Basel - Predstavniki Evropske komisije so v torek nenapovedano preiskavo izvedli tudi v generičnem delu švicarskega Novartisa, družbi Sandoz, ki je lastnica slovenskega Leka. Predmet preiskave so bili Sandozovi prostori v Franciji, so sporočili iz Novartisa, podrobnejših informacij pa niso navedli. V Novartisu so ob tem poudarili, da Evropska komisija ni preiskovala nobene druge družbe iz skupine Novartis. Hkrati v švicarskem farmacevtskem velikanu poudarjajo, da bodo s komisijo zgledno sodelovali.

Evropska komisija je sicer zaradi suma omejevalnih poslovnih praks in zlorabe prevladujočega tržnega položaja poleg Sandoza preiskala vsaj še dve drugi evropski farmacevtski družbi. Preiskavo sta namreč potrdila francoski Sanofi Aventis in francoska podružnica nemškega Ratiopharma. V Bruslju medtem o imenih družb, ki so predmet preiskave, molčijo. Iz Bruslja so sicer v torek sporočili, da preiskava prostorov podjetja še nikakor ne pomeni, da so podjetja dejansko kršila pravo konkurence EU, saj gre le za predhodni korak.

Za končanje preiskav ni določen nikakršen rok, njihovo trajanje pa je odvisno od vrste dejavnikov, med katerimi so kompleksnost primera, pripravljenost podjetij na sodelovanje s komisijo in uporaba pravice podjetij do obrambe. Evropska komisija je sicer julija sprožila formalno preiskavo zaradi suma kršenja pravil konkurence proti farmacevtskemu podjetju Les Laboratoires Servier glede spornih poslovnih ravnanj in zlorabe prevladujočega položaja na trgu.

Preiskava vključuje več generičnih podjetij, tudi novomeško Krko, zaradi domnevno spornih sporazumov med njimi in Servierjem. Francosko podjetje naj bi sklepalo nezakonite posle z vrsto proizvajalcev generičnih zdravil, med katerimi so poleg novomeške Krke še Lupin, Matrix, Niche Generics in Teva. Ta podjetja naj bi s proizvajalcem originalnih zdravil sklepala sporazume, da bodo na trg s svojimi generičnimi zdravili vstopila pozneje, kot bi lahko.

Vir:Delo.si

Tako je zlato v torek okoli 15. ure preseglo dosedanji rekord, 1032,70 dolarja za unčo, ki je bil dosežen marca 2008. Novico britanskega časnika The Independent o tem, da bi zalivske države za naftno trgovanje namesto dolarja uporabljale košarico valut, v kateri bi bila med drugim japonski jen in evro, je že zanikal kuvajtski naftni minister šejk Ahmad Abdulah al Sabah.

Kot je dejal, se o tem niso nikoli pogovarjali ali tega predlagali, prav tako ni obveščen, da bi katerakoli zalivska država podala takšen predlog. Strokovnjaki so prepričani, da bi vsak tak korak resno destabiliziral vlogo ameriškega dolarja kot „prve svetovne valute“ in ameriškemu gospodarstvu povzročil veliko škodo. V članku so omenili, da bi za prehodno valuto po ukinitvi uporabe dolarja uporabili prav zlato.

Čeprav je centralna banka Saudske Arabije in kuvajtska vlada govorice demantirala, je cena zlata kljub temu poletela do najvišje vrednosti v zgodovini.

Vir:Dnevnik

Japonske devizne rezerve so se konec septembra zvišale na novih rekordnih 1052 milijard dolarjev. To je 10,26 milijarde dolarjev več kot mesec dni prej, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočili z ministrstva za finance. Na novo oživljeno upanje v okrevanje gospodarstva je v torek že drugi dan zapored spodbudilo rast tečajev na Wall Streetu. Industrijski indeks Dow Jones se je zvišal za 1,37 odstotka na 9731,25 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa za 1,71 odstotka na 2103,57 točke. V pričakovanju današnje objave četrtletnih poslovnih rezultatov so se delnice aluminijskega koncerna Alcoa podražile za 3,50 odstotka.

