Do konca leta nameravajo prodati še 12 milijonov litrov vode, kar pa po mnenju prokurista podjetja Jožeta Božiča še ne dosega smelih načrtov polnjenja 65 milijonov litrov, kolikor bi s trenutno razpoložljivo opremo lahko napolnili.

Podjetje Max Co in družba Gozdno gospodarstvo Grča iz Kočevja sta družbo Uskok ustanovila leta 2002, njena osnovna dejavnost je polnjenje in prodaja ustekleničene vode Costella. Ta je po Božičevih besedah voda iz širokega zaledja goteniškega Snežnika, planote Stružnice in pobočja Planine, da je prišla na trg, pa se morajo zahvaliti domačinom, ki so od davnine trdili, da so nekateri izviri njihove doline zdravilni.

Dveletno neprekinjeno preverjanje vode je pokazalo na stabilnost vira. Voda je po Božičevih navedbah kemično in bakteriološko neoporečna ter stabilna, zato je na podlagi pravilnika o mineralni, izvirski in namizni vodi Costella julija lani prejela naziv naravna mineralna voda.

Costelli se počasi odpirajo tudi tuji trgi, pravi Božič. Tržijo na Madžarskem, v Španiji, tik pred podpisom pa je pogodba z Rusijo. Podjetje je izvozno usmerjeno, v prihodnosti predvidevajo, da bodo 70 odstotkov proizvodnje prodali na tujih trgih. Polnilnica trenutno zaposluje 16 ljudi, pretežno domačinov, s povečanjem proizvodnje in postavitvijo treh novih polnilnih linij pa načrtujejo zaposlitev dodatnih 34 delavcev.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Kot smo že poročali, sledi zgodbe o boju za 85.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče na vzhodu Ljubljane vodijo tudi v kabinet predsednika vlade Janeza Janše. Iz podatkov iz policijskih prisluhov je namreč razvidno, da je njegov tajnik Borut Petek direktorici Vegrada Hildi Tovšak 6. februarja na avtocestnem počivališču Lopata pri Celju obljubil rešitev zapletov, povezanih s poslom. Do teh je prišlo, ko Zavarovalnica Triglav dva dni prej na skupščini ni potrdila pogodbe z Vegradom in je odstavila Verdela.

"Za tako velik projekt je nujno potreben javni mednarodni razpis, na katerega se bodo lahko odzvali vsi zainteresirani ponudniki," nam je včeraj zatrdil Vahčič. "Po izvedbi razpisa bodo s ponudniki skoraj zagotovo opravili tudi neposredna pogajanja o morebitnem izboljšanju ponudb, izključena pa ni niti javna dražba," je še dejal Vahčič. Obenem ni hotel razkriti imen kupcev, ki se trenutno zanimajo za nakup 85.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča na vzhodu Ljubljane.

Med njimi je zagotovo londonska nepremičninska družba Rock Investment Holdings, ki je konec aprila na Gradis že poslala dve konkretni ponudbi za odkup zemljišča. Kot smo izvedeli, konzorcij na čelu z Britanci za kvadrat zemljišča ponuja 882 evrov, plačati pa ga je pripravljen ali z gotovino ali z odstotkom dobička, ki bi ga ustvaril s prodajo pozneje zgrajenega kompleksa stanovanj, poslovnih prostorov, trgovin in igralnic na območju BTC.

Po prvi različici bi tako konzorcij Gradisu za zemljišče plačal 75 milijonov evrov, ki bi jih nakazal v štirih obrokih: prvega po podpisu pogodbe, drugega po prejemu gradbenega dovoljenja, preostala dva po dokončanju gradnje. Po drugi različici je konzorcij Gradisu pripravljen ponuditi 30 milijonov evrov in četrtino dobička, ki bi po izračunih ponudnika znašal okoli 131 milijonov evrov. "Nobene možnosti ne izključujemo vnaprej. Na koncu bomo izbrali najboljšo ponudbo, soglasje pa bodo morali podati tudi delničarji," je povedal Aleš Vahčič.

