudi domača, nalagala in z njimi razpolagala na bolj učinkovit način - tako preko razvojnih finančnih institucij kot tudi preko bančnega sektorja.

Zato so današnji pogovori šli v smeri, kaj je pri krčenju javne porabe v naslednjih letih potrebno jasno definirati kot prioritete, ki bodo tega krčenja deležne manj, in kako doseči ta cilj, ne da bi zatrli konkurenčnost podjetij in onemogočili osnovno socialno kohezivnost. Po Gasparijevih navedbah mora pri tem priti do tega, da se v socialnem sistemu zgodijo določene prilagoditve ne da bi bilo treba bistveno zniževati pravice. To zadeva predvsem zakonodajo o pravicah iz javnih sredstev, o socialnih prejemkih, o zavarovanju in o delovnih razmerjih. Na drugi strani so ukrepi, ki bodo omogočali sprostitev konkurenčnosti slovenskih podjetij tam, kjer je ta najbolj ovirana, to pa je na področju obremenitev s prispevki.

Vlada išče način, kako bi lahko to dosegli, ne da bi s tem povzročali dodatne težave. Hkrati ima vlada pred sabo tudi predloge zakonov o pokojninskem in zdravstvenem sistemu, ki so srednjeročni oziroma dolgoročni, a v danem trenutku, če bodo sprejeti, sproščajo "določene potenciale, ki bodo omogočali podjetjem boljše predvidevanje bodočih dogodkov". Gaspari ob vsem tem poudarja, da država v tem trenutku, če želi priti v fiskalno konsolidacijo ob aktualnih mednarodnih razmerah, ne more dodatno bistveno zniževati davčnih obremenitev, hkrati pa išče načine, kako jih tudi ne bi povečevali. Zato želi z bolj rigorozno oceno veljavnih programov zmanjšati te izdatke države za približno 600 milijonov evrov letno. To je po Gasparijevih besedah minimalni cilj, ki ga je potrebno doseči, če želimo spoštovati zastavljene cilje.

Vir:Dnevnik.si

Čatež ob Savi - Kot so danes prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz Term Čatež, družba letos načrtuje dobiček iz poslovanja v višini 7,3 milijona evrov in načrtuje 721.500 prenočitev, kar je za štiri odstotke več kot v letu 2009. Ob tem načrtuje 1.023.000 obiskovalcev njihovih bazenov.

V Termah Čatež so lani zabeležili 693.537 prenočitev, kar predstavlja 3,5 odstotka več kot leto poprej. Število domačih prenočitev se je povečalo za 3,7 odstotka, število prenočitev tujih gostov pa za 3,3 odstotka. Obisk v termalnih bazenih, merjen s številom kopalcev, se je povečal za 4,5 odstotka.

Nadzorniki so se seznanili še, da je Okrožno sodišče v Krškem 31. decembra lani vpisalo pripojitev družbe Cvetje Čatež in Vrtnarija Čatež k Termam Čatež.

Vir:Delo.si

Ti morajo nato najkasneje do 31. marca Durs predložiti napoved za odmero dodatnega davka po zakonu o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize. Po tem, ko je ministrstvo objavilo predlog pravilnika o dostavi podatkov za odmero dodatnega davka, je včeraj potekel še rok za pripombe na predlog pravilnika o obrazcu napovedi za odmero dodatnega davka. Ker po neuradnih informacijah pripomb na ministrstvu niso prejeli, lahko pričakujemo, da bosta v prihodnjih dneh oba dokumenta že objavljena v uradnem listu.

Podjetja, ki so prejela pomoč za premagovanje posledic krize, morajo posredovati podatke o plačah, nadomestilih plač in nagradah. Pri slednji bo največ pozornosti zagotovo pritegnila milijonska nagrada nekdanjega predsednika uprave NLB Marjana Kramarja, po katerem je zakon tudi dobil neuradno ime Kramarjev zakon. Zahtevani so sicer še podatki o dohodkih na podlagi udeležbe pri dobičku, bonitetah v obliki pravice do nakupa delnic in darila, vsi drugi dohodki za vodenje poslov ali nadzor ter sejnine.

Kot so nam pojasnili na Dursu, bodo podatke o davčnih zavezancih za nov davek pridobili šele od poslovnih subjektov, zato za zdaj s številom davčnih zavezancev še ne razpolagajo. Spomnimo, da je zakon uvedel dodatni 49-odstotni davek na vse plače, ki presegajo 12.500 evrov mesečno, pri nagradah je meja določena pri 25.000 evrov letno, pri odpravninah pri 75.000 evri. Zakon velja za vse prihodke, izplačane od 1. januarja lani do konca leta 2010 oziroma do konca davčnega leta, v katerem se iztečejo poroštva in ukrepi za blažitev posledic finančne in gospodarske krize.