Cene nafte so se povzpele nad 71 dolarjev za sod Cene nafte so se v današnjem elektronskem trgovanju v Aziji povzpele nad 71 dolarjev za sod, predvsem zaradi oživitve optimizma v okrevanje svetovnega gospodarstva, kar bi lahko povečalo povpraševanje po tem energentu. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena novembra, je bilo treba opoldne po singapurskem času odšteti 71,43 dolarja, kar je 55 centov več kot v torek.

V Londonu se je severnomorska nafta brent podražila za 69 centov na 69,25 dolarja. Cene nafte se zvišujejo vzporedno z rastjo tečajev na borznih trgih, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.

Na borzi na Wall Streetu se je industrijski indeks Dow Jones v torek zvišal drugi dan zapored, in sicer za 1,4 odstotka, kar je največja rast po 21. avgustu. Danes so se podražile tudi delnice na večini azijskih borz.

Vir:Dnevnik.si

Na letni skupščini IMF in Svetovne banke, ki danes in v sredo poteka v Carigradu, so bile predstavljene analize, ki kažejo, da svetovno gospodarstvo izhaja iz globoke krize, v katero je zašlo. IMF je prejšnji teden objavil polletno svetovno gospodarsko napoved, v kateri napoveduje 3,1-odstotno gospodarsko rast, medtem ko naj bi brezposelnost še vedno naraščala. "Zlasti je pomemben hiter dvig gospodarstev v vzhodni Aziji, tako da za leto 2010 IMF napoveduje triodstotno rast svetovne trgovine. Pomembna je ocena, da bo svetovno gospodarstvo zraslo za tri odstotke v letu 2010, medtem ko je letos padlo za dober odstotek," je pojasnil minister Križanič in dodal, da pa bo brezposelnost še vedno naraščala. Po Križaničevem mnenju je edini pomemben faktor gospodarskega preobrata ekspanzivna fiskalna politika, ki mora biti kombinirana z ustrezno kreditno politiko. "Tu lahko rečemo, da smo se vključili v skupne napore svetovnega gospodarstva ali ekonomskih politik z odpravljanjem globoke gospodarske krize," je dejal.

Vprašanje je, na kakšen način se bodo odvijale izhodne strategije, ki bodo vodile v uravnotežene javne finance. "Pomembno je, da se jih ne začne izvajati prezgodaj. Ocene kažejo, da je bolj smiselno najprej izvajati izhodno strategijo pri uravnovešanju proračunov in šele nato pri dviganju obrestnih mer," je poudaril Križanič. Minister je prepričan, da bodo izhodne strategije težji del opravila. "V krizi je bila koordinacija med državami enotna, zdaj pa je vprašanje, na kakšen način se bodo posamezna gospodarstva poskušala ponovno uravnovesiti," je opozoril. Dodal je, da da je Slovenija eno globoko neravnotežje, to je upad bruto domačega proizvoda, nadomestila z drugim, globokim neravnotežjem javnih financ. "Na vidiku pa je neravnotežje med deviznimi tečaji, zlasti med evrom in dolarjem in na dolar vezanimi valutami, to so valute nekaterih hitro rastočih držav. "Tu lahko pride do pritiska na upočasnjeno rast gospodarstev, ki poslujejo pretežno z evrom, in sicer po različnih kanalih, lahko tudi s selitvijo proizvodnje v ta gospodarstva, ki bodo imela nizko vrednost valute," je izpostavil Križanič. Prepričan je tudi, da bi tečaj vendarle moral kazati uravnoteženost bilanc.

