Kot so danes še sporočili iz generalne policijske uprave, se kriminalistična preiskava, ki jo usmerja vrhovno državno tožilstvo, intenzivno nadaljuje, zato zaradi interesa nadaljnjega predkazenskega postopka v tem trenutku ni mogoče posredovati več informacij.

Policija bo o tem javnost obvestila, ko bo kriminalistična preiskava v celoti zaključena, so zapisali v sporočilu. Za katere osebe in podjetja gre, uradno ni znano. Po poročanju POP TV naj bi bila med ovadenimi nekdanja prva moža Pivovarne Laško in IstrabenzaBoško Šrot in Igor Bavčar. Za pranje denarja je sicer zagrožena kazen do osem let zapora, za zlorabo položaja pa še dodatnih osem let. Če jim bo krivda dokazana, sledi tudi odvzem nezakonito pridobljenega premoženja. Šrot zaenkrat zadeve še ne želi komentirati, je pa napovedal uradno izjavo tekom današnjega dne. Kot je znano, so kriminalisti konec septembra v okviru akcije utemeljevanja sumov kaznivih dejanj zlorabe položaja oz. pravic in pranja denarja pridržali osem oseb.

Aktivnosti je vodila skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala, opravili pa so 19 hišnih preiskav, od tega devet pri fizičnih osebah, deset pa pri pravnih osebah. Na policiji so takrat pojasnili, da je bila akcija del preiskave, ki se je začela v začetku letošnjega leta, izvajala pa se je na podlagi sumov kaznivih dejanj zlorabe položaja oz. pravic in pranja denarja. Pri teh dejanjih naj bi nastala velika materialna škoda, predvsem pri pravnih osebah. Takrat so ocenili, da znaša škoda nekaj milijonov evrov.

Med pridržanimi sta bila tudi Šrot in Bavčar, preiskava pa je potekala med drugim v družbah Pivovarna Laško in Istrabenz. Preiskovali naj bi domnevno verižno prodajo 7,3-odstotni delež Istrabenza, s katero naj bi Bavčar prišel do deleža v družbi Maksima Holding, ki je pomemben lastnik Istrabenza.

Vir:Dnevnik.si

Koper - Uprava družbe je zadovoljna, da je zmagal dialog ter da sprejeta rešitev tudi v bodoče ne dopušča več dvomov glede razumevanja spornega člena kolektivne pogodbe, so sporočili iz Luke Koper.

Upravi se zdi tudi pomembno, da so pogovori v zadnjih dneh pripeljali do vsestranske ugotovitve, da je potrebno tudi v prihodnje take in podobne nesporazume reševati z instrumenti, ki jih predvideva kolektivna pogodba. Tudi oba sindikata sta izrazila zadovoljstvo nad izidom pogajanj ter dialog z upravo ocenila kot konstruktiven.

Hkrati sta se zavezala, da bosta spoštovala socialni mir do konca leta 2010, kot je bilo dogovorjeno ob podpisu kolektivne pogodbe lani jeseni oz. do konca trajanja splošne gospodarske krize. Kot je znano, je sindikata razburila odločitev uprave, da letos zaposlenim ne bo izplačala 13. plače.

Uprava je trdila, da za izplačilo ni pogojev, saj so do konca oktobra dosegli le 94 odstotkov predvidene dodane vrednosti, v sindikatu pa, da uprava kolektivno pogodbo razlaga enostransko. Minulo sredo in četrtek je tako delo v pristanišču precej upočasnila t.i. bela stavka oz. dosledno izvajanje ukrepov iz pravilnika o varstvu pri delu.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Adria Airways bo 1. marca 2010 ponovno vzpostavila redno letalsko povezavo z Beogradom, med slovensko in srbsko prestolnico pa bo letela večkrat tedensko. Po besedah direktorja prodaje in trženje Adrie Airways Tomaža Kostanjška v družbi verjamejo, da se bo linija v luči ukinitve vizumov uspešno razvijala. Adria po Kostanjškovih besedah v Srbiji zaradi ukinitve vizumov pričakuje povečan obseg dejavnosti na gospodarskem področju, so danes sporočili iz Adrie Airways.

Med Ljubljano in Beogradom bo Adria Airways letela z letaloma canadair regional jet (CRJ)200 z 48 sedeži in CRJ900 s 86 sedeži. Adria je na redni progi Ljubljana - Beograd začela leteti leta 1968 in je na tej liniji letela vse do začetka 90. let prejšnjega stoletja. Adria Airways bo srbskim potnikom preko Ljubljane omogočila povezave v Amsterdam, Bruselj, Dunaj, Koebenhavn, Frankfurt, London, München, Pariz, Stockholm, Varšavo, Zürich in v druga evropska mesta, v sodelovanju s članicami združenja Star Alliance pa z več kot 1000 destinacijami na svetu.

