Pri dokapitalizaciji je bila prednostna pravica dosedanjih delničarjev izključena, kljub temu pa so ti priložnost za okrepitev svoje lastniške vloge po navedbah banke v glavnini vendarle izkoristili. Dodatne delnice Probanke so pridobili Medaljon, Perutnina, Avtotehna, Gorenje, Trimo in Iskratel.

S prodajo lastnih rednih delnic je banka za dobrih 26,50 milijona evrov okrepila svojo ustreznost, ki jo zaradi hitre rasti usklajuje vsako leto. Lani je Probanka za dobrih 35 odstotkov povečala obseg svojega poslovanja.

Podobno dinamiko prodaje so imele tudi obveznice desete emisije Probanke. V zadnjih dneh jih je banka prodala za 30 milijonov evrov in s tem pridobila pomemben vir za financiranje dolgoročnih naložb, so še nanizali v banki.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Še pred slabim letom se je v slovenski javnosti govorilo o nadaljnji konsolidaciji lastništva naših podjetij, zdaj se v zvezi s tem že nekaj mesecev govori o tajkunstvu. Pri tem se seveda misli na koncentracijo kapitala v rokah peščice posameznikov. So ti procesi nekaj fantomskega ali je to že približno desetletje logična posledica sprejetega modela privatizacije slovenskega gospodarstva, regulative in političnih silnic ter kaj takšne lastniške sestave pomenijo za podjetja?

Ob vsem protitajkunskem grmenju se na prvi pogled zdi, da se lastniški kapital domačih podjetij v rokah enega ali peščice posameznikov kopiči šele v zadnjih dveh, treh letih, a večina naših sogovornikov se strinja, da to ni res. Kot ugotavljajo, so se ti procesi začeli že sredi 90. let. Takrat so si z odkupom poceni certifikatskih delnic, ugodnimi izmenjavami ali kupčijami deležev med obvladujočimi podjetji, različnimi združevanji in drugimi »prijateljskimi« posli (velikokrat tudi zaradi izčrpavanja družb) začeli pot k temu utirati tako imenovani pidovski baroni.

Prav različni pidovski nasledniki so pozneje marsikdaj pomembno vlogo (kot parkirišča ali kot soudeleženci) igrali tudi pri nadaljnji konsolidaciji lastništva in njegovi koncentraciji v podjetjih, ki jih zdaj obvladuje eden ali več posameznikov. Te družbe lahko v grobem razdelimo v dve skupini: skupino tistih, v katerih so posamezniki postopno prek prijateljskih ali povezanih družb ciljna podjetja prevzeli, ali skupino tistih, ki so tako prepletli lastništva, da obvladujejo eno ali več družb.

»To se je prej ali slej moralo zgoditi,« o koncentraciji lastništva v naših podjetjih meni dr. Matija Rojec s fakultete za družbene vede (FDV). Kot ugotavlja, začetki teh procesov segajo v zgodnja 90. leta in so posledica nedokončane privatizacije pa tudi interesa politike, da ohrani vpliv v podjetjih. »Koncentracija lastništva se ni zgodila čez noč, potekala je dlje časa. Dokler se je dogajala postopno in v majhnih količinah, ni tega nihče opazil,« je pred kratkim povedal dr. Ivan Svetlik s FDV.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

V prvem četrtletju letošnjega leta je bilo po začasnih podatkih v povprečju 8831 prostih delovnih mest in 829.114 zasedenih delovnih mest. Stopnja prostih delovnih mest je znašala 1,1 odstotka, ugotavlja državni statistični urad.

V prvem četrtletju je bilo vseh zasedenih delovnih mest v povprečju 829.114, od tega 625.369 pri poslovnih subjektih (ali v njihovih enotah), ki zaposlujejo vsaj deset oseb. Število zasedenih delovnih mest se je v tem obdobju v primerjavi z zadnjim lanskim trimesečjem povečalo za 3741, od tega najopazneje v dejavnostih poslovanje z nepremičninami (za 1263), promet (za 720) in gradbeništvo (za 534), medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih to število zmanjšalo za 302 delovni mesti.

