Ker se skoraj nobene skupščine ne udeleži sto odstotkov kapitala, to pomeni, da lahko podpisniki delničarskega sporazuma blokirajo vse pomembne odločitve v Palomi, ki morajo biti sicer na podlagi zakonodaje sprejete s tričetrtinsko večino na skupščini prisotnih glasov.

In kaj je manjšinske delničarje (Aktivo Naložbe, Avtotehno, Probanko, Medaljon, Surovino itd.) prisililo, da so združili svoje moči? "Predvsem smo želeli zaščiti interese malih delničarjev in poskrbeti, da bo dolgoročna usoda Palome bolj transparentna," pravi sogovornik.

Kot je znano, je obubožana Paloma, v kateri upravo vodi Danilo Marin, že leto dni predmet političnega obračunavanja med različnimi strankami. V zadnjem letu se je agonija z menjavo predsednika in člana uprave, odstopom in imenovanjem novih nadzornikov ter imenovanjem prokurista, ki ima brez zakonske podlage celo večja pooblastila od uprave, samo še stopnjevala. Kljub temu, da sta imela Kad in Sod, ki skupaj obvladujeta 71 odstotkov Palome, na mizi po mnenju poznavalca razmer izjemno ponudbo madžarske družbe Paper $amp; More, te nista sprejela. Skupaj z državnim finančnim skladom iz Omana, države z vzhoda Arabskega polotoka, so Madžari za Palomo ponujali 17 milijonov evrov kupnine in kar 100 milijonov evrov dodatnega kapitala. Zakaj Kad in Sod te ponudbe nista sprejela, do danes še nista ustrezno pojasnila.

Na podlagi predloga uprave Kad in Sod zdaj preučujeta predlog o dokapitalizaciji Palome. Da bi paradržavna sklada dokapitalizirala Palomo v višini sedemdesetih milijonov, je težko verjetno. Kot bolj verjeten scenarij se omenja, da bi Kad in Sod strateškemu partnerju omogočila, da bi preko dokapitalizacije pridobil večinski delež v Palomi, sama pa bi ohranila kontrolni paket. Ker so se manjšinski delničarji končno zganili, nobena od navedenih odločitev ne bo sprejeta brez njihove podpore.

Poslanci v torek spet o Palomi

V torek se bo predvidoma nadaljevala seja parlamentarnega odbora za gospodarstvo, na kateri bodo poslanci razpravljali o Palomi. Spomnimo, da so na začetku maja poslanci sejo prekinili in odločili, da se bo nadaljevala po skupščini in po prejemu izrednega revizijskega poročila. Ker so nadzorniki Palome sprejeli sklep, da izrednega revizijskega poročila ne bodo posredovali odboru za gospodarstvo, se postavlja vprašanje, o čem bodo ti sploh razpravljali.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Sredi junija sta predsednik uprave Luke Koper Robert Časar in minister za promet Radovan Žerjav načeloma dorekla vsa odprta vprašanja v zvezi s koncesijsko pogodbo, vključno z višino koncesnine, vendar je bila uredba zaradi dodatnih usklajevanj nato umaknjena s seje vlade konec junija.

Problematična naj bi bila predvsem višina koncesnine, saj je prvi osnutek predvidel, da bi Luka Koper državi morala plačevati nekaj več kot 6 milijonov evrov, kar je za Luko Koper nesprejemljivo. Po neuradnih podatkih je Luka Koper predlagala, da bi plačali največ 2,5 milijona evrov, s čimer pa se po naših podatkih ne strinja finančni minister Andrej Bajuk.

Prav zaradi tega se je Bajuk v ponedeljek dobil s koprskim županom Borisom Popovičem, ki je tudi predsednik nadzornega sveta Luke Koper. Na ministrstvu za finance nam niso želeli pojasniti, o čem natančno sta se minister Bajuk in Popovič pogovarjala, prav tako nam niso želeli povedati, zakaj na tem sestanku ni bilo predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja. Nekoliko bolj zgovoren je bil Boris Popovič, ki je s sestankom zadovoljen in upa, da se bo dogovorjeno tudi kmalu uresničilo. Čeprav niti Popovič ni želel razkriti, za kako visoko koncesnino naj bi se dogovorili, je presenetil z izjavo, da bo občina Koper zahtevala, da si država in občina Koper koncesnino razdelita. Pri tem pa ni želel povedati, v kakšnem razmerju, prav tako nam ni odgovoril na vprašanje, ali se je torej kot župan zavzemal za čim višjo koncesnino ali kot predsednik nadzornega sveta Luke Koper za čim nižjo. "To je napačno razmišljanje. Luka Koper je pomembna gospodarska družba na našem območju, zato njenega razvoja ne smemo ogrožati," je povedal Popovič.