Čeprav na Zavarovalnici Triglav zatrjujejo, da je odločitev o prodaji v pristojnosti Gradisa IPGI, naši viri ne dvomijo o tem, da bodo imeli zadnjo besedo v boju za zemljišče visoki politično-poslovni krogi. Po naših informacijah je Rock Investment, ki se o nakupu zemljišča bolj ali manj intenzivno pogovarja že dve leti, v Slovenijo pripeljal Boris Kitek, član SDS in nadzornik Slovenijalesa, kjer je prokurist nekdanji nadzornik Gradisa IPGI Bogomir Vnučec, prav tako član SDS.

Omeniti velja še to, da so predstavniki Rock Investmenta v zadnjega pol leta najmanj dvakrat obiskali tudi Triglav, nazadnje marca, torej kmalu po tem, ko smo v Dnevniku razkrili, da se je s Tovšakovo o zemljišču pogovarjal tudi Petek. Na Triglavu pa so nam potrdili, da je na sestanku med Verdelom in Britanci konec lanskega decembra sodeloval tudi eden od članov uprave naše največje zavarovalnice. Po naših podatkih gre za Tomaža Rotarja, ki je blizu SDS, po neuradnih informacijah pa je v upravi daleč najbolj naklonjen prodaji zemljišča Britancem.

primoz.cirman@dnevnik.si

Gradis IPGI bo dokazoval neveljavnost pogodbe z Vegradom

Delničarji Gradisa IPGI na čelu z Zavarovalnico Triglav, ki jo vodi Andrej Kocič, bodo 22. julija odločali tudi o vložitvi odškodninskih zahtevkov zoper Vanjo Verdela in nekdanje nadzornike družbe (Mojco Mare Fink, Bredo Ivanc Kovačič in Bogomirja Vnučca). Prav tako jih nova uprava in nadzorni svet pozivata, naj soglašajo, da družbi dovolijo uporabo vseh pravnih sredstev, s katerimi bo zavrnila pogodbo o prenosu zemljišča, ki sta jo podpisala Vegrad in Gradis IPGI, in dokazala, da je pogodba neveljavna. Pri tem se uprava Gradisa sklicuje na ugotovitve posebne revizije hiše Ernst $amp;Young.

V konzorciju za BTC Britanci, Avstralci in Čehi

V konzorciju, ki ga vodi Rock Investment (njegov pomembni solastnik je tudi Daniel Levy, predsednik londonskega nogometnega Tottenham), so še tri družbe: Flow East, APN/UKA in skupina MWB. Medtem ko o lastništvu nepremičninske družbe Flow East, ki največ vlaga na Češkem, ni mogoče najti podatkov, avstralski APN upravlja s 16 nepremičninskimi skladi v vrednosti več kot štiri milijarde ameriških dolarjev. MWB, ki ima v lasti 22 hotelov v Veliki Britaniji, je po dostopnih podatkih v večinski lasti menedžerjev. Konzorcij naj bi se o naložbi že pogovarjal tudi z nekaterimi trgovskimi verigami, ki še niso vstopile v Slovenijo.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Za primerjavo: Skandinavci, ki so prvi izrazili interes za nakup naše borze, so za delnico najprej ponudili 125 evrov. Avstrijci bodo za nakup 81,01-odstotnega deleža odšteli 37,6 milijona evrov.

"Kot novi večinski lastnik si bomo intenzivno prizadevali za razvoj sosednje borze. Veselimo se sodelovanja z vsemi zaposlenimi na Ljubljanski borzi in z vsemi udeleženci slovenskega kapitalskega trga," je povedal izvršni direktor dunajske borze Heinrich Schaller in s tem nakazal, da ne načrtujejo menjave uprave. Sodelovanje bo potekalo predvsem na področju proizvodov, izmenjave podatkov in indeksov, je dodal.

Oba finalna kandidata, dunajska in atenska borza, sta se že pred odpiranjem zavezujočih ponudb pogodbeno zavezala, da vsaj deset let ne bosta prenesla sedeža družbe in da bosta vsaj toliko časa skrbela za razvoj slovenskega trga. Prav tako naj novo lastništvo ne bi vplivalo na cene storitev.