V prvih treh mesecih je bilo 8831 prostih delovnih mest ali 1287 več kot v zadnjem četrtletju lani. Največji ponudniki dela so bili poslovni subjekti v dejavnosti gradbeništva z 2060 prostimi delovnimi mesti, nato so s 1825 razpisanimi prostimi delovnimi mesti sledila podjetja, ki se ukvarjajo s predelovalnimi dejavnostmi.

Stopnja prostih delovnih mest je v prvem četrtletju znašala 1,1 odstotka in je bila v primerjavi z lanskimi zadnjimi tremi meseci večja za 0,2 odstotne točke. V enotah z najmanj desetimi zaposlenimi osebami je ta stopnja znašala 0,9 odstotka, kar je enako kot v predhodnem četrtletju.

Cipe z najvišjo stopnjo delovnih mest na območju EU-27

Na območju EU-27 je stopnja prostih delovnih mest v zadnjem četrtletju lani (zadnji znani podatki) znašala 2,2 odstotka, vendar so vključeni podatki samo za 17 držav članic EU, ki so posredovale podatke. Med temi državami je najvišjo stopnjo prostih delovnih mest - 5,4 odstotka - dosegel Ciper, takoj za njim pa je bila Nemčija s 3,5-odstotno stopnjo prostih delovnih mest. Najnižjo stopnjo prostih delovnih mest - 0,6 odstotka - je dosegel Luxemburg, še navaja statistični urad.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

Slovenski in tuji kupci so zdaj svoje referendumsko mnenje o tem povedali tako, da so v zadnjih treh tednih kupili manj kot pet odstotkov ponujenih delnic banke, ki je večinsko v rokah države.

To dejstvo postavlja vrsto vprašanj, povezanih s konceptom, časom in načinom dokapitalizacije NLB, ki so po mnenju številnih finančnikov zgrešeni. Cene vseh bančnih delnic po Evropi so v zadnjih mesecih padle zaradi posledic finančne krize, delnice številnih solidnih bank so naprodaj za polovico ceneje od NLB, napovedujejo se še nove bančne razprodaje. Prav tako je finančni minister (pre)pozno, šele sredi javne prodaje napovedal priprave za kotacijo delnic NLB na borzi, hkrati pa še malo požugal predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju, češ da bo za njegovo mesto (očitno le malo pred volitvami) objavljen javni razpis.

Slab odziv domačih kupcev tako zdaj preseneča le naivne, verjetno bodo med krivci za nastali položaj tudi mediji. Po drugi strani pa prinaša zagate vladi, ki si težko privošči polom v tretjem, odločilnem krogu dokapitalizacije NLB. Bodo premier in ministra za finance in gospodarstvo znova organizirali nekakšen neformalni konzorcij domačih (para)državnih investitorjev - ki bodo po modelu investitorjev s prvega kroga (Zavarovalnica Triglav, DSU, Telekom, razne elektrarne itd.) reševali položaj s politično dirigiranimi vložki v vse prej kot poceni delnice našega prvinskega nacionalnega interesa?

V čedalje večjih škripcih pa je tudi KBC, ki bo ob dejstvu, da se za nakup delnic NLB po postavljeni ceni »zanimajo« le država in vodilni delavci banke, težko našla primernega kupca za svoj 34-odstotni delež v NLB. Ne bi bilo nepričakovano, če bo KBC ostala v NLB do jeseni in se takrat poskušala dogovoriti z novo vlado. NLB, ki potrebuje svež kapital, pa bomo medtem očitno po postavljeni ceni prisilno in posredno dokapitalizirali kar davkoplačevalci in lastniki ter odjemalci storitev paradržavnih podjetij in finančnih družb.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

To pomeni, da je za tretji krog prodaje, namenjen dobro poučenim vlagateljem, ostalo na razpolago 405.663 delnic NLB, so danes sporočili iz NLB.