Trenutno Adria Airways leti z 12 letali, in sicer z airbusom A320, s štirimi letali tipa CRJ900, s šestimi letali CRJ200 in s CRJ100. Spomladi 2010 se bosta floti pridružili še dve letali airbus A319 s 135 sedeži.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Vlada predlaga, da se višina minimalne plače veže na ocenjene minimalne življenjske stroške, to je znanih 562 evrov, je med odmorom novinarjem povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Medtem ko sindikati zahtevajo takojšen dvig minimalne plače, pa naj bi po predlogu vlade to izvedli postopoma.

V začetku naj bi s 1. januarjem 2010 minimalno plačo zvišali na 510 evrov, v naslednjih dveh korakih do 1. januarja 2012 pa dosegli 562 evrov plus inflacijo, ki v tem času potiska življenjske stroške navzgor, je dejal Svetlik. Semolič: Predlagano zvišanje prenizko Sindikati so nad takšno ponudbo močno razočarani.

Predlagano zvišanje je prenizko, je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, ki ne more verjeti, da se zvišanje minimalne plače na prag življenjskih stroškov predlaga šele z letom 2012. Nezadovoljstvo je izrazil tudi nad predlaganim načinom zvišanja minimalne plače; do 510 evrov bi namreč lahko po Svetlikovih besedah prišli z davčnimi razbremenitvami, ki jih na finančnem ministrstvu še pripravljajo, zatem pa naj bi bil to strošek delodajalcev. S tem delodajalci dobijo čisto darilo, je nasprotoval Semolič.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole na te očitke odgovarja s vprašanjem, odkod državi denar. "Najprej da gospodarstvo državi in država deli," je dejal. Delodajalci so sicer danes pogrešali izračune, kakšne bodo posledice zvišanja minimalne plače. "Minimalne plače so res nizke in jih je treba zvišati, a to sproži val posledic," je dejal Smole ter menil, da bi se bilo prav odločati šele po tem, ko se bodo soočili s tudi s posledicami. Svetlik: Naš predlog je tak, kot je Strokovna skupina socialnih partnerjev se bo o predlogu zakona vnovič pogovarjala prihodnjo sredo.

Država mora ponuditi višje številke, je ob tem pozval Semolič. Minister Svetlik pa je na vprašanje, ali bo prihodnji teden na mizi številka, ki bo višja od 510 evrov, odgovoril: "Naš predlog je tak, kot je." Vprašanje minimalne plače je sicer po Svetlikovih besedah del širšega dogovora, v katerega vključujejo tudi vprašanje varnosti zaposlitve in fleksibilnosti zaposlovanja.

Vir:Delo.si

Velenje - Čisti dobiček skupine naj bi dosegel 10,09 milijona evrov, krovne družbe pa 2,43 milijona evrov. Skupina Gorenje naj bi letos dosegla 1,16 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za 12,8 odstotka manj kot lani. Prihodki od prodaje naj bi bili prihodnje leto za 7,1 odstotka višji kot letos. Letos naj bi skupina po ocenah ustvarila za 13,18 milijona evrov čiste izgube, medtem ko je lani beležila 10,18 milijona evrov dobička. Ta naj bi se torej prihodnje leto vrnil na lansko raven. Krovna družba naj bi letos zabeležila 585,48 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 23,4 odstotka manj kot lani.

Prihodnje leto pa naj bi se v primerjavi z letos dvignili za 6,4 odstotka. Čista izguba letošnjega leta naj bi znašala 5,93 milijona evrov, medtem ko je družba lani beležila 11,97 milijona evrov dobička, so danes prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz družbe. Kot je v povzetku poslovnega načrta za prihodnje leto zapisal predsednik uprave Franjo Bobinac, so se v Gorenju intenzivno ukvarjali s spremembami, ki jih je prinesla svetovna gospodarska kriza. "Ker se razmere na za nas najpomembnejših trgih počasi stabilizirajo, nas to navdaja z optimizmom," je dejal. Skupina Gorenje bo v letu 2010 ohranila divizijsko organiziranost delovanja na način, kot je bila vzpostavljena v letu 2009.