Če je bilanca neuravnotežena, potem se pričakuje, da bo devizni tečaj dane države depreciral in se bo vrednost njene valute zmanjšala ter obratno. "Zdaj kaže, da naj bi glede na gospodarske zmogljivosti vzdrževali v nekaterih gospodarstvih zelo nizko vrednost tečajev, akumulacij deviznih rezerv. "To bo šlo na škodo zaposlenost v EU in tu ostajajo odprte dileme, ki jih bomo morali reševati v naslednjih mesecih," je dodal. Minister pričakuje, da se bo v ZDA povečala nagnjenost k prihrankom, torej naj bi gospodinjstva v ZDA manj trošila in več varčevala. "Tako bo treba dobiti druge vire povpraševanja, ki bi zagotavljali stabilno gospodarsko rast. Pričakuje se, da bo to vendarle v hitro rastočih gospodarstvih, ki potrebujejo tudi precej novih investicij," je dejal Križanič. Če bo šel "scenarij v to smer", Križanič meni, da bo Slovenija lahko povečevala izvoz, izpeljala bo lahko razvojni preobrat v spodbujanje višje kakovosti in izvedla vstop v višje razrede pri posameznih izdelkih in storitvah. "Če pa bo evro zelo drag, se nam obetajo problematična leta, zlasti glede zaposlenosti," je opozoril. Viceguverner Banke Slovenije Darko Bohnec je ob robu zasedanja pojasnil, da so na današnjem zasedanju razpravljali tudi o upravljanju obeh ustanov. "Nekoliko bolj jasno naj bi bilo dorečeno, kam naj bi IMF šel.

Gre za to, da je trenutno relativna nerazvitost držav precej drugačna, kot so razdeljene kvote v skladu in tu bo prišlo do korekcije," je napovedal. Spregovorili so tudi o nameri okrepljenega spremljanja finančnih sektorjev držav, tako v bilateralnih odnosih IMF z državami, kot tudi analitično, ko gre za pregled celih regij. "Govora je, da bo več pozornosti posvečeno ključnim državam, kar je do sedaj manjkalo, saj so bile misije usmerjene bolj v države, ki niso tako odločilne. Države, kjer se je kriza začela, pa so bile doslej izpuščene iz teh pregledov," je izpostavil Bohnec. Podobno kot v preteklih letih se člani delegacije finančnega ministrstva s predstavniki Svetovne banke in IMF pogovarjajo tudi o sedanjih in predvidenih aktivnostih Centra za razvoj financ, ki ga gosti Slovenija in je namenjen sodelovanju z mednarodnimi ustanovami pri izvajanju izobraževalnih programov s področja javnih financ in monetarne politike za države jugovzhodne Evrope. Osrednje teme letnega zasedanja Sveta guvernerjev, ki sprejema ključne strateške in institucionalne odločitve tako v IMF kot v Svetovni banki, so trenutna dogajanja v svetovnem gospodarstvu, pregled sprejetih ukrepov za omilitev in premagovanje svetovne finančne in gospodarske krize ter razprava o nadaljevanju teh ukrepov in snovanju t.i. izhodnih strategij iz razmer povečane javnofinančne zadolženosti ter povečane količine denarja v obtoku, do česar so protikrizni ukepi pripeljali. Tudi letošnje zasedanje IMF in Svetovne banke spremljajo demonstracije. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je turška policija danes z vodnimi topovi in solzivcem v središču Carigrada razgnala več sto mladih, ki so protestirali proti zasedanju, ob tem pa je prijela tudi kakih sto protestnikov. agencija AFP.

Vir:Dnevnik

Canberra - Avstralija je postala prva izmed držav članic G20, ki je dvignila obrestno mero iz 3 na 3.5 odstotke. Guverner avstralske centralne banke (RBA) Glenn Stevens je dejal, da so ekonomske razmere v državi „boljše od pričakovanega", zaupanje pa se je okrepilo. Avstralski dolar, ena najaktivnejših valut na svetu, se je v zadnjih dneh okrepil glede na pričakovanja RBA glede dviga obrestne mere.

Avgusta je sicer že Banka Izraela kot prva dvignila obrestno mero po izbruhu svetovne finančne in gospodarske krize. Toda zadnje dejanje v Avstraliji je z vidika velikosti ekonomije države toliko bolj pomembno. Potezo bodo prav tako pozorno spremljali v azijsko-pacifiških državah, ki tudi razmišljajo o dvigu obrestne mere. Po mnenju ekonomistov bodo potezi Avstralije sledile druge centralne banke dosti hitreje, kot se je sprva pričakovalo. Med prvimi bi tako že v tem četrtletju lahko bila Južna Koreja, nato pa še Tajvan.