Po besedah predsednika uprave Ljubljanske borze Marka Simonetija se za Ljubljansko borzo s tem odpirajo številne nove razvojne in poslovne priložnosti, tako na domačem kot na regionalnem trgu, predvsem pa možnosti za še bolj neposredno povezanost s finančnimi tokovi v EU.

Pri (ne)podpisu delničarskega sporazuma o skupnem nastopu pri prodaji Ljubljanske borze se je uštelo nekaj največjih lastnikov, saj je po neuradnih informacijah dunajska borza sprva za delnico Ljubljanske borze ponujala zgolj 600 evrov. Zlasti v želji po višjem izkupičku tako v Probanki, Publikumu, Petrolu, Potezi, KD BPD in Perspektivi namreč niso pristopili k sporazumu, vendar njihovega deleža, kot je za Dnevnik pojasnila predstavnica za medije pri dunajski borzi Beatrix Exinger, ne nameravajo odkupiti. Skupaj je tako za zdaj omenjenih šest lastnikov ob 9,4 milijona evrov, samo Probanka ob 4,6 milijona evrov.

Po besedah Andreja Žejne, direktorja družbe Arkas, ki je vodila postopek v imenu delničarjev, je Perspektiva v delničarski sporazum sicer vključila 460 delnic, preostalih 500 pa zadržala. "Želja vseh teh je, da bi prodali. Po tistem, ko so Avstrijci oddali zavezujočo ponudbo za 81 odstotkov delnic, pa njihovih delnic ni bilo mogoče več vključiti," je pojasnil Žejn. Pričakovati je, da bodo po podpisu pogodbe vseeno pristopili tudi k lastnikom preostalih 19 odstotkov delnic, a se bodo z njimi individualno pogajali in jim verjetno ponudili nižjo ceno.

Dunajska borza ni dolžna objaviti prevzema, saj je po slovenski zakonodaji obvezno ponudbo za prevzem ciljne družbe objaviti le v primeru, če ima na zadnji dan leta pred prevzemnim letom najmanj 250 delničarjev in najmanj 4,2 milijona evrov osnovnega kapitala, česar pa Ljubljanska borza nima, je pojasnil Marko Jovič, finančni analitik KD BPD.

S prevzemom Ljubljanske borze je dunajska borza postala solastnica dveh vzhodnoevropskih borz. V prihodnjih tednih bo namreč, po pridobitvi dovoljenj pristojnih organov, povečala svoj delež z 12,5 na 37,7 odstotka tudi na borzi v Budimpešti. Dunajska borza ob tem tesno sodeluje tudi z borzami v Bukarešti, Sarajevu in Banjaluki.

tomaz.modic@dnevnik.si

Vprašljiv skupni učinek

"Seveda upamo, da bo ta nakup pozitivno vplival na razvoj slovenskega trga kapitala. Pričakujemo, da bo novi lastnik po eni strani izpolnil zaveze, ki jih je dal pred nakupom," je dejal Davor Hvala, član uprave Poteze, borznoposredniške družbe. "Na žalost nakup Ljubljanske borze sovpada s sprejemom novega zakona o obdavčitvi izvedenih finančnih instrumentov, ki bo imel izrazito negativen vpliv na možnosti nadaljnjega razvoja kapitalskega trga v Sloveniji, tako da pravzaprav težko ocenimo skupni vpliv obeh dogodkov."

"Verjamem, da bo novi večinski lastnik s svojimi potezami in prijemi prinesel potrebno osvežitev predvsem na področju novih finančnih proizvodov na slovenski kapitalski trg," meni Marko Jovič, finančni analitik KD BPD. Po njegovih besedah pa je bila presenetljiva predvsem visoka cena 1401 evrov za delnico.

Nič več "nacionalnega interesa"

"Debata o domačem ali tujem lastništvu je brezpredmetna, saj ne moremo več v imenu nacionalnega interesa ohraniti domače lastništvo. Večina podjetij bo prej ali slej končala v zasebnih rokah, to pa lahko pomeni tudi v tujih zasebnih rokah," meni docent z Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Aljoša Valentinčič. Prodaja Ljubljanske borze tujcem se mu ne zdi sporna, saj gre za storitveno podjetje, ki bo uspešno, če bo ustrezno zadovoljilo pričakovanja vlagateljev in podjetij. Lastništvo pri tem ne igra nobene vloge.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Slovenija je preslabo uspela izkoristiti svoj položaj, znanje, ljudi in povezave, ki jih ima, je ob robu prve mednarodne konference Investo.si, ki danes poteka v Ljubljani, povedal predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič. Namen omenjene konference je zagotoviti prisotnost tujih investitorjev v Sloveniji.

