Iz do zdaj dostopnih podatkov je razvidno, da prva javna prodaja delnic (IPO) Pozavarovalnice Sava brez z državo povezanih družb ni bila uspešna. Paradržavna sklada, Nova Ljubljanska banka, NLB Skladi, Zavarovalnica Triglav in njen DZU imajo namreč v lasti kar 36 odstotkov vseh delnic, skupaj s Skupino Nova KBM pa skoraj polovico.

Skupina NKBM je bila za kritnimi skladi Kapitalske družbe tudi najuspešnejši institucionalni vlagatelj, saj so matična banka, Poštna banka Slovenije, Moja Naložba, Zavarovalnica Maribor in KBM Infond skupaj dobili kar 11,4 odstotka Pozavarovalnice Sava. Med nedržavnimi lastniki je bila najuspešnejša Skupina Poteza, večjo vlogo pa so imele tudi nekatere domače družbe za upravljanje.

Za razliko od decembrskega IPO Nove KBM pa pri Pozavarovalnici Sava tuji skladi tveganega kapitala niso sodelovali. Tudi sicer so tuji lastniki dobili manj kot tri odstotke vseh delnic, največ Hrvatska poštanska banka, Bank Austria Creditanstalt in Privredna banka Zagreb. Glede na to, da sta manjši paket delnic kupili tudi avstrijska Erste bank in Raiffeisen Zentralbank, ki imata izdanih več certifikatov na naše borzne zvezde, lahko v naslednjih tednih pričakujemo, da bosta izdali tudi kak certifikat, ki bo zasledoval vrednost delnice Pozavarovalnice Sava.

Med večjimi kupci delnic so bili tudi Gradbeno podjetje Grosuplje, ki je v lasti ciprske družbe Spalting Investments Limited, Sklad obrtnikov in podjetnikov Ljubljana in družba Mif Invest. Še največji interes pri nakupu delnic Pozavarovalnice Sava pa so izkazale prav slovenske banke, ki so skupaj kupile 14,8 odstotka Pozavarovalnice Sava.

V četrtek se bo predvidoma začelo trgovanje z delnicami Pozavarovalnice Sava, natančen datum pa bodo sporočili šele naknadno, in sicer, ko bodo v družbi izpolnili vse pogoje za začetek trgovanja v okviru borzne kotacije.

matjaz.polanic@dnevnik.si

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Dodaja, da so se z največjimi lastniki že sestali in dogovorili, da bodo dali Muri v prvi fazi garancijo za pridobitev dolgoročnega posojila v višini milijon evrov. Po Peterneljevih besedah se v Muri trenutno spopadajo z likvidnostnimi težavami. "Mesec in pol sem se boril, da bi pridobil sredstva za financiranje tekoče proizvodnje. V tem tednu nam bo Nova Ljubljanska banka vendarle odobrila dva milijona kratkoročnega posojila, s katerim bomo lahko lahko financirali izdelavo jesensko-zimske kolekcije, s proizvodnjo katere zamujamo že dva meseca," pravi Peternelj.

V Muri trenutno poteka prenova poslovnih procesov, ki jo izvaja mariborsko podjetje, identitete katerega Peternelj noče razkriti. "Med drugim bomo poskušali znižati ceno minute šivanja, da bo Mura lahko uspešneje konkurirala tujim proizvajalcem oblačil," razlaga Peternelj. Med ukrepi za sanacijo Mure je predvidena tudi odprodaja nepremičnine v Murski Soboti, kjer se nahaja Murina prodajalna, in prodaja nepremičnine v Gornji Radgoni. Po Peterneljevih besedah bi s tem lahko iztržili nekaj milijonov evrov, kar bi delno pripomoglo k rešitvi Mure.

V Muri v bližnji prihodnosti niso predvidena večja odpuščanja. "Po mehki metodi družba vsako leto odpusti od 200 do 250 delavcev. Trenutno se dogovarjamo z uglednim tujim proizvajalcem oblačil, katerega imena še ne morem razkriti, da bi v Slovenijo preselil svojo v proizvodnjo. V tem primeru bomo del zaposlenih iz Mure preselili v novo podjetje," razlaga Peternelj.

sebastjan.morozov@dnevnik.si

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Po dostopnih informacijah je po novem v "igri" kapitalsko povezovanje Luke Koper in Intereurope. Po najnovejši različici naj bi tako na ministrstvu preučevali možnost, da bi Luka od države odkupila deleže državnih podjetij v Intereuropi in tako postala lastnica več kot polovice logističnega podjetja, ki ga vodi Andrej Lovšin.

"Preučujemo več možnih različic povezovanja. Pogovori o možnih povezavah oziroma sodelovanju potekajo," so nam na ministrstvu, ki ga vodi Andrej Bajuk, včeraj odgovorili na vprašanja o morebitni krepitvi strateškega in kapitalskega povezovanja obeh podjetij.