Drugi krog širše prodaje delnic NLB javnosti se je zaključil v četrtek ob 13. uri. Domače in tuje pravne in fizične osebe bi lahko vpisale in vplačale za 426.508 oz. za 142,5 milijona evrov dokapitalizacijskih delnic, ki jih v prvem krogu niso vplačali obstoječi delničarji. Spomnimo, prodajna cena za delnico znaša 334 evrov.

Vpisale in vplačale pa so 20.845 delnic, kar potrjuje navedbe v medijih v preteklih dneh, da za delnice NLB v splošni javnosti ni zanimanja. Slabega odziva tako, kot so napovedovali že slovenski mediji, ni vzpodbudil niti vladni sklep iz 23. maja, s katerim je predlagala uvrstitev NLB na borzo. Kot je takrat dejal minister za finance Andrej Bajuk, bo ta odločitev pripomogla k temu, da bodo ljudje, ki še imajo možnost, da se odločijo za nakup delnic NLB, brez vsakega dvoma vedeli, da to je namen vlade.

Tretji krog prodaje delnic NLB, namenjen dobro poučenim vlagateljem, bo trajal od 10. do 16. junija do 13. ure. Vsak vlagatelj bo lahko vpisal in vplačal neomejeno število delnic, ki so na razpolago. V primeru presežnega vpisa in vplačila bodo delnice dodeljene sorazmerno s številom vpisanih in vplačanih delnic vlagatelja glede na skupno število delnic, ki v tem krogu bodo vpisane in vplačane, so navedli v NLB.

300 milijonov evrov vredna dokapitalizacija NLB poteka v treh krogih. V prvem so obstoječi delničarji vplačali 471.696 novoizdanih delnic, kar predstavlja 52,52-odstotni delež ponujenih delnic. Dokapitalizacija NLB bo veljavna le, če bodo v njej prodane vse novoizdane delnice.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

Poslovni prihodki skupine pa so se povzpeli za odstotek na 187,2 milijona evrov. Kot poudarjajo v Telekomu, so rezultati skupine in družb znotraj nje "zelo dobri in nad načrtovanimi".

"Uradni izkaz poslovnih izidov skupine Telekom Slovenije na prihodkovni ravni ne kaže take rasti, kot bi si jo kot finančnik želel," pa je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal član uprave Telekoma Slovenije Filip Ogris-Martič in dodal, da je trg v Sloveniji vedno bolj konkurenčen in zasičen.

To je izpostavil tudi predsednik Telekomove uprave Bojan Dremelj. "Slovenski trg je zelo razvit, zasičen, po eni strani liberaliziran, po drugi strani močno reguliran. Uporabniki so izjemno zahtevni, konkurenca je ostra, igralcev je vse več," je povedal.

Optimizacija procesov in organizacije

Dobiček iz poslovanja (EBIT) se je sicer zvišal za osem odstotkov na 35,9 milijona evrov, dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) pa za 13 odstotkov na 80,9 milijona evrov. To je posledica optimizacije procesov in organizacije, je pojasnil Ogris-Martič in dodal, da so stroški nižji.

Za naložbe v osnovna sredstva - gradnjo, posodobitev in razvoj omrežij in storitev - so namenili 37,9 milijona evrov. V matični družbi Telekom Slovenije so naložbe dosegle 21,3 milijona evrov, v Mobitelu 9,1 milijona evrov in v hčerinskih družbah jugovzhodne Evrope 7,2 milijona evrov.

Trend zmanjševanja števila klasičnih fiksnih priključkov

Na področju klasične fiksne telefonije se je po pričakovanju nadaljeval trend zmanjševanja števila klasičnih fiksnih priključkov (PSTN), vendar pa se je zato povečalo število širokopasovnih priključkov, in sicer za skoraj 53.000 oziroma skoraj 50 odstotkov.