"Ne samo z naslova nekdanje skupne države Jugoslavije, pač pa glede na svoje poznavanje vzhodnoevropskih okoliščin in znanje, povezave, ki jih s tem v zvezi ima. V tem smislu je naša vloga lahko neprecenljiva in želimo prispevati, da bi takšen položaj izkoristili," je povedal Verbič.

To je namreč po njegovih besedah tisto, kar za državljane Slovenije ter za družbo kot celoto prinaša dobro popotnico in možnost za več blaginj in boljše finančno stanje ter prispeva k ohranjanju socialne države.

Investo.si, ki se ga udeležuje okoli 50 udeležencev in ga je s pozdravnim nagovorom odprl finančni minister Andrej Bajuk, je sicer del tridnevnega srečanja evropskih in svetovnih organizacij delničarjev in investitorjev v Ljubljani.

"Gre za srečanje delničarjev in investitorjev s celega sveta in to priložnost želimo izkoristiti za to, da predstavimo možnosti investiranja v Slovenijo in v regijo ter pri tem jasno predstavimo strateški položaj Slovenije kot izhodišča za prisotnost podjetij multinacionalk v tej regiji," je še pojasnil Verbič.

Ob tem prvi mož združenja malih delničarjev pozdravlja število predstavitev podjetij iz prve borzne kotacije, veliko zanimanje med tujini investitorji in to, da so se tudi vse pristojne državne institucije vključile v predstavitev in priznale pomen takšnega dogodka. "Tako v smislu neposrednih stikov kot v smislu dejanskega pomena pritegniti investitorje na slovenski kapitalski trg ter tudi v smislu greenfield investicij in strateške prisotnosti v regiji."

Verbič ob dejstvu, da so se konference udeležili pomembni gostje, računa, da se bo dober glas o slovenskem investicijskem okolju, o Sloveniji in njenih potencialih razširil ne samo po Evropi, ampak po vsem svetu.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

Slovenski avtoprevozniki so zaradi naraščajočih cen goriva na premiera Janeza Janšo naslovili zahteve za sprejem nekaterih ukrepov s takojšnim učinkom, ki bi zagotovili normalno poslovanje prevoznikov. Sestanek s premierom pričakujejo prihodnji teden, če pa se ta na njihove zahteve ne bo odzval, ne izključujejo demonstracij.

Poziv premieru Janši so poslali avtoprevozniki, združenih v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in Avtoprevozniški zbornici. Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal generalni tajnik Avtoprevozniške zbornice Emil Milan Pintar, je na odziv predsednika vlade realno počakati 10 dni. "Če se v tem roku ne bo zgodilo nič, bo na cestah kaos," je napovedal.

Avtoprevozniki od vlade želijo podporo za zvišanje cen prevoznine, spodbudo za oblikovanje in sprejem naftne klavzule, ki naj bo obvezni sestavni del prevoznih pogodb, ter podporo predlogu evropskih držav za znižanje trošarin za profesionalno pogonsko gorivo. Med drugim še zahtevajo ustrezno kontrolo cestnega prevoza blaga, s čimer bi se preprečila nelojalna konkurenca tujih in domačih prevoznikov, pripravo ustrezne prometne politike tranzitnega prometa, takojšnjo realizacijo subvencij za nakup ekološko primernejših vozil in zamrznitev novih obremenitev (cestarine, takse, davki ...) do ureditve razmer na prevoznem trgu.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

"Kot novi večinski lastnik si bomo intenzivno prizadevali za razvoj sosednje borze. Veselimo se sodelovanja z vsemi zaposlenimi na Ljubljanski borzi in z vsemi udeleženci slovenskega kapitalskega trga," je povedal izvršni direktor Dunajske borze Heinrich Schaller.