Na ministrstvu za finance niso želeli špekulirati, kdaj bo koncesijsko uredbo obravnavala vlada, Popovič pa je prepričan, da se bo to zgodilo v kratkem, morda že v naslednjem tednu. Na čigavo pobudo je prišlo do sestanka, pa nista želela razkriti niti Popovič niti finančno ministrstvo.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Z upravo družbe, ki jo vodi Vito Debeljak, pa se je včeraj sestal tudi Marko Pogačnik, direktor Soda, večinskega lastnika IUV, in po srečanju "ocenil, da bodo plače kmalu izplačane".

Včeraj nam v družbi ni uspelo dobiti odgovora na vprašanje, ali in kdaj bodo zaposleni prejeli plače. Te so, kot smo že poročali, prvič zamujale že januarja, ko je NLB največji evropski usnjarni "zamrznila" kreditno linijo. Čeprav so v družbi, ki ima velike težave z likvidnostjo, še pred dvema tednoma zagotovili, da bodo zaposleni majske plače postopoma prejeli do konca meseca, se to še ni zgodilo. "Nekaj denarja so prejeli le socialno najšibkejši zaposleni. Če izplačil ne bomo prejeli do konca tedna, bomo prisiljeni razmisliti o drugih ukrepih sindikalnega boja, tudi o stavki," je napovedal predsednik sindikata IUV Slavko Zalar.

O plačah je bilo govora tudi na včerajšnjem sestanku na Sodu, ki sta se ga poleg Debeljaka udeležila še dva člana nadzornega sveta IUV. "Govorili smo o tem, kako se bo družba kratkoročno izvlekla iz likvidnostnih težav. Ocenjujem, da bodo plače kmalu izplačane," je včeraj za Dnevnik povedal Marko Pogačnik in zanikal neuradne informacije, da je Sod družbi odobril poroštva za najem novega bančnega posojila.

Kot je znano, je Sod postal večinski, 75-odstotni lastnik IUV pred tremi leti, ko je država nanj brezplačno prenesla 2,7 milijarde nekdanjih tolarjev vredno terjatev, ki jo je med prisilno poravnavo pretvorila v lastniški delež. Podjetje je imelo predlani za dobrih 12 milijonov evrov kapitala, pred meseci pa je za dva milijona evrov prodalo prostore nekdanjega obrata v Šmartnem pri Litiji.

"Že prihodnji teden se bomo začeli resneje pogovarjati o vstopu morebitnega strateškega partnerja, ki bi družbo spravil iz težav," je še zatrdil Pogačnik. Svetovalec uprave IUV Greg Sturmer pa je včeraj poudaril, da "verjame v podjetje, ker ve, kaj je doseglo in koliko je v resnici vredno".

Je banke strah stečaja IUV?

Čeprav v upravi poudarjajo, da je družba po poplačilu obveznosti vredna 22 milijonov evrov in da ima v lasti še precej nepremičnin, viri blizu bank opozarjajo, da so izpodbojne vse hipoteke, ki bi jih banke v primeru izdanih posojil vpisale na omenjene nepremičnine v letu dni pred stečajem družbe. Iz tega gre sklepati, da banke ne verjamejo v dolgoročno preživetje družbe, ki naj bi danes sporočila revidirane poslovne rezultate za lansko leto. Družbi naj bi sicer zaradi vsesplošne krize v usnjarstvu in počasnega prehajanja na ekološko neoporočno predelavo usnja sicer precej upadla prodaja, a v upravi zagotavljajo, da je na vidiku nekaj pomembnih naročil.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Omenjena ponudnika sta namreč edina do roka vplačala 100.000 evrov varščine za sodelovanje na dražbi, na kateri bi izklicna cena delnice Term Olimia znašala 45 evrov.