Avstralija se je izognila recesiji glede na podatke v zadnjem četrtletju prejšnjega leta. Tamkajšnja vlada je namreč gospodarstvu namenila obširne stimulacije; 42 bilijonov avstralskih dolarjev (35 bilijonov dolarjev) za pokojninsko blagajno in družine z nizkimi prihodki, poleg tega pa je vložila v številne infrastrukturne projekte

Vir:Delo.si

Kot so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, so 15 priporočil zajeli v Načrtu za okrevanje (Roadmap for Recovery). V ponedeljek pa je v okviru zasedanja slovenske izkušnje na področju turizma glede kriznih razmer predstavil generalni direktor direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar. V omenjenem dokumentu so zajeta priporočila za podporo turističnemu sektorju in globalni ekonomiji, ki temeljijo na trajnostnemu razvoju.

Načrt poziva svetovne voditelje, da postavijo turizem v jedro nadaljnjih spodbud za razvoj in preoblikovanja k zeleni ekonomiji. Pomembno sporočilo vseh udeležencev generalne skupščine je, da se optimizem se vrača. Hribar se je v družbi generalnega sekretarja generalne skupščine Svetovne turistične organizacije in ostalih štirih regionalnih predsedujočih srečal s kazahstanskim predsednikom Nursultanom Nazarbajevim. Pogovarjal se je tudi s kazahstanskim premierjem Karimom Masimovim in v pogovoru poudaril velik interes za nastop slovenskega gospodarstva na kazahstanskem trgu.

 Slovenska gospodarska delegacija bo namreč skupaj s predsednikom države čez mesec dni obiskala Kazahstan. Kot je znano, je bila Slovenija na zasedanju Komisije za Evropo, ki je v petek potekalo v okviru generalne skupščine Svetovne turistične organizacije, izvoljena za predsedujočo Komisiji za Evropo za obdobje med letoma 2009 in 2011.

Vir:Dnevnik.si

George Town - Oblasti na Kajmanskih otokih se soočajo z doslej eno največjih proračunskih kriz v zadnjih desetletjih. Ker proračunskih prihodkov iz pobiranja davkov ni, oziroma so ti zelo omejeni, so pretekli teden predstavniki tega britanskega prekomorskega teritorija najeli skoraj 42 milijonov evrov vredno posojilo, s katerim so preprečili zlom državne blagajne. Pritiski Velike Britanije, ki teritorij poziva k takojšnjim spremembam obstoječe davčne zakonodaje, so pretekli teden dosegli vrhunec: Britanci v zameno za denarno pomoč otočju zahtevajo bolj transparentno davčno politiko.

Kriza, s katero se sooča otočje z nekaj več kot 50 tisoč prebivalci, je po pisanju britanskega Financial Timesa na eni strani posledica nenehnega večanja državnih izdatkov, na drugi pa čezmernega upadanja prihodkov v preteklih treh letih. Proračunski primankljaj otočja, po mnogih kriterijih t. i. davčne oaze, je sredi letošnjega leta dosegel 63 milijonov evrov, kar je oblasti prisililo k ukinitvi vseh tekočih izdatkov. Britanski urad za tujino (FCO), ki deluje pod okriljem vlade v Londonu, je kajmanski parlament pozval k takojšnjim spremembam sedanje zakonodaje: predlagani sta uvedbi davka na nepremičnine ter celo davka na obstoj korporacij, ki še vedno vzbuja veliko pomislekov. Vse dosedanje britanske zahteve po uvedbi neposrednega zaračunavanja davkov tamkajšnim podjetjem, pa so zaenkrat naletele na negativen odziv.

