Novi predsednik uprave Preventa Globala Renato Krajnc zastavne pogodbe v četrtek ni želel komentirati, ker zaradi primopredaje poslov, ki še potekajo, s podrobnostmi ni seznanjen. "Poleg tega posojila konec letošnjega leta zapade v plačilo več kot 20 milijonov evrov posojil do bank, ki so zavarovana s hipotekami. Trenutno pripravljamo sanacijski načrt, v kratkem pa se bo uprava sestala tudi z bankami upnicami," pojasnjuje Krajnc. Na vprašanje, ali je Prevent Global že insolventen, je Krajnc odgovoril, da insolventnosti niso razglasili, kljub temu pa pripravljajo načrt o finančni reorganizaciji, kot da bi bila družba insolventna.

Ker Prevent Global precej verjetno ne bo mogel vrniti Zakeršniku treh milijonov evrov, nas je zanimalo, ali bo Zakeršnik Preventu Globalu podaljšal posojilo ali pa bo prevzel Aerodrom Maribor. "Odločitev o tem bomo sprejeli po novem letu," odgovarja Zakeršnik. Sicer pa ima Aerodrom Maribor zastavljene vse nepremičnine kot jamstvo za posojilo, ki ga je pri NKBM najel Prevent Global, v skupnem znesku 8,3 milijona evrov.

Minulo leto je Aerodrom Maribor ustvaril 587.000 evrov prihodkov iz poslovanja, kar je bilo za pet odstotkov manj kot leto pred tem. Čista izguba je leta 2007 znašala 19.000 evrov, lani pa kar 402.000 evrov. Od bilančne vsote v znesku 2,35 milijona evrov je imel Aerodrom Maribor konec lanskega leta 95 odstotkov dolžniškega kapitala. Velika večina dolgov, in sicer v znesku okoli dva milijona evrov, izhaja iz naslova kratkoročnega posojila, ki ga je Aerodrom Maribor prejel od Preventa Globala.

Prihodnji razvoj Aerodroma Maribor je v veliki meri odvisen od tega, ali mu bo uspelo podaljšati pogodbo za upravljanje infrastrukture na Letališču Edvarda Rusjana Maribor, ki se izteče konec leta. Po napovedih ministrstva za promet naj bi bil v kratkem objavljen javni razpis, na podlagi katerega bodo poskušali letališče oddati v dolgoročni zakup za 30 let. Ker bo pogodba podpisana šele prihodnje leto, je teoretično možno, da bo mariborsko letališče z začetkom prihodnjega leta nekaj časa zaprto. Po vsej verjetnosti lahko pričakujemo oster boj za upravljanje letališčne infrastrukture.

Pred dnevi je namreč Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko izdala odločbo, na podlagi katere bo Evropski sklad za regionalni razvoj sofinanciral posodobitev letališke infrastrukture v vrednosti 11 milijonov evrov, pri čemer bo celotna obnova, ki bo končana do sredine leta 2013, stala več kot 15 milijonov evrov. To posledično pomeni, da bo mariborsko letališče v slovenskem in tudi mednarodnem okolju čez čas dobilo pomembnejšo vlogo.

 Vir:Delo.si

Luka Koper je s ponedeljkom postala članica indeksa trajnostnega razvoja Ceerius na dunajski borzi. V ta indeks je bila uvrščena, kot je znano, tudi Nova Kreditna banka Maribor (NKBM).

Vir: Dnevnik.si

Predstavniki delodajalcev, sindikatov in vlade na sestanku v Ljubljani danes niso uskladili stališč glede dviga minimalne plače. Ponovno se bodo sestali 8. januarja.

 Vir: Dnevnik.si

Nadzorniki Nove Kreditne banke Maribor se bodo na današnji seji seznanili z rezultati banke in skupine v prvih 11 mesecih letos in načrtom za leto 2010, so napovedali v drugi največji banki v Sloveniji. Pričakovati je, da se bodo seznanili tudi z načrti uprave za izdajo obveznic, o čemer naj bi vlada odločala na četrtkovi seji.

Vir: Dnevnik.si

Nacionalni stanovanjski program, ki ga je leta 2000 sprejel državni zbor, je že od vsega začetka veljal za velikopoteznega in o njegovi uresničljivosti so dvomili tudi največji optimisti.

 Vir: Delo.si

S ponovnim odprtjem avtocestnega odseka med Šentvidom in Kosezami, ki ga je državna avtocestna družba zaprla za deset dni, tako da so v tem času priključili pristopno-izstopna predora na Celovško cesto, je bilo konec letošnjih tovrstnih dosežkov. Skupaj jih je bilo približno za en klasični tekaški 42-kilometrski maraton, kar je še vedno precej manj od lanske rekordne bere, ko se je števec ustavil pet kilometrov pod stotimi, ter precej več, kot si lahko obetamo v prihodnjih letih. Deklarativno se Slovenija zdaj iz avtocestne gradnje preusmerja na urejanje železniške infrastrukture.