V Luki, ki jo vodi Robert Časar, so nam pojasnili, da "je partnersko povezovanje v logistično-prometni dejavnosti v svetu povsem običajno, zato ne bi bilo nič nenavadnega, če bi prišlo do česa podobnega tudi pri nas". "Za zdaj o tem še nismo resno razmišljali, čeprav bi bile koristi obojestranske," dodajajo v Luki Koper. Marko Pogačnik, direktor Soda, ki ima v lasti dobrih šest odstotkov Luke, pa je poudaril, da "o pogovorih niso bili obveščeni".

Ideja o povezovanju treh slovenskih logističnih podjetij z nemškim Deutsche Bahnom (DB) sega v lansko pomlad, ko je vlada ustanovila projektni svet za pripravo javno-zasebnega partnerstva na področju železniške infrastrukture. Kmalu zatem so se predstavniki vlade na čelu z državnim sekretarjem Andrejem Šircljem začeli resneje pogovarjati z Nemci o njihovem kapitalskem vstopu v slovenska logistična podjetja, ti pa bi v zameno sofinancirali več milijard evrov vredno obnovo in gradnjo domačega železniškega omrežja.

Po tem, ko je državi lani poleti s pretvorbo prednostnih delnic v navadne uspelo prevzeti lastniški nadzor nad Luko Koper, premier Janez Janša pa se je srečal s prvim možem koncerna DB Hartmutom Mehdornom, so pogovori z Nemci zastali. Predstavnike DB naj bi namreč ohladile domnevno "prenapihnjene" cene delnic na ljubljanski borzi in bližajoče se parlamentarne volitve v Sloveniji. Po neuradnih informacijah med slovensko in nemško stranjo vsaj pred oktobrom ni predvidenih (uradnih) stikov.

Tudi zaradi tega informacije o morebitnem skorajšnjem povezovanju Luke Koper in Intereurope odpirajo več vprašanj. Če gre namreč res le za pripravo na vstop tujega strateškega partnerja, ki bi z morebitnim nakupom Luke lastniško obvladoval tudi Intereuropo, velja spomniti, da je slednja po zanesljivih informacijah že lani septembra na pobudo DB izpadla s seznama možnih članov holdinga.

Prav tako je vprašanje, kakšne koristi od prevzemanja Intereurope bi imela Luka Koper. Obe podjetji že danes na veliko sodelujeta; Intereuropa tako Luki na leto zagotovi okoli 40 odstotkov pretovorjenih avtomobilov (več kot 200.000). Luka ima prav tako v lasti že skoraj četrtino Intereurope, skupaj z državo, ki je večinska lastnica Luke, pa obvladuje večino Intereurope.

Ravno zato gre dvomiti o smiselnosti krepitve lastništva Luke, ki je pred velikimi vlaganji v razvoj in širitev. Zgolj nakup dodatne četrtine delnic bi Luko (po včerajšnjem enotnem tečaju delnice Intereurope) stal skoraj 60 milijonov evrov, kar je več od dvakratnika lanskega dobička družbe. Res pa je, da bi Luka z morebitnim prevzemom lahko "izplačala" tudi katerega izmed vlagateljev, ki so med lanskimi pogovori z Nemci na veliko kupovali delnice Intereurope.

primoz.cirman@dnevnik.si

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Po drugi strani pa nafta dosega nove rekorde, kar povzroča inflacijske pritiske. Napoved ECB glede inflacije v evrosistemu v letu 2008 je dvignjena z 2,9 na 3,4 %. To pomeni, da ECB ob taki inflaciji ne bo zniževala ključne obrestne mere, vse bolj verjeten je dvig le-te. Kakorkoli, napovedana gospodarska rast v EU v višini 1,8 % je vse bolj pod vprašajem zaradi nespremenjene ključne obrestne mere.

kupi

Bosch. Presenetljivo dobri makroekonomski rezultati so prišli iz Nemčije, kjer je gospodarstvo v prvem četrtletju glede na prejšnje poraslo za 1,5 %, brezposelnost pa je padla pod 8 %, prvič v 15 letih. Bosch, ki uspešno posluje na Madžarskem, Hrvaškem in v Sloveniji, napoveduje rast prodaje in nove zaposlitve tudi v prihodnje. To omogočajo predvsem nenehne raziskave in razvoj. Bosch je v letu 2007 registriral rekordno število patentov (rast za 7 %), in sicer 3.281, od tega 569 v ZDA.

Lenovo Group LTD. Četrti največji proizvajalec osebnih računalnikov na svetu Lenovo Group Limited ima sedež v Hongkongu. To mesto zadnja štiri leta niza neverjetne stopnje rasti, v letu 2007 so zabeležili 6,4 % realno rast BDP-ja. Kljub svetovni krizi Lenovo uspešno posluje predvsem zaradi večjega povpraševanja v Evropi, Afriki in na Srednjem vzhodu. Lenovo, ki je leta 2005 kupil divizijo osebnih računalnikov IBM, je poročal o porastu prodaje na Kitajskem v prvem četrtletju za 18 %.