Te pa presenetljivo ni vplačala družba Finander v lasti Mateja Sukiča, ki je v času javne prodaje za delnico Term Olimia (sicer brez bančne garancije) ponujala kar 65 evrov, kar je precej več od izklicne cene. Sukič naj bi pozneje ponudbo po naših podatkih znižal na 50 evrov, tudi tokrat pa naj bi jo predložil brez bančne garancije. Ravno odločitev Sukiča, da na dražbi ne sodeluje, naj bi bil po neuradnih informacijah razlog za preklic dražbe.

V Kadu pojasnjujejo, da so se za preklic dražbe odločili zato, ker so prejeli ponudbe, višje od izklicne cene, določene na dražbi. Po besedah predsednika nadzornega sveta Kada Borisa Zupančiča naj bi imel Kad na mizi kar dve ponudbi za delež v Termah Olimia, višji od 45 evrov za delnico. Vsaj ena ponudba, ki se menda izteče šele 30. julija, naj bi po Zupančičevih besedah izklicno ceno presegala za več kot 10 odstotkov. "Zakaj bi hiteli, če ni treba," je povedal Zupančič. Po naših podatkih naj bi imel Kad predloženo le ponudbo Finanderja.

Presenetljivo je tudi, da se je Kad za preklic dražbe odločil enostransko. Generalnega direktorja SŽ Tomaža Scharo je odločitev Kada, kot nam je povedal, celo presenetila. V SŽ višje ponudbe, zaradi katere se je Kad odločil preklicati dražbo, tako očitno niso prejeli. Ima pa vodstvo SŽ na mizi do jutri veljavno ponudbo za njihov 28-odstotni delež, v kateri jim menedžment Term Olimia za delnico ponuja 45 evrov. Vodstvo SŽ, ki bi s to prodajo iztržile 7,6 milijona evrov, bo o načinu prodaje svojega deleža Term Olimia - ali bo s Kadom in Sodom podpisala nov delničarji sporazum za skupno prodajo ali bo delež prodal menedžmentu term - razpravljalo danes. Vodstvo SŽ ima pooblastilo za obe prodaji in ne njem je, da se odloči, je povedala predsednica nadzornega sveta SŽ Jelka Šinkovec Funduk.

Dvomi o tem, da bodo državni lastniki Term Olimia tokrat le izpeljali dražbo za delež, ki ga prodajajo že od minulega decembra, so se sicer pojavljali že od objave dražbenih pogojev minuli teden. Po neuradnih podatkih naj ne bi bil nobeden od ponudnikov, ki sta se bila pripravljena udeležiti dražbe, po godu vodstvu Kada. V javnosti so se že večkrat pojavile informacije, da naj bi se v prodajo vmešavali tudi predstavniki aktualne politične oblasti. Aktiven naj bi bil predvsem minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki menda kot novega lastnika Term Olimia predvsem ne želi Term Čatež, ki jih vodi Bojan Petan. Vizjak je kakršno koli vmešavanje sicer že zanikal.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Delničarji Probanke, ki jo vodi Romana Pajenk, so na včerajšnji skupščini gladko potrdili vse predlagane sklepe, vključno z novo dokapitalizacijo banke in kupovanjem lastnih delnic. Kljub temu pa skupščina ni bila brez pretresov.

Že na samem začetku je za to poskrbel odvetnik Andrej Simonič, ki je zastopal delničarja Mateja Raščana in njegovo družbo Monero, ki imata skupaj dober odstotek Probankinih delnic.

Simonič je že ob samem konstituiranju skupščine pojasnil, da bo na vse vsebinske sklepe napovedal izpodbojne tožbe. "Po naši oceni so največji delničarji banke povezane osebe, zato bi morali v skladu z zakonom o prevzemih podati prevzemno ponudbo, česar pa niso storili. Zato bi jim morali odvzeti glasovalne pravice. Ker so glasovali z delnicami, s katerimi ne bi smeli, smo napovedali izpodbojne tožbe," je pojasnil Simonič.

Izpodbojne tožbe je Simonič napovedal na kar devet od dvanajstih sklepov, zagotovo pa bosta vloženi le dve, na sklep o dokapitalizaciji in kupovanju lastnih delnic. Zadnje upravi omogoča, da v prihodnjih 18 mesecih pridobi do 10 odstotkov lastnih delnic, po ceni od 20 do 45 evrov.