Vir:Dnevnik.si

V novembra predstavljenem petletnem načrtu poslovanja, ki ga je KBC predložila evropski komisiji, je napovedala, da bo zaradi prejete državne pomoči med drugim prodala tudi nekaj več kot 30-odstotni delež NLB, vendar časovno prodaje ni opredelila. KBC sicer umik iz lastništva NLB načrtuje že od leta 2006, ko je postalo dokončno jasno, da ji slovenska država ne namerava dopustiti povečanja deleža iz 34 na 51 odstotkov. V postopku prodaje se je v zadnji krog sredi leta 2008 prebila svetovalna holdinška družba Apax Partners.

Dogovor med KBC in Apax je bil praktično že dosežen, tik pred volitvami pa se je zataknilo pri delničarskem sporazumu s prejšnjo vlado. Toda niti sedanja vlada Boruta Pahorja ni želela nadaljevati pogajanj z Apaxom. Po naših informacijah se je KBC zdaj znova lotila dejavnega iskanja kupca za svoj delež v NLB in je trenutno v fazi izbire investicijskega bankirja.

V lastniške spremembe naše največje banke se je vključila tudi vlada, saj bo morala urediti upravljalska razmerja z izbranim kupcem. Če je razvojni minister Mitja Gaspari v nedavnem pogovoru za Financial Times dopustil možnost zniževanja državnega deleža v NLB, je bil premier Borut Pahor na zadnji lanski novinarski konferenci odločen, da želi država ostati večinski lastnik NLB. Hkrati je dodal, da NLB potrebuje strateškega partnerja: "Če želi to ostati belgijska skupina KBC, s katero dobro sodelujemo, želimo, da bi imela oba partnerja globalen interes, zlasti na trgih zahodnega Balkana in tudi širše.

Če pa bi se belgijski partner iz teh ali onih razlogov želel umakniti, si želimo pripeljati ambicioznega, velikopoteznega bančnega partnerja, ki bo imel skupaj z nami velike načrte za prihodnost in bo pripravljen sprejeti dejstvo, da ni večinski lastnik NLB." Ob tem je treba opozoriti, da je Santander med svojo zadnjo investicijsko konferenco napovedal širitev, med drugim pa se ga je že omenjalo kot interesenta za nakup avstrijske banke Hypo Group Alpe Adria.

Da NLB nujno potrebuje strateškega partnerja, so dokazali zadnji zapleti z dokapitalizacijo, ko se državi s KBC ni uspelo dogovoriti za njeno sodelovanje pri nakupu prednostnih delnic, zaradi česar je bila dokapitalizacija odložena v letošnje leto. Neuradno menda zaradi neuspešnih dogovorov o pogojih, pod katerimi bi se KBC umikala iz lastništva NLB, KBC pa bo dokončno odločitev sporočila do začetka prihodnjega tedna.

Predstavniki vlade naj bi KBC že dali vedeti, da niso naklonjeni finančnim skladom, ampak si za strateškega partnerja želijo banko. Do zaključka redakcije iz Pahorjevega kabineta nismo prejeli pojasnil, v zadnjih dneh pa nam je več virov blizu premiera zatrdilo, da so ob njegovem obisku v Madridu potekali tudi neformalni pogovori o možnostih povezovanja med Santaderjem in NLB.

Vir:Dnevnik.si

Največ, in sicer za dvajset odstotkov, se je danes podražila delnica Gorenjskega Tiska, z 8,3-odstotno rastjo tečaja ji je sledila tudi delnica Zavarovalnice Triglav. Njen enotni tečaj se je zvišal na 27,5 evra, delnica Gorenja pa se je povzpela za 3,5 odstotka na 12,84 evra. Za 3,24 odstotka se je zvišal tudi enotni tečaj Maksime Invest, delnica Luke Koper pa se je podražila za dobre tri odstotke. Za 2,8 odstotka se je podražila tudi delnica Salusa, medtem ko je najprometnejša delnica Krke pridobila 2,6 odstotka. Delnica Zvon Ena Holdinga se je pocenila za 3,66 odstotka na 2,63 evra, z 2,17-odstotnim padcem tečaja ji je sledila tudi delnica Plame Pur. Enotni tečaj delnice Petrola se je znižal za 1,25 odstotka na 317,68 evra. Okoli 0,7 odstotka je izgubila tudi delnica Save, medtem ko se je delnica Pivovarne Laško pocenila za dobre pol odstotka na 27 evrov.