Telekom Slovenije je imel tako v državi konec trimesečja 264.345 širokopasovnih priključkov, kar je za 25 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Še hitrejša je bila rast števila širokopasovnih priključkov v hčerinskih družbah na Kosovu, Makedoniji in BiH, kjer jih je skupaj 73.373 ali za 343 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

"Upadanje klasične telefonije je nekaj, kar se dogaja povsod po Evropi. Proti temu se ne da boriti, niti nima smisla izgubljati preveč energije. Pomembno je, da rastemo na trgih, ki bodo zaznamovali prihodnost telekomunikacij. To so širokopasovni trgi, tako na fiksnem kot mobilnem delu," je pojasnil Dremelj.

Več uporabnikov mobilne telefonije

Število uporabnikov mobilne telefonije se je sicer na ravni skupine povečalo za 14 odstotkov. To gre pripisati predvsem hčerinski družbi Ipko na Kosovu. Do danes je Ipko namreč pridobil preko 315.000 uporabnikov mobilne telefonije, kar predstavlja več kot 20-odstotni tržni delež. V omrežje je vključenih 186 baznih postaj, do konca leta jih načrtujejo 300, s čimer bodo pokrili 95 odstotkov prebivalstva. Medtem pa je hčerinski družbi Mobitel število mobilnih priključkov nekoliko upadlo. Konec marca je tako Mobitel imel 1,247 milijona uporabnikov.

Matična družba Telekom Slovenije je sicer v prvem letošnjem trimesečju ustvarila za 100,8 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je za pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Mobitel pa je v prvem trimesečju poslovne prihodke povečal za osem odstotkov na 108,4 milijona evrov. Čisti dobiček je povečal za 45 odstotkov na 17,4 milijona evrov.

Sicer pa v Skupini Telekom Slovenije letos še bolj kot doslej prihajajo v ospredje aktivnosti, povezane s konvergenco omrežij in storitev ter sinergijami med družbami v skupini. Med korake v tej smeri sodijo združitev Telekomovih in Mobitelovih prodajnih centrov, uvedba "četverčka", združevanje multimedijskih storitev in vsebin v Planetu 9 itd. V ta okvir sodi tudi nadaljevanje procesa reorganizacije, v katero so vključili tudi ameriško svetovalno podjetje Boston Consulting Group.

Nadaljuje se širitev skupine Telekom Slovenije in razvoj poslovanja na novih področjih in tujih trgih. V tem tednu je hčerinska družba Telekoma Slovenije Albania Online SP tako sklenila pogodbo o nakupu 100-odstotnega deleža družbe H-communications. Telekom je s tem prišel med drugim do dodatnih telekomunikacijskih storitev, ki jih bo družba AOL SP sposobna nuditi na albanskem trgu. H-communications je sicer eden izmed ruralnih operaterjev fiksne telefonije in drugih telekomunikacijskih storitev s sedežem v Tirani. Družba nudi storitve fiksne telefonije na področju Tirane in Drača.

V Telekomu Slovenije poleg tega pazljivo spremljajo tudi vse aktivnosti, povezane z napovedano privatizacijo BH Telecoma, prav tako pa ob ugodnih razmerah načrtujejo v tem letu še vstop na nove trge. Prav od tega morebitnega prevzema je odvisna tudi višina dividende, ki naj bi jo letos dobili Telekomovi delničarji. Če prevzema ne bo, naj bi znašala 12,8 evra bruto na delnico, medtem ko je lani znašala 6,1 evra.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

Skoraj 80 odstotkov delodajalcev v Sloveniji v zadnjih treh letih ni zaposlilo delavca, ki bi bil starejši od 55 let. Vzroki? Nismo dobili nobene prijave starejših kandidatov, niso ustrezali našim zahtevam, niso imeli ustreznih kvalifikacij ali naše podjetje ne zaposluje starejših delavcev, so bili odgovori, ki so jih najpogosteje dali v raziskavi o staranju delovne sile. Opravilo jo je Združenje delodajalcev Slovenije v podjetjih šestih držav, poleg Slovenije še v Avstriji, na Češkem, Hrvaškem, Madžarskem in Slovaškem.