Pozavarovalnica Sava. Ob objavi razpona cene Save Re (med 28 in 38 evri) je večina menila, da je le-ta postavljen previsoko. Za delnico bi bilo smiselno plačati okoli 30 evrov. Ne gre pozabiti, da je bila privatizacija podaljšana za teden dni. Šele ob namigovanju, da bo cena najverjetneje 28 evrov, je država uspela najti dovolj kupcev. Po uvrstitvi delnic na trg ne gre pričakovati večje rasti vrednosti delnice, vendar pa lahko delničarji Save Re na dolgi rok pričakujejo večje zadovoljstvo kot lastniki največjih svetovnih pozavarovalnic.

drži

Honda. V aprilu so General Motors, Ford in Chrysler realizirali dvomestni upad prodaje v ZDA glede na lanski april. Honda, Nissan in Toyota pa so zabeležili rast prodaje. V ZDA narašča povpraševanje po manjših avtomobilih, predvsem zaradi naraščajoče cene nafte. Honda zato povečuje proizvodnjo varčnih avtomobilov, hkrati pa pripravlja nov model, ki bo še bolj konkurenčen od Civica. V Hondi ne napovedujejo odpuščanj; v Severni Ameriki odpirajo že sedmo tovarno z 2000 novimi delovnimi mesti.

Vodafone Group PLC. Največji mobilni operater na svetu je objavil rekorden dobiček v višini 6,66 mrd funtov. V prejšnjem letu je bila ustvarjena izguba v višini 5,43 mrd funtov. Odlični poslovni rezultati so prvenstveno odraz nakupov na rastočih trgih v preteklih dveh letih. S tem je Vodafone ublažil upočasnitev rasti v Evropi. Ob koncu leta 2007 je imel 252 mio uporabnikov, od tega 42 % na rastočih trgih vzhodne Evrope, Afrike in Azije. Kljub rekordnemu dobičku predsednik uprave Arun Sarin po 5 letih odstopa s funkcije.

Komercialna Banka Beograd. KB je bila ustanovljena leta 1970 in od leta 2006 kotira na Beograjski borzi. Banka ima dva strateška lastnika, Republiko Srbijo (40 %) in EBRD (25%). S preostalimi delnicami se trguje na borzi. Po pred leti izpeljani privatizaciji bank je na trgu vse manj bank v državnem lastništvu, med katerimi je KB največja. Glede na to, da pri tej banki privatizacija še ni končana in se bo najverjetneje nadaljevala po krepitvi tržnega deleža in po izboljšanju dobičkonosnosti, so delnice te banke dobra naložba.

prodaj

Air Berlin PLC. Drugi največji nemški letalski prevoznik je objavil izgubo v prvem četrtletju. Slabše rezultate v družbi pripisujejo višjim cenam goriva in ostrejši konkurenci. Ob vsem tem je podjetje v prvih treh mesecih povečalo prodajo za skoraj 4 % na 654 mio EUR. Glede prihodnosti: v podjetju želijo doseči dobiček. Prvotne ocene prihodkov pred obrestmi in davki so znašale med 140 in 160 mio EUR, sedaj pa so ta pričakovanja precej znižana, in sicer na 73-120 mio EUR. Globalno gledano se letalska industrija sooča s težavami, kar prevoznike sili v bankrote oz. združitve.

AO Shan Iron & Steel. Baoshan je največji kitajski konglomerat za proizvodnjo železa in jekla. Ob neverjetni ekonomski ekspanziji Kitajske podjetje posluje odlično. Vendar se Baoshan ob nadaljevanju liberalizacije kitajskega gospodarstva vedno bolj sooča z naraščajočo konkurenco. Da bi podjetje ostalo uspešno, je pričelo z izvozom, predvsem v Južno Korejo. Zaradi možne inflacije, do katere bi lahko prišlo zaradi obnove po potresu porušenega območja, je Kitajska napovedala morebitno vpeljavo kontroliranih cen. Omenjeni ukrep bi prizadel tudi Baoshan, ki dobičke kuje zaradi naraščajočih cen surovin.

ANALIZA delnice KOMERCIJALNA BANKA

Komercijalna banka dosega tržni delež v višini 8,4 %, kar jo uvršča na 4. mesto med bankami v Srbiji. Je največja banka v domačem lastništvu z izjemno močno bazo depozitov in z vodilno vlogo pri poslovanju s tujimi valutami. Banka se sooča z upadanjem tržnega deleža, njena strategija pa je usmerjena k poslovanju s prebivalstvom v širši regiji (Črna gora, Bosna in Hercegovina ter Makedonija). To ji zagotavlja povečevanje donosnosti in hitro rast obsega poslovanja. Banka se sooča z nekaterimi nevarnostmi, med katerimi gre izpostaviti visoko valutno izpostavljenost na strani pasive, nizko donosnost, ki jo želi izboljšati na kratek rok, in politično tveganje ob širjenju na sosednje trge.

ANALIZA delnice HONDA
Podjetje Honda je bilo ustanovljeno leta 1946 s sedežem v Tokiu, njegove osnovne dejavnosti so proizvodnja, distribucija ter prodaja motornih koles in avtomobilov. Poleg tega podjetje zagotavlja različne finančne storitve. V času, ko cena nafte dosega nove in nove rekorde, so v Hondi razvili model Fit subcompact. Gre za avto, ki ga poganjata plin in elektrika. Japonski proizvajalec avtomobilov tako želi do leta 2010 prodati 500.000 hibridnih avtomobilov letno. Medtem ko se konkurenti v ZDA soočajo z upadanjem prodaje, Honda dosega zavidljive poslovne rezultate. To gre pripisati tudi tovarnam, ki so fleksibilne pri proizvodnji, saj je na isti proizvodnji liniji mogoče proizvajati različne modele.