Prvi sklep pa upravo Probanke pooblašča, da v prihodnjih petih letih z izdajo novih delnic osnovni kapital banke povečala za 7,93 milijona evrov, na 23,78 milijona evrov. Prednostno pravico do nakupa novih delnic imajo obstoječi lastniki (največji so Medaljon z 19,99 odstotka delnic, Perutnina Ptuj s 13,54 odstotka delnic ter Avtotehna, Pivovarna Laško in Gorenje s po 8,42 odstotka delnic), vendar lahko uprava to pravico v celoti ali pa deloma odvzame.

Kateri lastniki bodo sploh lahko sodelovali pri dokapitalizaciji banke, še ni znano, zelo verjetno pa se bo v veliki meri ponovila zgodba lanskoletne dokapitalizacije, pri kateri so smeli sodelovali Probankini upravi prijateljski lastniki (Medaljon, ki je v stoodstotni lasti družbe Profectus, katere lastniki so Probankini menedžerji, ter Zlata Moneta II, ki sta jo nedavno prevzela Avtotehna in Medaljon).

Ker ima Raščan v Probanki zgolj odstotni lastniški delež, smo ga vprašali, kakšni so njegovi cilji in ali morebiti z napovedanimi izpodbojnimi tožbami ne želi doseči le primerne cene za izstop iz lastništva banke.

"Kot mali delničar bi rad zaščitil svoje interese. To pa ne pomeni nujno prodaje deleža. Zanima me tudi sodelovanje pri dokapitalizaciji," je odgovoril Raščan. Dodal je, da je dolžnost uprave zagotoviti enakopravno obravnavo vseh delničarjev. Ob tem velja spomniti, da je Raščan lastnik Probanke postal šele pred nekaj meseci in da se je takrat začelo napovedovati "napadanje" lastniške strukture Probanke.

Delničarji so sicer za dividende namenili 1,5 evra bruto na delnico oziroma 4,4 milijona evrov, kar je približno tretjino lani ustvarjenega dobička. Dobrih sedem milijonov evrov dobička ostaja nerazporejenega, dobra dva milijona evrov pa gre v druge rezerve. Podelili so tudi razrešnico upravi in nadzornemu svetu, ki ga vodi predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser.

Nič več do 25-odstotne omejitve lastništva posameznega delničarja

Lastniki Probanke so včeraj sprejeli vrsto statutarnih sprememb, od katerih pa je najbolj pomenljiva odprava 25-odstotne omejitve lastništva banke v rokah posameznega delničarja. Po oceni odvetnika Andreja Simoniča to pomeni podlago za dokončno zaokrožitev lastništva banke in opomnil, da se je prav z izkoriščanjem možnosti kupovanja lastnih delnic v zadnjih letih sklenilo kar nekaj privatizacij.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

"Pri oceni tveganj o tem, ali bi lahko z izvedbo dražbe prišlo do situacije, ki bi posledično pomenila, da prodajalci niso iztržili optimalne cene, smo ugotovili, da tveganja obstajajo, kar je tudi ključni dejavnik za preklic dražbe," so danes sporočili s Kada.

Uprava Kada je zato nadzornemu svetu Kada predlagala, naj prodajalci pristopijo k podpisu novega delniškega sporazuma, ki ga je Kad danes že posredoval Sodu in SŽ.

Dražba za prodajo 315.032 delnic oz. 53,25 odstotka kapitala družbe Terme Olimia naj bi bila 3. julija, izklicna cena za delnico pa 45 evrov. Kad, Sod in SŽ - Kad prodaja 118.222 delnic, Sod 28.330 delnic, SŽ pa 168.480 delnic Term Olimia - so decembra lani objavile poziv za javno zbiranje ponudb za prodajo omenjenega paketa delnic Term Olimia in 49,70-odstotnega deleža v hčerinski družbi Terme Olimia bazeni.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Kot je družba danes sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze, so delničarji v nadzorni svet za štiriletno mandatno obdobje imenovali Boštjana Nagodeta, Jureta Šumija, Žigo Hienga in Nives Dodič. Nagodeta so nadzorniki na torkovi seji imenovali za predsednika, za njegovo namestnico pa Dodičevo. S funkcije člana uprave za finance in računovodstvo so na podlagi odstopne izjave razrešili Marjana Mlakarja. Na njegovo mesto so s 1. julijem za petletni mandat imenovali Julijano Batič. Nadzorniki so se seznanili še s spremembo lastništva družbe in poslovnimi rezultati od januarja do maja.