Dunajska borza je po njegovih besedah dolgoročna vlagateljica na slovenskem trgu, pri čemer bo sodelovanje potekalo predvsem na področju produktov, izmenjave podatkov in indeksov, še piše v sporočilu za javnost, ki ga je Wiener Börse poslala po objavi izbora najboljšega ponudnika za Ljubljansko borzo.

Dunajska borza je s pridobitvijo večinskega deleža v Ljubljanski borzi okrepila svoj položaj na kapitalskem trgu srednje in vzhodne Evrope. V prihodnjih tednih bo sicer po pridobitvi dovoljenj pristojnih organov povečala svoj delež z 12,5 na 37,7 odstotka tudi na borzi v Budimpešti. Dunajska borza poleg tega tesno sodeluje z borzami v Bukarešti, Sarajevu in v Banja Luki.

Izbrani kupec bo kupoprodajne pogodbe z vsemi prodajalci Ljubljanske borze, kot omenjeno, podpisal v torek, so pojasnili v družbi Arkas, ki ima mandat lastnikov borze za prodajo omenjenega deleža Ljubljanske borze. Pred prenosom lastništva bo kupec moral vložiti in pridobiti soglasje tudi od Urada RS za varstvo konkurence, saj ima Ljubljanska borza prevladujoč tržni delež v svoji dejavnosti.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Uprava Triglava na čelu z Andrejem Kocičem je nadzornikom predložila obsežno dokumentacijo, morala pa bo zagotoviti še dodatna pojasnila in poskrbeti za čimprejšnjo razrešitev spornega primera.

Kot je znano, obstajajo dvomi, ali je Triglav ustrezno sklenil zavarovalno polico za tovarno na Slovaškem, v kateri je pred meseci izbruhnil požar, še danes pa ni jasno, kolikšno škodo bo zaradi tega utrpel Triglav. Nadzorni svet je sicer soglašal s sodelovanjem Zavarovalnice Triglav pri povečanju osnovnega kapitala v hčerinski zavarovalnici Triglav Osiguranje. Hrvaška zavarovalnica potrebuje dokapitalizacijo zaradi zagotovitve kapitalske ustreznosti za naslednja leta. Potrebni znesek v višini šest milijonov evrov bo v celoti prispevala Zavarovalnica Triglav.

Nadzorniki pa se še niso odločili o višini napovedane dokapitalizacije Zavarovalnice Triglav, ki bi se po prvotnih napovedih morala začeti v začetku julija. Predlog bo na dnevnem redu ponedeljkove seje, kot smo poročali včeraj, pa Kad in Sod kot 62-odstotna lastnika pri dokapitalizaciji zaradi pomanjkanja sredstev trenutno ne želita sodelovati, zato bo dokapitalizacija najverjetneje preložena na jesen.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Prevzemniki - Holding PMP, Probanka, Zlata Moneta II, Comet, Perutninska zadruga Ptuj in Merkur - so tako pred skorajšnjo skupščino 9. julija ostali brez glasovalnih pravic oziroma potrebujejo soglasje urada za glasovanje o posameznih točkah dnevnega reda.

Kot je pojasnil direktor urada za varstvo konkurence Jani Soršak, so prevzemniki avtomatično izgubili glasovalne pravice v trenutku, ko so priglasili koncentracijo. Ker je Perutnina Ptuj največji pridelovalec perutninskega mesa v Sloveniji s prevladujočim tržnim deležem, se je urad odločil za poglobljeno presojo, o čemer so prevzemnike obvestili v torek. Na vprašanje, kako bi lahko lastniške spremembe vplivale na morebitno izkoriščanje tržnega položaja, ki se zaradi prevzema ni v ničemer spremenil, je Soršak odgovoril: "Preučili bomo, kako lahko finančne konstrukcije za prevzem vplivajo na potencialno ravnanje podjetja s takšnim tržnim deležem. Ali torej ne obstaja možnost, da bi podjetje začelo izkoriščati svoj tržni položaj zato, da bodo prevzemniki lahko poplačali prevzem."