Vir: www.revijakapital.si

(Zapri)

Beograd gor. Najbolj zeleno je bila obarvana borza v Beogradu, kjer pa opozarjajo na nizke tuje investicije in možnost zadolževanja v tujini ter na visoko inflacijo.

(Ne)uspešnost dokapitalizacije NLB.

Po dveh krogih prodaje delnic NLB je ostalo nevplačanih še za 135,5 mio evrov ali 45 % celotne nove emisije delnic oz. 10 % celotnega kapitala banke po dokapitalizaciji. Te delnice zdaj čakajo na dobro poučene vlagatelje, vpis pa bo potekal v prvi polovici junija. Poznavalci povezujejo slab odziv javnosti na delnice NLB zlasti s (pre)visoko ceno delnice. Znaša namreč 334 evrov ali 27 evrov več, kot je stala ob dokapitalizaciji NLB septembra lani. Zanimanja niso spodbudile niti obljube o uvrstitvi delnice na borzo. Javnost prepredajo informacije, da interesentov za tretji krog ni ravno na pretek, zato država kot največja lastnica lobira pri tujih bankah in skladih, razmišlja pa tudi o zaustavitvi dokapitalizacije. Dokapitalizacija NLB pa ni edina dokapitalizacija, ki v zadnjem času preplavlja slovenski kapitalski trg; zaradi dragega denarja (ki je posledica trenutne situacije na finančnih trgih po svetu) so se verjetno prisiljene dokapitalizirati tudi slovenske banke, zato smo bili priča kar lepemu številu dokapitalizacij. Ob tem so bile ponujene cene zelo različne, povečini neugodne, v nekaterih primerih nedostopne malim vlagateljem (tudi obstoječim delničarjem). Kot sem že omenila, je bila po mnenju analitikov še posebej draga dokapitalizacija NLB, saj je bila cena precej višja od tržnih cen primerljivih in boljših tujih bank.

Za Savo Re ni bilo pretiranega navdušenja.

Slika javne prodaje delnic Save Re je povsem drugačna kot slika javne prodaje delnic NKBM, kjer povpraševanju ni bilo videti konca. Podaljšana prodaja po 28 EUR za delnico je sprožila tudi nekaj odpovedi, a je bilo vplačil več. Vlagatelji so zadržani zaradi splošnega vzdušja na borznem in finančnem trgu, saj je previdnost zaradi možnih odpisov kot posledice hipotekarne krize v ZDA nujna. Sava Re takih odpisov nima, predvidena rast poslovanja pa je precej večja od načrtov največjih svetovnih pozavarovalnic, kot sta npr. Münich Re in Swiss Re. Cena delnic Save Re, 28 evrov, je 11-kratnik lani ustvarjenega čistega dobička na delnico in 1,3-kratnik knjigovodske vrednosti pozavarovalnice. Po podatkih so mali vlagatelji s prvo javno ponudbo delnic v lastniški strukturi pozavarovalnice pridobili 13,7 odstotka oz. za 36 milijonov evrov delnic. Preplačil je bilo za približno 10 odstotkov oz. za 17,4 milijona evrov. Vračila bodo mali vlagatelji prejeli do 9. junija, delnice Save Re pa naj bi na Ljubljanski borzi začele kotirati 11. junija. Javna ponudba delnic se tako šteje za uspešno, vendar je bila slika povsem drugačna kot pri množičnem navdušenju nad delnicami NKBM.

V znamenju padajoče cene nafte in zlata.

Cena nafte je v preteklih dveh tednih presegla samo sebe. Doživeli smo njeno rekordno vrednost, ki si jo je redkokdo predstavljal. Cena je tako 22. maja presegla 135 dolarjev za sod, zadnje dni pa se je že spuščala proti 120 dolarjem za sod. Rekordna cena nafte je seveda sprožila ugibanja o gibanju cene vnaprej: po mnenju nekaterih analitikov naj bi manjše povpraševanje po nafti cene potiskalo navzdol kljub pozitivnim gospodarskim podatkom iz ZDA. Za relativno visoko ceno nafte v zadnjem času so prsti usmerjeni tudi na špekulante, saj analitiki pravijo, da cena ne kaže dejanskega stanja na trgu. Zelo visoka cena nafte je marsikomu trn v peti, še posebej letalski industriji in prevoznikom, poglobi pa lahko tudi krizo, ki se širi po svetu: če bo cena nafte še naprej tako visoka ali še višja, bo nakup nafte pred zimo za ogrevanje hiš spet udaril potrošnike v ZDA, ki jih je močno prizadela hipotekarna kriza. Pričakuje se, da bo realna cena nekoliko nižja od sedanje; trend upadanja cene nafte v zadnjih dneh je zajel tudi ceno zlata, ki se je v zadnjih dnevih spustila za več odstotkov. Posledično (ali vzročno) se je nekoliko okrepil ameriški dolar. Delniški trgi pa so se obnašali mešano: po večini rahlo negativno (vključno s slovenskim borznim trgom), svetla izjema sta bila nemški in še posebej japonski delniški trg, ki je beležil vidno rast.

