Ljubljana - Kot so pojasnili na državnem statističnem uradu, gre za kombinacijo normalnega sezonskega povišanja števila registriranih brezposelnih oseb in odpuščanj delavcev v oktobru. K oktobrskemu zvišanju stopnje registrirane brezposelnosti za 0,6 odstotne točke je v največjem obsegu prispevala stopnja registrirane brezposelnosti v pomurski statistični regiji, kjer se je povečala za 3,6 odstotne točke in dosegla 18,4 odstotka. Število zaposlenih oseb v pomurski statistični regiji se je zmanjšalo za več kot 2700 oseb.

Oktobra se je kot vsako leto najbolj zvišalo število mladih brezposelnih, saj se s koncem septembra zaključi študijsko leto. Število registriranih brezposelnih v starostni skupini 18 do 29 let se je oktobra zvišalo skoraj za 4200 oseb, kar predstavlja več kot dve tretjini celotnega zvišanja števila registriranih brezposelnih oseb, so navedli na statističnem uradu.

Stopnja registrirane brezposelnosti je bila oktobra pri moških 9,1-odstotna, pri ženskah pa 11,1-odstotna. V Sloveniji je bilo oktobra 945.013 aktivnih prebivalcev. Od tega jih je bilo delovno aktivnih 850.422 oseb, kar je 0,4 odstotka manj kot septembra in 4,2 odstotka manj kot oktobra lani. V desetem letošnjem mesecu je bilo zaposlenih 758.322 oseb, kar je pet odstotkov manj kot oktobra lani, samozaposlenih pa 92.100 oseb, kar 2,8 odstotka več kot v enakem mesecu lani.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Izplačilo so prejeli delavci družb v stečaju iz še do pred kratkim največjega tekstilnega podjetja v Evropi, in sicer 771 delavcev družbe Mura, European Fashion Design, 442 delavcev družbe Mura - Moška oblačila, 390 delavcev družbe Muralist in 73 delavcev družbe Mura - Ženska oblačila.

Skupaj so sicer na skladu prejeli 2624 zahtev delavcev Mure, ki so jih ti vložili konec oktobra in v začetku novembra, od tega iz podjetja Mura - Ženska oblačila 588 zahtev, iz družbe Mura - European Fashion Design 919 zahtev, iz podjetja Mura - Moška oblačila 520 zahtev in iz družbe Muralist 597 zahtev. Vsem delavcem, ki so imeli popolne vloge, so odločbe že poslali, izplačali pa jih bodo še letos, so še sporočili s sklada.

Vir:Delo.si

Laško - V letu 2010 naj bi celotna skupina Pivovarna Laško ustvarila skupaj 66,9 milijona evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), kar naj bi bilo 6,9 odstotka več od ocene za leto 2009.

Skupina Pivovarna Laško za leto 2010 načrtuje, da bo razpolagala s 708 milijonov evrov sredstev, kar je 17,4 odstotka manj, kot letos znašajo sredstva pred slabitvami naložb. Načrtovane finančne naložbe pa presegajo za več kot 195 milijonov evrov finančne obveznosti. Prihodnje leto naj bi skupina Pivovarna Laško prodala 4,5 milijona hektolitrov vseh vrst pijač, kar je glede na ocenjeno prodajo za letošnje leto za 0,4 odstotka več.

Od teh planiranih količin skupina načrtuje, da bo prodala 42,7 odstotka piva, 25,9 odstotka vseh vrst vod in 29,9 odstotka ostalih brezalkoholnih pijač in 1,5 odstotka drugih pijač. Matična družba Pivovarna Laško načrtuje, da bo v letu 2010 skupaj prodala dober milijon hektolitrov piva in vode, kar je za 4,4 odstotka več kot za letos ocenjena prodaja. Družba načrtuje, da bo ustvarila 85,9 milijona evrov prihodkov od prodaje proizvodov in storitev (brez trgovskega blaga), kar je za 5,3 odstotka več kot letos.

Načrtovani dobiček v višini 18,2 milijona evrov je nekoliko nižji od pričakovanega v letu 2009. Nekoliko slabši bo tudi EBITDA, ki naj bi po načrtih znašal 25,3 milijona evrov. Razlog za nekoliko slabši načrtovani dobiček je v večjih vlaganjih v marketing in stroških tekočega vzdrževanja proizvodnje, ki so bili v letu 2009 močno omejeni. Pivovarna Laško za poslovno leto 2010 načrtuje investicijska vlaganja v višini 75 odstotkov planirane amortizacije.