Skupščina je upravi in nadzornemu svetu za lani podelila razrešnico. Članom nadzornega sveta so za delo v lanskem letu odobrili nagrado v skupnem znesku 20.000 evrov bruto v breme poslovnih stroškov letošnjega leta.

Delničarji so se seznanili tudi z letnim poročilom za lansko poslovno leto ter revizorskim poročilom in poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila za poslovno leto 2007. Za revizorja družbe so za letos imenovali družbo KPMG Slovenija.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je v torek prodala svoj 4,5-odstotni delež v Novi Ljubljanski banki (NLB) družbi Poteza Naložbe, članici skupine Poteza, ki je že dobro desetletje manjšinski delničar v največji slovenski banki, so sporočili iz Poteze.

Kot so povedali v Potezi, je kupnina poslovna skrivnost, v EBRD pa so dejali, da so delež prodali po "normalni tržni ceni". Delnice NLB so se v nedavni dokapitalizaciji, kot je znano, prodajale po enotni ceni 334 evrov. Po pisanju časnika Finance vrednost prodanega deleža po tej ceni znaša slabih 134 milijonov evrov. Uprava skupine Poteza bo o tem podrobneje spregovorila na novinarski konferenci v četrtek.

Nakup deleža EBRD v Novi Ljubljanski banki za skupino Poteza predstavlja strateško pomembno naložbo. Poteza si želi, da ostane večinski delež banke v rokah slovenskih investitorjev, njen glavni cilj z naložbo v NLB pa je sodelovati z organi upravljanja družbe pri povečevanju vrednosti in donosnosti banke, učinkovitejši konsolidaciji skupine in nadaljnji širitvi na jugovzhodne trge.

Poteza Naložbe, ki posluje kot zasebni naložbeni sklad, sicer z investiranjem v družbe na področju Slovenije ter držav vzhodne in jugovzhodne Evrope stremi k dolgoročni rasti vrednosti kapitala. Trenutno ima deleže v več slovenskih podjetjih in bankah, kot so Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav, Pozavarovalnica Sava in NLB, ter znatne deleže v energetiki in finančni industriji v državah jugovzhodne Evrope. Poleg tega je imela Poteza Naložbe do lani preko deset let pomemben delež v Abanki Vipa, kjer je bila tudi vključena v organih upravljanja.

V EBRD stavijo na "tranzicijski učinek"

EBRD je delničar NLB postala septembra 2002 z nakupom petodstotnega deleža. Ta se je zaradi nedavno izvedene dokapitalizacije nato znižal na 4,5 odstotka.
 
Postopek 300 milijonov evrov vredne dokapitalizacije NLB se je uspešno končal sredi junija. V prvi fazi so lahko sodelovali obstoječi delničarji banke. Država, največja lastnica NLB, je v njej sodelovala s pomočjo Zavarovalnice Triglav in DSU. Tuja delničarja, belgijska KBC in EBRD, v njej nista sodelovala. V drugem krogu so lahko sodelovali mali vlagatelji, v tretjem pa dobro poučeni vlagatelji.

V EBRD so danes zapisali, da so v lastniško strukturo NLB vstopili z namenom podpreti privatizacijo ter razvoj oziroma širitev največje slovenske banke. Dodajajo, da so prispevali k izboljšanju upravljanja v NLB prek svoje prisotnosti v nadzornem svetu ter podpirali in spodbujali razvoj NLB v Sloveniji in jugovzhodni Evropi, "kjer je banka zdaj močan regionalni igralec".

Poleg tega pojasnjujejo, da pri tovrstnih odločitvah glede naložb vedno dajo največji poudarek na "tranzicijski učinek" svoje odločitve ter "strateško dimenzijo" z uvedbo novih delničarjev. "Prodaja investitorju iz zasebnega sektorja je v skladu z mandatom EBRD," so zapisali in dodali, da ima Poteza Naložbe "verodostojno" strategijo za nadaljnji razvoj NLB.

V EBRD ob vsem tem še pozdravljajo nedavni sklep vlade glede uvrstitve delnic NLB na borzo.

Vir: www.delo.si
 
(Zapri)