Prevzemi in združitve v zatišju.

Kapitalski trg po svetu in njegovi udeleženci trenutno ne prekipevajo od prevzemnih apetitov, saj na tem področju vlada relativno zatišje. Tako smo v preteklih dveh tednih ujeli le naslednje ljubezenske zgodbice: Murchison Metals Ltd, avstralski proizvajalec železove rude, kupuje svojega tekmeca v panogi, Midwest Corp., za 1,53 milijarde AUD; iz BiH prihajajo novice, da je bolgarska družba Pazardžik-BT najboljši ponudnik za nakup 67 % državnega kapitala v Tvornici duhana Mostar; na Montenegroborzi je bilo prodanih 87,4 % delnic podgoriške družbe Štampa hrvaški družbi Agrokor za 1,05 milijona EUR; največji evropski proizvajalec navigacijskih naprav, TomTom (TOM2 NA), bo objavil prevzemno ponudbo za 97,48 % družbe Tele Atlas NV v skupni vrednosti 2,9 milijarde EUR.

Dobro poslovanje. Kljub temu da je SBI20 v zadnjih dveh tednih počasi drsel proti dnu, je delnica Telekoma uspela rahlo kljubovati temu trendu. Učinek dobrega poslovanja družbe se torej še drži.

In kako naprej?

V preteklih dveh tednih smo bili ponovno priča usklajenemu gibanju cene nafte, zlata in dolarja. Analitiki ocenjujejo, da se bodo cene nafte kratkoročno umirile, stabilizacija na kapitalskih trgih pa naj bi znižala tudi ceno zlata. Vlagatelji so še vedno usmerjeni v čakanje novic o likvidnostnih in drugih težavah, povezanih s hipotekarno krizo, ki jo imajo banke po svetu. Glede na to, da kratkoročen in srednjeročen trend še vedno ni najbolj jasen, se držite še vsaj nekaj časa v bolj likvidnih in varnih naložbah.

Ina v pozornosti. V Zagrebu mešani občutki, v ospredju pa delnica Ine. Hrvaška se še vedno zavzema za navzkrižno lastnišvo Mola in Ine, kar špekulantom ni po godu.

Vir: www.revijakapital.com

(Zapri)

Inšpektorji Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so pretekli petek obiskali družbi Sava in Merkur. Iskali so pogodbo, s katero naj bi se družbi dogovorili o usklajenem delovanju v lastništvu Gorenjske banke, so danes potrdili v družbah in povedali, da takšnega dogovora ni.

Inšpektorji ATVP so se seznanili s stanjem glede lastniškega deleža Save v Gorenjski banki, "ki je, kot smo že večkrat poudarili, po našem prepričanju skladna s predpisi in odločbo Banke Slovenije", je Sava danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. V Savi dodajajo, da so se inšpektorji seznanili tudi z dejstvom, da med Savo in Merkurjem ni sklenjene opcijske pogodbe o prodaji 14-odstotnega deleža, ki ga ima Merkur v Gorenjski banki, in da med Savo in Merkurjem ne obstaja sporazum o usklajenem delovanju z delnicami Gorenjske banke.

ATVP je obiskala tudi Merkur. Kot je danes povedal družbin predstavnik za odnose z javnostmi Rok Istenič, so iskali dokumente, ki bi dokazovali, da Sava in Merkur v Gorenjski banki delujeta usklajeno. "Takšna pogodba ne obstaja," pravi Istenič in dodaja, da z agencijo sodelujejo in so ji zagotovili vso relevantno dokumentacijo, saj želijo, da se zadeva čim prej razjasni.

Sava je konec lanskega junija delež v Gorenjski banki povečala na 45,9 odstotka, Merkur pa ga je zmanjšal s 15,53 na 14,13 odstotka.

Po pisanju sobotnega Dnevnika Savi in Merkurju, če bo ATVP vztrajala, da v Gorenjski banki delujeta usklajeno, grozi odvzem glasovalnih pravic na skupščini. Gorenjska banka je sicer pred dnevi že izpeljala redno letno skupščino, na kateri so tudi delno spremenili sestavo nadzornega sveta. Lahko pa bi še letos prišlo do konkretnih postopkov v smeri združevanja Gorenjske banke in Abanke, česar ni mogoče izpeljati brez sklica skupščine, še piše Dnevnik.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

Slovenija je v letošnjem prvem četrtletju zabeležila na letni ravni 5,4-odstotno gospodarsko rast. "Rast je bila višja kot v zadnjem četrtletju lanskega leta. Krivulja se tako letos ni obrnila navzdol, temveč močno navzgor," je povedala vodja sektorja za nacionalne račune na državnem statističnem uradu Karmen Hren.

Gospodarska rast v prvem četrtletju sicer ni bila tako visoka, kot je bila med drugim četrtletjem leta 2006 in tretjim četrtletjem leta 2007, je na današnji novinarski konferenci statističnega urada v Ljubljani povedala Hrenova. Ob tem je izpostavila, da so bile glavni razlog za vnovično visoko rast investicije v osnovna sredstva.