Ljubljanska borza prvi trgovalni dan v novem letu začela z rastjo tečajev

Najbolj se je podražila delnica Gorenja, in sicer za 2,1 odstotka na 12,67 evra. Sledila ji je delnica Intereurope, ki se je podražila za 1,77 odstotka na 5,75 evra, delnica novomeškega farmacevta pa se je podražila za 1,16 odstotka. Enotni tečaj delnice Krke se je tako zvišal na 64,78 evra. Delnica Telekoma Slovenije se je podražila za natanko odstotek, slab odstotek je pridobila tudi delnica Nove KBM. Po drugi strani je največ izgubila delnica Pozavarovalnice Save, katere enotni tečaj se je znižal na 13,8 evra. Delnica Save pa se je pocenila za pet stotink odstotka.

Vir:Dnevnik.si

Še večji je bil lani padec vrednosti uradno izvedenih prevzemov. Prvič po več kot desetih letih se je povprečna vrednost prevzema spustila pod mejo milijon evrov, to mejo pa so lani presegli le prevzemi Jeruzalema Ormož (4,4 milijona evrov), Jadrana (2 milijona evrov) in drugi prevzem Lesnine (1,9 milijona evrov). Mejo milijon evrov je sicer presegel tudi prevzem Term Čatež, vendar prevzemnika (DZS in Delo Prodaja) delničarjem za njihove delnice Term Čatež nista ponujala gotovine, temveč obveznice Dela Prodaje. Skupna vrednost lani končanih prevzemov (brez prevzema Term Čatež) je po naših izračunih dosegla le 10,8 milijona evrov.

Po podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) gre za najnižjo vrednost od leta 1999 oziroma odkar zbirajo podatke. Za primerjavo: leta 2008 je tržna vrednost prevzemov v Sloveniji znašala 238 milijonov evrov, leto prej pa 1,24 milijarde evrov, torej 22-krat oziroma 114-krat več kot lani. Vrednost uradno izpeljanih prevzemov sicer znižujejo nakupi delnic še pred objavo uradne prevzemne ponudbe. Ker prevzemniki v prevzemnih prospektih razkrijejo le nakupe v zadnjem letu dni, skupni zneski, ki jih namenijo za prevzeme, niso znani. Nizka prevzemna dejavnost se bo po mnenju direktorja družbe Arkas Uroša Marterja nadaljevala še več let. "Letos, ko bo prišel čas za obnovo obstoječih posojil, se bo pojavilo veliko prodajalcev lastniških deležev, vendar bo kljub temu le malo sklenjenih poslov," meni Marter. Kot pojasnjuje, je glavnina največjih slovenskih družb že zdaj čezmerno zadolžena in nima prostih sredstev za izvedbo prevzemov, kupcev, ki bi bili pripravljeni izpeljati prevzem z lastnimi sredstvi, pa praktično ni.

V tujini je sicer dovolj sredstev, vendar prevzeme (predvsem javnih družb) otežujejo razpršene lastniške strukture, saj resni tuji vlagatelji in skladi zasebnega kapitala po navadi ciljajo predvsem na nakup večinskih deležev. Podobno meni tudi prokurist Publikuma Aleš Škerlak, ki ocenjuje, da so domači vlagatelji trenutno zmožni izpeljati le kakšen manjši prevzem, saj pri domačih bankah ne morejo dobiti zadostnih virov financiranja in tako sestaviti potrebne finančne konstrukcije. Da lahko od domačih investitorjev pričakujemo le manjše prevzeme, dokazujeta tudi prevzema družbe Slovenijavino in Kompas MTS. Energoplan in njegova večinska lastnica, družba EP Invest, sta namreč pred dnevi objavila prevzemno ponudbo za Slovenijavino, ki se izteče konec januarja, v naslednjih dneh pa bo prevzemno ponudbo za Kompas MTS objavila tudi Proaltia Sama Primožiča. Energoplan bo za celoten prevzem Slovenijavina odštel okoli pet milijonov evrov, od česar le nekaj 100.000 evrov v okviru uradnega prevzema, medtem ko je Primožič za nakup večinskega deleža Kompasa MTS namenil okoli štiri milijone evrov, še pol milijona evrov pa ga bo stal dokončen prevzem. Prevzemno dejavnost na slovenskem trgu kapitala utegne spodbuditi tudi napovedano preoblikovanje paradržavnih skladov. Država bo namreč od obeh prevzela strateške deleže, preostalo premoženje, ki bo ostalo paradržavnima skladoma, pa bo prosto za prodajo. V naslednjih mesecih pa bo znano, ali bo bankam, ki so Infondu Holdingu zaplenile delnice Mercatorja, uspelo prodati okoli 36-odstotni delež Mercatorja, ki je po trenutnih borznih cenah vreden okoli 200 milijonov evrov.

Vir:Dnevnik.si