"Da bi Perutnina Ptuj z izpeljanim prevzemom izčrpala podjetje in izkoriščala prevladujoči položaj na trgu, je neumnost. Zlasti, ker ima podjetje nespremenjen položaj že od leta 2002, ko je prevzelo Jato in Kmetijski kombinat Ptuj, po tem pa se v Sloveniji njena organizacijska struktura ni več bistveno spreminjala. V internacionalizaciji smo razširili trge in položaj v tujini, tako da smo v tem času podvojili obseg našega poslovanja," je na Sorškove dileme odgovoril Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj in solastnik PMP Holdinga. Sprašuje se, kako naj izkoriščajo prevladujoči položaj na trgu, če več kot sedem let poslujejo v Sloveniji v nespremenjenih razmerah in v okoliščinah, ki so odprte tuji konkurenci.

Presenetljiva poteza urada za varstvo konkurence sovpada z večmesečnimi zapleti pri prodaji desetodstotnega deleža Perutnine Ptuj, ki je v lasti Kapitalske družbe. V začetku leta se je v nakup za javnosti neznanega naročnika najprej vpletel direktor družbe Julius Fond Leo Ivanjko. Za delež se je prek Probanke zanimal tudi Glaser, ki pa je od ponudbe odstopil, ker je ocenil, da gre v ozadju za poskus lahkega zaslužka skupine ljudi, skrite za Julius Fondom. Ker je Glaser s prijateljskimi družbami že takrat nadzoroval večino lastništva, nakup tako majhnega deleža pa ne prinaša vpliva na upravljanje, so kupci okoli Julius Fonda očitno računali na to, da bo poskušal Glaser za vsako ceno iz lastništva iztisniti državo. Ivanjko svoje ponudbe takrat ni podaljšal, nato pa so se pred kratkim za Kadov delež spet pojavili novi interesenti. Na Kadu njihovih imen nočejo razkriti, dobili naj bi tri ponudbe, med njimi, kot smo razkrili v Dnevniku, pa je tudi ponudba podjetja Finander, ki se sicer ukvarja s prodajo pohištva. Lastnik Finanderja je Matej Sukič, ki ga v poslovnih krogih povezujejo zlasti z Matejem Raščanom, predsednikom uprave Dela Revij in zastopnikom Rašice Point. Raščana se je omenjalo že ob Ivanjkovi ponudbi, oba pa naj bi bila tesno povezana tudi z nekdanjim tajnikom v kabinetu predsednika vlade Borutom Petkom, ki zdaj zbira finančna sredstva za volilno kampanjo SDS.

Ob tem ne gre spregledati, da je Perutnina Ptuj tudi ena od pomembnejših lastnic Probanke. V njenem lastništvu se je pred kratkim pojavil Matej Raščan, po napovedih naših virov pa si lahko obetamo nadaljnje "napadanje" lastniške strukture Probanke.

vesna.vukovic@dnevnik.si

suzana.rankov@dnevnik.si

Soršak: Ne poznam Raščanovih poslov

Jani Soršak odločno zanika, da bi na dejanja urada kakor koli vplivalo njegovo osebno poznanstvo z Matejem Raščanom, s katerim sta, mimogrede, v sredo zvečer posedala v enem od ljubljanskih lokalov. "Odkar nisem več njegov odvetnik, z njegovimi posli nisem seznanjen," je zatrdil. Tega, da bi nekdo hotel izkoristiti situacijo, ki jo je pred skupščino Perutnine Ptuj z zamrznitvijo glasovalnih pravic največjim lastnikom povzročil urad za varstvo konkurence, Soršak ni hotel komentirati. Poudaril je, da je Kad v času, ko je urad izdal svojo sklep, še vedno lastnik perutnine. Toda ob tem velja opozoriti, da ima urad za dokončno odločitev 60 delovnih dni časa, Kad pa bi lahko svoj delež prodal že do skupščine. Na njej bo Kadov delež, kdor koli bo že njegov lastnik, lahko odigral ključno vlogo, če prevzemniki od urada ne bodo dobili soglasja za glasovanje. Poleg odločanja o delitvi bilančnega dobička je na dnevnem redu skupščine med drugim tudi pooblastilo upravi za nakup in odtujitev lastnih delnic, ki bi ga lahko uvrstili med dejanja za konsolidacijo lastništva.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)