Obseg bruto domačega proizvoda (BDP), popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, je bil v prvem četrtletju letos za 2,2 odstotka višji kot v zadnjem četrtletju leta 2007 ter za 5,7 odstotka višji kot pred letom dni. Nominalno je BDP v prvem četrtletju znašal 8,5 milijarde evrov, kar je 10,7 odstotka več kot pred letom dni.

Kot je pojasnila Hrenova, so se bruto investicije v prvem četrtletju letos v primerjavi s prvim četrtletjem lani realno povečale za 17,6 odstotka. K realni rasti BDP so prispevale 5,4 odstotne točke, je orisala in izpostavila, da so imele investicije v strukturi BDP po tretjem četrtletju 2003 znova večji pomen kot izvoz.

Bruto investicije v osnovna sredstva so bile za 17 odstotkov višje kot pred letom, ko so bile približno za polovico nižje. Največ je k temu prispevala 25-odstotna rast investicij v gradbene objekte. Investicije v stanovanjsko gradnjo so rasle po stabilnih stopnjah in so bile višje za 16,3 odstotka, investicije v druge gradbene objekte pa za 28,5 odstotka.

Rast investicij v stroje in opremo je bila v prvem četrtletju bolj umirjena (7,5-odstotna) in primerljiva z rastjo ob koncu lanskega leta. Investicije v zaloge so bile višje kot pred enim letom.

Izvoz še vedno raste, a počasneje

Izvoz blaga in storitev, ki je bil v preteklem obdobju ključen za gospodarsko rast, je bil v prvem četrtletju za šest odstotkov višji kot pred letom. "Izvoz še vedno raste, a počasneje," je povzela Hrenova. Uvoz je s 9,4-odstotno rastjo v prvem četrtletju ohranil podobno rast kot ob koncu leta 2007. Zaradi višje rasti uvoza od rasti izvoza je saldo menjave s tujino na gospodarsko rast vplival negativno v višini 2,3 odstotne točke.

V končnem trošenju letos po besedah Hrenove ni posebnih nihanj. Končna potrošnja je bila za 3,4 odstotka višja kot v prvem četrtletju 2007. Izdatki gospodinjstev in izdatki države za končno potrošnjo so se realno povečali za 3,4 odstotka. Rast trošenja gospodinjstev je bila tako podobna kot lani, izdatki države za končno potrošnjo pa so po umirjeni lanski rasti v začetku letošnjega leta porasli nekoliko bolj izrazito.

Skupna dodana vrednost se je v prvem četrtletju povečala enako kot BDP. Najvišjo stopnjo rasti je zabeležilo gradbeništvo, ki se je v lanskem zadnjem četrtletju umirilo, letos pa je znova zabeležilo močan obrat navzgor. "Gradbeništvo je k rasti BDP na proizvodnji strani prispevalo 1,5 odstotne točke," je povedala Hrenova. Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, ki imajo v sestavi BDP največji delež, je bila 1,9-odstotna in bistveno nižja od lanske rasti, je dodala.

Skupna zaposlenost se je že deseto zaporedno četrtletje povečevala z naraščajočimi stopnjami. V prvem letošnjem četrtletju je bila za tri odstotke višja kot v prvem četrtletju lani. Zaposlenost je najhitreje rasla v gradbeništvu (13 odstotkov) ter v prometu in poslovnih storitvah (šest odstotkov).

Umar: Gospodarska rast visoka, a se umirja

Slovenija je v prvem četrtletju letos zabeležila 5,4-odstotno gospodarsko rast. "Rast ostaja razmeroma visoka, ob pričakovanem umirjanju v mednarodnem okolju pa naj bi se v naslednjih četrtletjih nekoliko upočasnila," je dejal direktor urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle.

Upočasnjevanje gospodarske rasti po njegovih besedah že nakazujejo nekateri podatki, predvsem o upočasnjeni rasti v predelovalnih dejavnostih in izvoza, so sporočili iz Umarja. Ob tem so spomnili, da je Umar za letošnje leto napovedal 4,4-odstotno gospodarsko rast.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

PORTOROŽ

15. dnevi zavarovalništva

29. in 30. maja so v Portorožu potekali že 15. dnevi slovenskega zavarovalništva.

Kot je po zaključku povedal direktor SZZ Mirko Kaluža, so bile okoljske spremembe, staranje prebivalstva in globalizacija ključne teme, ki so jim slovenski zavarovalničarji ob sodelovanju priznanih strokovnjakov posvetili pozornost na letošnjih 15. tradicionalnih zavarovalniških dnevih v Portorožu. Tako okoljske kot demografske spremembe so velik izziv za zavarovalništvo, saj zahtevajo podrobno proučitev dosedanjih aktuarskih izračunov. Splošna ocena je, da bodo te spremembe odločilno vplivale na izoblikovanje novih strategij in ponudbo novih vrst zavarovanj. Globalizacija v zavarovalništvu je stalnica v razvoju te dejavnosti. Z vključitvijo v Evropsko unijo in ob dejstvu, da postaja slovensko tržišče čedalje bolj tesen prostor za hitrejši razvoj, je usmeritev na druga tržišča za slovenske zavarovalnice velik izziv. Nekatere zavarovalnice imajo pri prodoru na tuja tržišča že bogate izkušnje, o katerih so spregovorile na dnevih. Posebno omizje je obravnavalo tudi aktualno tematiko varnosti v cestnem prometu, kjer smo slišali evropske izkušnje.