Na vprašalnike je odgovorilo nekaj manj kot 1300 delodajalcev, pri katerih je zaposlenih več kot 630.000 delavcev; več kot 40 odstotkov podjetij je malih (do 50 zaposlenih), slaba tretjina srednjih in manj kot 30 odstotkov velikih (več kot 250 zaposlenih). Zlasti v Sloveniji so med 240 podjetji, ki so se odzvala, prevladovala prva (bilo jih je več kot 40 odstotkov, med vsemi sodelujočimi je bilo največ podjetij iz proizvodnje) in verjetno je tudi to vzrok, da so delodajalci pri zaposlovanju starejših v preteklih letih navedli takšne rezultate, dodaten vzrok je tudi dokaj zgodnja upokojitvena doba, sta v razlagi sklepali Grit Ackerman in Tatjana Pajnkihar iz Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS).

Tudi v drugih državah so bili odgovori na to vprašanje podobni, le deleži so bili manjši: da v zadnjih letih niso zaposlili človeka, ki bi bil starejši od 55 let, je odgovorilo skoraj 60 odstotkov anketiranih podjetij. Med pojasnili prevladujeta odgovora, da niso dobili njihovih prijav in da je politika podjetja, da ne zaposluje starejših, tretji pa je bil, da jim prinaša zaposlovanje teh ljudi višje stroške.

Zaradi teh so se pritoževali tudi delodajalci v Sloveniji; med ovirami za zaposlovanje starejših od 55 let so sicer poudarili predvsem, da imajo ti več plačanega dopusta, da so manj fleksibilni in mobilni kot mladi in da jim morajo zaradi delovne dobe dati višjo plačo. Moti jih tudi, da imajo več zakonskih varoval pri nadurnem, nočnem in izmenskem delu in da je pri njih tveganje za zdravje bistveno večje. Podjetja vseh šestih držav so na vrh postavila manjšo fleksibilnost, pripravljenost za timsko delo in mobilnost in nato višjo plačo zaradi delovne dobe, veliko manj pa so izpostavila strožjo zakonodajo in tveganje, da bodo več odsotni kot mladi.

Pogrešajo obvladovanje tehnologije
Med lastnostmi, ki jih cenijo pri starejših, so navedli delovne izkušnje, lojalnost, strokovno znanje, mentorstvo ter odgovornost in zanesljivost. Na dnu so bile lastnosti, ki jih pripisujejo predvsem mladim – mobilnost, znanje jezikov, obvladovanje sodobne tehnologije ter prilagodljivost in timsko delo. Anketirani delodajalci se večinoma zavedajo, da bodo starejši v prihodnje igrali pomembnejšo vlogo na trgu dela – tako je odgovorilo več kot 40 odstotkov anketiranih v vseh državah (v Sloveniji je bil rezultat podoben), s tem se ni strinjala četrtina. Kljub temu zavedanju jih je povsem pozitiven odnos do njihovega zaposlovanja pokazalo le slabih 18 odstotkov, 30 odstotkov negativnega, preostali pa ga podpirajo, vendar pod nekaterimi pogoji. Negativno stališče je zaslediti predvsem v malih podjetjih.

Pri izrazito odklonilnem stališču izstopa predvsem Slovenija, približa se ji še Hrvaška. Skoraj polovica naših podjetij, ki se sicer v več kot 60 odstotkih strinjajo, da bo treba dvigniti upokojitveno starost, niti še ni začela uvajati ukrepov, s katerimi bi upoštevala ugotovitev, da bodo starejši pomemben del trga dela, pa čeprav jih je več kot polovica potožila, da so imeli težave z iskanjem ustreznega kadra.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

Predsednik nadzornega sveta Istrabenza Janko Kosmina je po seji še povedal, da so nadzorniki na podlagi pojasnil, ki jih je podal Bavčar, ter na podlagi rednega spremljanja poslovanja družbe tudi ugotovili, da v poslovanju holdinške družbe Istrabenz ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti.

Ugotovili so tudi, da v Istrabenzu ni bil opravljen noben posel, ki bi bil povezan s pridobitvijo poslovnega deleža v družbi FB Investicije.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)