Spremenila pa se bo organiziranost delovanja na mikro ravni, torej uvrščenost posameznih družb v posamezne divizije.Divizija aparatov za dom bo po pričakovanjih za leto 2010 rasla z dinamiko 60,4 milijona evrov ali 6,6 odstotka. Divizija notranje opreme bo povečala obseg poslovnih aktivnosti za 2,2 milijona evrov ali 5,2 odstotka, družbe divizije ekologije, energetike in storitev pa načrtujejo povečanje obsega poslovnih aktivnosti za 20,4 milijona evrov ali 9,7 odstotka z največjo dinamiko rasti v segmentu energetike.

Skupina Gorenje bo delovanje v okviru finančnega upravljanja osredotočila predvsem na ukrepe ščitenja pred tveganji finančne krize. Na področju finančnih tveganj bodo pozornost namenili učinkovitemu upravljanju s kreditnimi tveganji. Eden od glavnih ciljev skupine bo ostalo ustvarjanje prostega denarnega toka. Po njihovih ocenah bo skupina v letu 2010 ustvarila pozitiven denarni tok v višini 24,5 milijona evrov. V letu 2010 se bo nadaljeval trend zniževanja obveznosti iz financiranja.

Ob koncu leta 2010 v primerjavi z letos načrtujejo za 16,8 milijona evrov nižje skupne obveznosti iz financiranja. V Gorenju bodo na področju naložb ohranili politiko omejenega, selektivnega in v razvoj usmerjenega investiranja. Naložbe v tehnološki in produktni razvoj divizije aparatov za dom bodo okrepili z 28,8 milijona evrov načrtovanega naložbenega potenciala skupine. V segmentu te divizije načrtujejo rast obsega prodaje krovne družbe v višini 37,5 milijona evrov ali 6,9 odstotka, so še navedli.

Vir:Delo.si

V okviru omenjenega projekta, ki se bo predvidoma zaključil julija 2013, bo poleg izdelave glavnega razvojnega načrta letališča dograjen in prenovljen potniški terminal, obnovljeni bodo obstoječi letališki objekti (hangar, garaža, tovorno skladišče), nabavljena pa bo tudi oprema za sprejem in odpravo letal, potnikov in blaga. Investicija bo povečala zmogljivost letalske infrastrukture na letališču, poleg tega pa bo omogočila tudi ustrezne pogoje za razvoj letalskega prometa in spremljajočih storitev.

Javna letalska infrastruktura je namreč tudi generator gospodarskega in turističnega razvoja, ki bo prispeval tako k večji mobilnosti ljudi kot tudi k povečanju konkurenčne sposobnosti in hitrejšemu gospodarskemu razvoju manj razvitih regij, so sporočili iz vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Cilj posodobitve letališke infrastrukture na letališču Edvarda Rusjana je med drugim tudi pospešiti rast novih podjetij in ustvariti nova delovna mesta za prebivalstvo regije, torej s pomočjo gradnje prometne infrastrukture v navezavi z ekonomsko cono spodbuditi gospodarski razvoj regije.

Slovenija si je na podlagi operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture izpogajala dobre 1,6 milijarde evrov sredstev, ki so v prvi vrsti namenjeni posodobitvi ali novogradnji infrastrukture s področja okolja in prometa. Omenjeni program je podlaga za črpanje zlasti iz Kohezijskega sklada v višini dobre 1,4 milijarde evrov, v manjši meri pa tudi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, in sicer v višini 224 milijonov evrov.

Vir:Dnevnik.si

Kot so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Save, bo po napovedih uprave dejavnost gumarstvo z zunanjetrgovinsko mrežo ustvarila približno polovico (49 odstotkov) prodaje celotne skupine, s čimer bo letošnjo prodajo povečala za 13 odstotkov.

Druga največja Savina dejavnost, turizem, pa bo k skupnim prihodkom skupine prispevala dobro tretjino (34 odstotkov). Tako bo rast prodaje v Savinem turizmu v prihodnjem letu 10-odstotna. Prihodki od prodaje v dejavnosti nepremičnine, ki bodo v strukturi prodaje skupine zavzemali devetodstotni delež, bodo naslednje leto upadli za osem odstotkov, prodaja drugih dejavnosti (štiriodstotni delež skupne prodaje skupine) pa se bo močno povečala. Konec prihodnjega leta bo v Savi skladno z načrtom zaposlena 2301 oseba, kar pomeni 36 zaposlenih manj glede na konec letošnjega leta. Načrtovani dobiček skupine Sava bo v 62 odstotkih predstavljal dobiček finančnih dejavnosti holdinške družbe Sava in njenih pridruženih družb.