INFOND HOLDING

Odprodal 23 % Mercatorja

Mariborska finančna družba Infond Holding je z družbo Raishop Holding, hčerinsko družbo Raiffeisna Investment z Dunaja, sklenila pogodbo o prodaji 23-odstotnega deleža Mercatorja, je preko spletnih strani Ljubljanske borze sporočilo vodstvo Infond Holdinga. Kot so še zapisali, so delež Avstrijcem prodali za okvirno ceno 260 milijonov evrov, končna cena pa se bo v skladu s prodajno pogodbo oblikovala ob upoštevanju popravka glede na tržna gibanja v naslednjem letu. Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem pridobitve soglasja za prodajo urada za varstvo konkurence, za kar je že bila vložena zahteva. Sicer pa bo Infond Holding zadržal dva odstotka Mercatorjevih delnic, po pisanju časnika Finance pa bo tako skupaj s povezanimi družbami Pivovarno Laško, Pivovarno Union in Radensko še vedno obdržal kontrolni delež oz. več kot 25 odstotkov.

ABANKA

Odprla novo poslovalnico

Abanka se lahko pohvali z novo poslovalnico, ki jo je odprla 2. junija v Mariboru na Prvomajski 26. V prostorih, ki sledijo v Abanki že uveljavljenemu konceptu razdelitve na funkcionalne cone, je opravljanje bančnih storitev prijetnejše tako za stranke kot za zaposlene, saj omogoča hitro in enostavno poslovanje ter svetovanje in individualno obravnavo strank. Abanka ureja svoje poslovalnice skladno z načeli sodobnega bančnega poslovanja. Z uvajanjem sodobnih bančnih poti elektronskega bančništva ter s prenovljenim sistemom strežbe v bančnih enotah se bančna ponudba dopolnjuje z novimi storitvami klasičnega in elektronskega bančništva ter s svetovanjem in osebnim bančništvom.

KD SKLADI

Nova članica uprave

Nadzorni svet družbe KD Skladi je za novo članico uprave potrdil Louise Ruth Chatwood, ki je s 4. junijem 2008 nastopila štiriletno mandatno obdobje. Nadzorni svet je prav tako sprejel sklep, s katerim je za člana uprave KD Skladi imenoval dr. Petra Groznika. Skladno s predpisi ta sklep učinkuje pod odložnim in razveznim pogojem, povezanim s pridobitvijo dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje. Skladno z navedenim je uprava družbe KD Skladi od 4. junija 2008 dalje tričlanska, z Dagom Kraljem kot predsednikom uprave ter članoma uprave Romanom Androjno in Louise Chatwood.

REVOZ

Vodenje prevzel Bratož

Z junijem je vodenje novomeškega podjetja Revoz prevzel Aleš Bratož. Na mestu predsednika uprave Revoza je nasledil Marcela Brouillera, ki je v začetku leta prevzel vodenje Renaultove mehanske tovarne v Le Mansu v Franciji. Aleš Bratož, 44-letni Novomeščan, je svojo poklicno pot od samega začetka gradil v Revozu oziroma v takratnem IMV-ju. V zadnjih letih je bil v Revozu vodja službe kakovosti dobaviteljev, vodja obrata opreme karoserije in vodja departmaja karosernice, nato je leta 2005 prevzel vodenje Renaultove tovarne Avtoframos v Moskvi. Bratož je med drugim povedal, da je letošnji cilj sestavljenih vozil 218.000. Pri tem zaenkrat kaže, da bodo izdelali 140.000 Twingov in 78.000 Cliov II.

---

ATVP

Za spremembe zakona

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je prejšnji teden pozdravila sklepe, ki jih je na izredni seji o problematiki koncentracije kapitala sprejel DZ. Za izboljšanje svojega delovanja na tem področju pa je že v začetku junija ministrstvu za finance predlagala spremembe in dopolnitve zakona o trgu finančnih instrumentov. Agencija je ministrstvu prav tako že predlagala, naj spremeni in dopolni obstoječi zakon o trgu finančnih instrumentov tako, da bo zagotavljal popolno neodvisnost in avtonomijo agencije, konkretnejše ukrepe glede prekrškovnih določb glede nerazkrivanja nadzorovanih informacij in objav, ki vsebujejo netočne podatke, ter večjo pristojnost agencije pri odkrivanju tovrstnih zadev, so še zapisali v ATVP.