 Do dokončanja avtocestnega križa so namreč ostali le še trije odseki: dva na Dolenjskem v skupni dolžini slabih petnajst kilometrov in 2,4-kilometrski odsek s predorom in viaduktom na Gorenjskem. Dolenjska odseka utegneta biti po rešitvi nepremičninskih zapletov edini dosežek v prihodnjem letu - če bo vreme primerno še pred turistično sezono, stara magistralka na Gorenjskem pa bo menda preurejena leta 2011. Ko bo končana še zadnja faza šentviškega predora, izvoz in uvoz na Celovško v smeri centra Ljubljane. Za kaj več - recimo za cestno infrastrukturo na tako imenovanih razvojnih oseh - pa večinoma ni ne konkretnih načrtov ne denarja. Z denarjem je pač tako, da se bo nova uprava Darsa morala bolj ali manj ukvarjati z vračanjem najetih posojil, izplačevanjem obveznic in posledično z učinkovitim cestninskim sistemom.

Obveznosti bodo iz leta v leto večje.

Dars ima sklenjenih za skoraj 3,4 milijarde evrov kreditnih pogodb, počrpanih je bilo za tri milijarde in četrt, odplačanih pa doslej vsega 311 milijonov evrov. Stanje dolga je bilo 31. oktobra letos 2,9 milijarde evrov, skupaj z obrestmi pa približno 4,5 milijarde evrov. Že letos predvideni prihodki ne bodo zadoščali za pokrivanje letnih obrokov zapadlega dolga, kritično pa bo obdobje vse do leta 2020, saj bodo obveznosti bistveno presegale prihodke. Če se Dars ne bi več zadolževal, je skupni primanjkljaj med letoma 2009 in 2013 ob sedanji višini cestnin ocenjen na 209,7, do leta 2020 pa na 645,5 milijona evrov. Ko so bila politikov polna usta načrtov o gradnji infrastrukture, so bile vse skupaj le pobožne želje.

Razvojne osi so bile opredeljene z začetnimi in končnimi točkami, vmes pa je bilo cel kup želja in nasprotovanj. Dejansko ni v prostor umeščena še nobena konkretna trasa; še več, niti na zemljevide še niso vrisane, tako da načrtovalci tako rekoč nimajo konkretnega dela. Ve pa se, da je pri nas celo postopek od umestitve v prostor do začetka gradnje izjemno dolg. Morda bo kaj bolje s spremembo zakonodaje, ki je v postopku in ki naj bi pogoje približala podobnim v tujini - kjer se ne more zgoditi, da bi posameznik lahko leta zaviral gradnjo prometnice v nacionalnem ali pa kar evropskem merilu. Zaradi sedanjega padca naročil gradbinci opozarjajo, da doma nimajo več dovolj dela, v tujini pa ga zaradi tako ali drugače zapakiranega protekcionizma tudi težko dobijo. Edino novo omembe vredno gradbišče bo v prihodnjem letu predor Markovec na hitri cesti med Izolo in Koprom, ki ga bo gradil mariborski CPM v sodelovanju z avstrijskim podjetjem in svojim bosanskohercegovskim hčerinskim podjetjem. Številni domači gradbeni stroji bodo zato v prihodnjih mesecih stali. Prav malo pri tem pomagajo velike napovedane naložbe v železnico - prihodnje leto 275 in v letu 2011 še 314 milijonov evrov proračunskih sredstev -, saj gre za drugačne projekte in drugačno gradnjo.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Odprave vizumov za vstop državljanov Srbije, Makedonije in Črne gore v schengensko območje, ki je začela veljati prejšnjo soboto, ravno na dan svetega Nikole, ki ga pravoslavni verniki v Srbiji častijo kot zavetnika potnikov, so se zelo razveselili tudi poslovneži ter naši hotelirji, gostinci in turistični delavci sploh. Srbija, ki je najpomembnejša gostiteljica naših izhodnih naložb in med našimi najpomembnejšimi zunanjetrgovinskimi partnericami, bo danes vložila tudi kandidaturo za članstvo v EU, Adria Airways pa je sporočila, da bo s 1. marcem vzpostavila redno letalsko povezavo z Beogradom. Njeni canadairi bodo leteli v Beograd in nazaj večkrat na teden in potovanje brez vizumov bo blagodejno vplivalo na posle.