Kot ugotavlja časnik New York Times, se prebivalcem tropskih otokov že sama ideja o uvajanju kakršnih koli davkov zdi povsem nerealna. Dosedanja zakonodaja namreč ni predvidevala skoraj nobenega izmed davkov, ki so jih podjetja in posamezniki deležni bodisi na ameriški bodisi na evropski celini. Nezaračunavanje davkov na dobiček, nepremičnine, prihodke korporacij, prodajo, idr. je v preteklih desetletjih na otočje zvabilo zvabilo na tisoče korporacij, ki so se tako izognile polnenju domače državne blagajne. Kajmanski otoki, ki so svojo prihodnost bolj kot na turizmu gradili na reputaciji nizkih davkov, so še v začetku tega desetletja s pomočjo bančnih pristojbin zapolnili dobro četrtino državnega proračuna.

Ob vse bolj očitnih znakih, da bosta EU in ZDA v prihodnje omejili poslovanje svojih državljanov s t. i. hedge skladi zunaj lastnih meja, se kajmanska vlada na vse moči upira kakršnemu koli uvajanju davkov, predvsem zaradi bojazni, da bi to lahko povzročilo množičen beg investicijskih skladov. Skupina najrazvitejših gospodarstev G 20 je v preteklosti že pozvala k boju proti skrivanju bančnih podatkov, kar je značilno za večino podobnih davčnih oaz.

Vir:Delo.si

Srbija je edina evropska država, v kateri po podatkih Evropske turistične komisije tudi letos, kljub globalni gospodarski krizi, turistični obisk raste. V prvem letošnjem polletju jo je obiskalo 371.463 turistov iz tujine (7-odstotna rast glede na enak čas lani), ki so uresničili 897.154 nočitev (15-odstotkov več kot v enakem lanskem času). K rasti so precej prispevali turisti iz Slovenije, saj je naša država na tretjem mestu lestvice držav, iz katerih je Srbijo obiskalo največ turistov, po številu nočitev pa na četrtem mestu.

Lani je Srbijo obiskalo 646.494 tujih turistov, ki so uresničili 1.398.887 nočitev. In po podatkih Narodne banke Srbije je bil lanskoletni priliv od turizma 944 milijonov dolarjev, v prvem letošnjem polletju pa 454 milijonov dolarjev. Mimogrede, delež turizma v srbskem BDP je 2-odstoten. Kot pravijo na Turistični organizaciji Srbije (TOS), iz Slovenije pride več turistov samih, kot jih pripeljejo turistične agencije. Največ jih tam preživi novoletne praznike, pogosto pa se udeležijo tudi raznih prireditev. Največ slovenskih turistov poleg Beograda in Novega Sada obišče Sremske Karlovce, Oplenac - Topolo, Zlatibor, Mokro goro in toplice Vrnjačko Banjo. Poleg teh si veliko turistov iz Slovenije ogleda samostane (fruškogorski, Studenica, Žiča, Ljubostinja, Ravanica in Mansija).

Redki pa obiščejo Djavolo Varoš (kandidirala je za Unescov seznam sedmih najznamenitejših krajev) in naravni park Zasavico ali pa planine Tara, Zlatar in Golja, za katere Srbi menijo, da bi jih zaradi naravnih lepot moralo videti več tujih turistov. In da bi jih privabili, v Srbiji pospešeno gradijo prometno in turistično infrastrukturo. Veča pa se tudi zanimanje srbskih turistov za Slovenijo. Srbija je ena redkih držav, iz katerih je letos prišlo k nam več turistov kot lani in povečalo se je tudi število njihovih nočitev pri nas.

Srbija je namreč na devetem mestu lestvice držav, iz katerih nas obišče največ turistov. Natančneje, v prvih sedmih mesecih letos je našo državo obiskalo 26.811 turistov iz Srbije (7 odstotkov več kot v enakem času lani), ki so uresničili 70.926 nočitev (12 odstotkov več kot v prvih sedmih mesecih lani). Lani pa je prišlo k nam 44.356 gostov iz Srbije (14 odstotkov več kot leto prej), ki so uresničili 108.614 nočitev (11 odstotkov več kot v letu 2007).

Vir:Delo.si