---

NLB

3. krog prodaje delnic

Drugi krog širše prodaje delnic NLB javnosti se je zaključil 29. maja ob 13. uri. Vlagatelji (pravne in fizične osebe, domače in tuje) so vpisali in vplačali 20.845 delnic, obstoječi delničarji v prvem krogu pa 471.696 delnic NLB. To pomeni, da je za tretji krog prodaje, ki se prične 10. junija, in bo namenjen samo dobro poučenim vlagateljem (pravne osebe iz države članice EU, ki so pridobile dovoljenje oziroma so subjekt nadzora v zvezi s poslovanjem na finančnih trgih iz prve točke 44. člena ZTFI), na razpolago preostalo 405.663 delnic NLB. Tretji krog javne prodaje delnic NLB bo trajal do 16. junija 2008 do 13. ure. V tretjem krogu bo vsak vlagatelj lahko vpisal in vplačal neomejeno število delnic, ki so na razpolago za vpis in vplačilo v tretjem krogu.

SAVA

Z novimi nadzorniki

Lastniki kranjske Save so prejšnji teden na skupščini, na kateri je bilo prisotnega 83,84 odstotka kapitala družbe, sprejeli predlog uprave in nadzornega sveta, da del bilančnega dobička namenijo izplačilu dividend, ki bodo znašale tri evre na delnico. Prav tako so za uspešno delo nadzornikom dodelili nagrado in imenovali nov nadzorni svet. Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom Save za minulo leto in pisnim poročilom nadzornega sveta. Ob tem se je odločila, da se del 32,9 milijona evrov bilančnega dobička razdeli lastnikom delnic, in sicer tri evre dividende na delnico, kar skupaj znese nekaj več kot šest milijonov evrov. Ta sredstva bodo šla iz naslova nerazdeljenega bilančnega dobička iz let 2000, 2003 in 2004, medtem ko bo preostanek bilančnega dobička v znesku 26,9 milijona evrov ostal nerazporejen.

CENTER NALOŽB

Soglasje o prodaji deleža

Delničarji družbe Center Naložbe so na skupščini med drugim dali soglasje k prodaji 17,8-odstotnega deleža Pivovarne Laško Cestnemu podjetju Maribor. Na ta sklep je Gorenjska borzno posredniška družba napovedala izpodbojno tožbo. Delničarji so prav tako potrdili izplačilo dividend v višini 0,90 evra bruto na delnico. Za dividende bodo za lani od bilančnega dobička v višini 66,4 milijona evrov namenili 3,4 milijona evrov, za nagrade nadzornemu svetu 25.000 evrov, preostanek pa bo ostal nerazporejen. Skupščina je za obdobje 18 mesecev pooblastila upravo za nakup lastnih delnic družbe največ do 10 odstotkov osnovnega kapitala po tržni vrednosti delnic.

SLOVENSKE ŽELEZNICE

Izguba v potniškem prometu

Skupina Slovenske železnice je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila slabih sedem milijonov evrov čistega dobička, čisti dobiček matične družbe pa je dosegel 7,65 milijona evrov. Upoštevaje samo tovorni in potniški promet znaša četrtletna izguba železnic 2,44 milijona evrov, medtem ko je štirimesečna ocenjena na 3,4 milijona evrov. Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara, znašajo četrtletni poslovni prihodki matične družbe 97,1 milijona evrov, kar je 1,2 odstotka nad načrtovanimi in 6,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja je znašal 11,44 milijona evrov, medtem ko so na železnicah načrtovali 12 milijonov evrov dobička iz poslovanja. Poslovodstvo železnic bo moralo v prihodnje intenzivno delati predvsem na obvladovanju stroškov, saj so se poslovni odhodki povečali za dva odstotka. Medtem ko železnice, upoštevajoč vse segmente delovanja, izkazujejo četrtletni dobiček, pa so rezultati zaskrbljujoči tako v potniškem kot v tovornem prometu. Izguba v potniškem prometu je po ocenah v četrtletju znašala 2,86 milijona evrov, konec leta pa naj bi dosegla devet milijonov evrov.

ADRIA AIRWAYS

Povečala število potnikov

Adria Airways je v prvih petih mesecih letos prepeljala več kot 463.000 potnikov, kar je 28 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prav tako je za 17 odstotkov povečala število vseh letov; rednih za 15 odstotkov in čarter letov za 50 odstotkov. Kot so sporočili iz Adrie Airways, so v primerjavi z lanskim letom v rednem prometu povečali število potnikov na let za 10 odstotkov. V rednem prometu, ki predstavlja najpomembnejšo dejavnost, je Adria Airways v prvih petih mesecih tekočega leta opravila za 15 odstotkov več letov in prepeljala 430.126 potnikov, kar je za 27 odstotkov več kot v primerjalnem obdobju lani.

BANKA KOPER

Bilančni dobiček v rezerve

Delničarji Banke Koper so potrdili predlog, da se bilančni dobiček za leto 2007 v višini 13,8 milijona evrov v celoti nameni za oblikovanje statutarnih rezerv. Celoten lanski bilančni dobiček se bo za oblikovanje statutarnih rezerv namenil s ciljem zagotavljanja ustrezne kapitalske ustreznosti in ustreznega notranjega kapitala. Delničarji so na skupščini potrdili tudi predlog skupne razrešnice upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2007, za udeležbo pri dobičku pa so vsem članom obeh organov skupaj namenili 358.489 evrov.

Vir: www.revijakapital.com

(Zapri)