Odvisne družbe bodo v skladu s poslovnim načrtom k skupnemu dobičku skupine prispevale 38 odstotkov. Ob tem načrtuje družba Sava za leto 2010 čisti dobiček v višini 13,2 milijona evrov. Poslovni načrt za prihodnje leto so pripravili na predpostavkah, da krize še ni konec, in da bodo splošne gospodarske razmere družbam skupine Sava tudi v prihodnje vse prej kot naklonjene. Kljub temu pa leto 2010 v Savi ocenjujejo kot leto ponovne rasti. Sicer pa je nadzorni svet Save na četrtkovi seji med drugim obravnaval tudi kupoprodajno pogodbo med družbama Sava in Merfin, in sicer za delnice družbe Merkur.

Nadzorni svet je pooblastil upravo Save za uresničitev prodajne opcije za 10-odstotni delež delnic Merkurja v skladu z določili opcijske pogodbe in dal soglasje, da se za preostalih 10 odstotkov delnic Merkurja opcija podaljša za eno leto. Nadzorniki so prav tako obravnavali predlog uprave za odkup dela terjatev konzorcija bank do družbe NFD Holding ter k temu predlogu podali soglasje, saj menijo, da izvedba tega posla koristi tako Savi kot ostalim vključenim družbam.

Po tem predlogu bo Sava prevzela del terjatev bank do družbe NFD Holding v skupni višini 42,3 milijona evrov. Pri tem bo Nova Ljubljanska banka Savi za izvedbo tega projekta zagotovila bančni kredit ter ji odstopila vsa zavarovanja s katerimi je ta terjatev zavarovana, Sava pa bo z družbo NFD Holding sklenila pogodbo, po kateri ji bo NFD Holding plačal obveznosti iz te terjatve. Vsi stroški transakcij gredo v breme družbe NFD Holding. Sava si bo s to transakcijo zagotovila predkupno pravico do dela premoženja, ki je zastavljeno kot zavarovanje in katerega najpomembnejši del so Hoteli Bernardin, so še sporočili iz Save.

Vir:Dnevnik.si

Pivka - Pivka je lastnica Delamarisa postala z nakupom njegove dosedanje lastnice, družbe Amanita. K temu nakupu je pred dnevi dal pozitivno mnenje tudi Urad RS za varstvo konkurence, je na današnji novinarski konferenci v Pivki povedal Janez Rebec. Že takoj ob prevzemu so se soočili z velikim problemom lokacije. "V Izoli zagotovo ostajamo še leto dni, vendar so za prihodnje leta odprte še vse možnosti," je povedal Rebec. Pogoji, ki jim jih je postavila občina Izola za gradnjo novega objekta v tamkajšnji obrtni coni, namreč niso sprejemljivi, zato se lahko zgodi, da bodo Delamarisovo proizvodnjo preselili v Pivko.

Najemna pogodba dovoljuje Delamarisu poslovanje na sedanji lokaciji le še do konca leta 2010. Na dokončno odločitev o selitvi bodo po Rebčevih besedah v veliki meri vplivali predvsem nadaljnji stroški in investicije, ki jih bo Pivka morala zagotoviti za ustrezno urejenost nove lokacije in izgradnjo novega proizvodnega obrata. Ne glede na možno selitev proizvodnje iz Izole v Pivko pa naj nihče izmed 118 zaposlenih ne bi izgubil zaposlitve.

V prihodnjih letih naj bi se proizvodnja celo povečevala, zato bo potrebno razmišljati o novih zaposlitvah, je povedal Rebec, ki je v nadaljevanju izrazil upanje, da sedanjim delavcem Delamarisa pot do Pivke ne bi predstavljala prehude obremenitve. Že prihodnje leto naj bi Pivka Perutninarstvo, ki posluje v okviru skupine Jata Emona, v izgradnjo novih proizvodnih prostorov Delamarisa v Izoli ali Pivki namenila od 1,5 do treh milijonov evrov.

Novosti bodo deležni tudi v matični družbi, saj bodo za dograditev logističnega sistema znotraj pakirnice mesa, nabavo naprednega sistema zamrzovanja in pakiranja, namenili okrog 1,1 milijona evrov. Obseg poslovanja pa naj bi bil bistveno višji od letošnjega, ko načrtujejo za 29 milijonov evrov prihodkov in okrog 500.000 evrov dobička.

Vir:Delo.si