 Lani smo imeli s temi tremi državami za milijardo 479 milijonov evrov trgovine, od tega največ s Srbijo. Ta je že dve leti tudi v vrhu lestvice najpomembnejših gostiteljic naših neposrednih vlaganj v tujini. Njihova skupna vrednost je bila konec lanskega leta milijardo 625 milijonov evrov (vir: Banka Slovenije), kar pomeni, da ima Srbija 28,7-odstotni delež v slovenskih izhodnih naložbah. Naši največji investitorji v tej državi so Mercator, Cimos, Merkur, Droga Kolinska, Lesnina, NLB, Gorenje in drugi. Vlagajo pa tudi manjša podjetja, denimo Don don, Marmor Hotavlje in druga. Sicer pa smo imeli s Srbijo, ki je že pred desetimi meseci začela uresničevati trgovinski del stabilizacijsko-asociacijskega sporazuma z EU (postopno nižanje oziroma odprava carin za evropsko blago), lani že za milijardo 92 milijonov evrov blagovne menjave in od tega je bilo za 708 milijonov evrov našega izvoza.

Makedonija pa gosti 4,1 odstotka slovenskih izhodnih naložb. Konec lanskega leta je bila njihova skupna vrednost 235 milijonov evrov, med našimi največjimi naložbeniki v tej državi pa je Era, ki tam uresničuje projekt Era City Skopje, ki bo, skupaj z obstoječo sejemsko in zabaviščno dejavnostjo, najsodobnejši poslovni center v regiji, velik kar 260.000 kvadratnih metrov. Zavarovalnica Triglav je že pred leti kupila tamkajšnji Vardar, NLB pa Tutunsko banko ter prav tako v Skopju tudi nov poslovni center, vreden 30 milijonov evrov. Merkur ima v Makedoniji hčerinsko podjetje Merkur Makedonija, ki tam uspešno posluje kot veleprodajni trgovec, in ima velike načrte za razvoj maloprodajne mreže v prihodnjih petih letih. Intereuropa pa ima v Makedoniji dve družbi - Intereuropo Skopje in njeno hčerinsko družbo Intereuropa Transport Skopje. Blagovne menjave z Makedonijo smo imeli lani za 227 milijonov evrov, od tega za 181 milijonov izvoza.

V Črni gori imamo za 145 milijonov evrov naložb, medsebojne blagovne menjave pa je bilo lani za 160 milijonov evrov, od tega za 120 milijonov našega izvoza. Gorenje ima že od leta 1995 v Podgorici podjetje, ki se ukvarja s prodajo njegovih izdelkov, distribucijski center in servisno mrežo. Intereuropa je kupila največjo špeditersko družbo v Črni gori, Zetatrans, Mercator se je pred dvema letoma strateško povezal s tamkajšnjo družbo Mex in v okviru podjetja Mercator-Mex deluje več trgovskih centrov in manjših trgovin, Zavarovalnica Triglav ima zdaj že večinski delež v Lovćen Osiguranju, navzoče pa so še NLB, skupina HIT in nekatere druge naše družbe.

Vir:Delo.si

Osem bank (NLB, Banka Celje, Unicredit banka, Gorenjska banka, Abanka Vipa, NKBM, Banka Koper in Hypo Alpe Adria), ki so lastnice deleža Mercatorja, je prejšnji teden pozvalo potencialne investitorje k oddaji ponudbe za nakup njihovega 36-odstotnega deleža, je potrdil Uroš Marter, direktor družbe Arkas, ki je svetovalec pri prodaji 21 odstotkov Mercatorja šestih bank, medtem ko NLB in njena Banka Celje postopke sicer v koordinaciji z Arkasom vodita sami. Neobvezujoče ponudbe bodo zbirali do 8. februarja, zavezujoče pa do konca aprila.

Do sedaj naj bi ponudbo oddali že prej zainteresirani za Mercator - Bain Capital, CVC Capital, Kohlberg Kravis Roberts & Co in Goldman Sachs. Vsi v enakem položaju Investitorjev iz Hrvaške ali Srbije, ki so bili še nedavno omenjani kot najverjetnejši kupci, ko je delnice prodajal Boško Šrot , ni med sedanjimi interesenti. O nakupu pa razmišlja tudi Kapitalska družba (Kad). Iz Kada so sporočili, da bodo aktivnosti, povezane s konkuriranjem za nakup delnic Mercatorja, predstavili jutri.

Zapisali so, da "Kad kot resen finančni investitor sledi vsem ponudbam večjih paketov naložb slovenskih podjetij. Naložbene priložnosti, ki dolgoročno zagotavljajo donos, omogočajo Kadu uresničevanje njegovega poslanstva, to je zagotavljanje dodatnih sredstev za pokojninsko blagajno in zagotavljanje zajamčenega donosa za pokojninske sklade, ki jih upravlja," so zapisali.

Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak je dejal, da bo poročilo stanja v družbi objavljeno februarja, tega pa si bodo lahko pogledali tudi potencialni vlagatelji, za razliko od nekaterih prejšnjih primerov, ko so celostno informacijo dobivali le zainteresirani vlagatelji. Mercator bo rezultate objavil javno z namenom, da bi bili vsi investitorji v enakem položaju, je povedal Debeljak.

Vir:Delo.si