Poslovna načrta skupine Pivovarna Laško in matične družbe je na torkovi seji potrdil tudi nadzorni svet, ki se je seznanil tudi s strokovnim pravnim mnenjem glede urejanja razmerij v dejanskem koncernu, ki sta ga pripravila profesorja Marijan Kocbek in Saša Prelič z Inštituta za gospodarsko pravo Maribor.

Vir:Delo.si

Težki pogoji JSC Gazprom Nefta Avtentičnosti te ponudbe sinoči nihče od bankirjev ni preverjal, bi pa lahko bila glede na skeptičnost do slovenskega državnega sistema za nekatere bankirje mamljiva. Po naših informacijah so banke ponudbo dobile od svetovalne družbe Tax Group Klemna Šešoka. Kako resna je njihova ponudba, lahko zgolj ugibamo, tako kot tudi, ali jo bodo banke resno obravnavale, saj se rok za odgovor izteče danes. Vendar velja ob tem omeniti, da se ruske energetske družbe zaradi slovenske geostrateške lege že nekaj let zanimajo za vstop v slovensko energetiko, posebno za Petrol in skladišče naftnih derivatov na Srminu, ki je v lasti Istrabenza in Petrola. Zlasti je za strateške interese ruskih energetskih družb pomemben Srmin kot kopenski naftni terminal na severu Jadranskega morja, ki bi jim prinesel nadzor nad naftnimi tokovi v srednji in jugovzhodni Evropi. Do ruske ponudbe je marsikdo skeptičen.

Zgolj odkup terjatev od bank namreč JSC Gazprom Neftu ne bi omogočil, da se polasti Istrabenza, saj se s tem še ne more rešiti obstoječih lastnikov, ki imenujejo nadzornike, upravo in odločajo o prodaji ključnega premoženja. Toda ob tem ne gre spregledati, da bi podobno kot sedaj banke upnice lahko izsiljeval obstoječe lastnike z insolventnimi postopki in jih prisil na primer v konverzijo terjatev v lastniški delež, s čimer bi prevzel nadzor nad podjetjem. Omenimo, da je eden od pogojev Rusov izglasovanje prisilne poravnave in razveljavitev unovčitve vseh repo pogodb, s čimer bi Istrabenz med drugim ponovno postal skoraj 20-odstotni lastnik Petrola. Spet aktualna prisilna poravnava Istrabenz je sicer včeraj banke upnice s posebnim pismom opozoril na iztekajoči se rok za odločanje o prisilni poravnavi. Če namreč katera od bank ne bi glasovala, bi to pomenilo glas za stečaj Istrabenza. Po trditvah naših virov so se bankirji, ki so v zadnjih tednih delovali dokaj enotno, spet razdelili. Nekateri so se dejansko začeli zavedati tveganosti stečaja, zato so včeraj začeli ponovno intenzivno pripravljati teren za prisilno poravnavo.

Pozno v noč so predstavniki Istrabenza z bankami pripravljali tako imenovani stranski dogovor, s katerim bi banke prepričali o glasovanju o prisilni poravnavi z zavezo, da bi v tem primeru dobile v zavarovanje svojih terjatev premoženje. Proporcionalno, torej glede na delež terjatev, bi banke tako dobile v zastavo nepremičnine in naložbe Istrabenza v hčerinskih družbah. Takšno zavezo bo mogoče izpeljati zgolj, če se bosta Abanka Vipa in Hypo banka odpovedali predznambi zastavne pravice zaradi izterjave svojih terjatev na premoženju Istrabenza, s katero sta se poleti s pomočjo sodišč postavili pred preostale upnike. Manj možnosti so po včerajšnjih sestankih pripisovali prostovoljni poravnavi, za katero so se bankirji navdušili v začetku meseca. Petrol je namreč jasno povedal, da svojega predloga ne namerava spreminjati in torej vztraja, da je njegovo 30-milijonsko poroštvo unovčeno zgolj v primeru, da Istrabenz ne bo uspel poplačati svojih finančnih zavez do bank (obresti, za katere bi veljal polletni moratorij, in glavnico, za katero dogovor predvideva triletni moratorij).

 Kot smo poročali, banke zahtevajo brezpogojno poroštvo, na kar Petrol ne želi pristati. Zlasti tuje banke, ki so sicer spomladi zahtevale stečaj Istrabenza, so najbolj vztrajne in ne želijo popuščati. Izkazalo se je, da nekatere domače banke do včeraj sploh niso vedele, da njihovi zastopniki od Petrola zahtevajo nerazumne pogoje unovčitve poroštva. Vendar so se pogajalci kljub temu odločili, da bodo do zadnjega na mizi pustili tudi predlog prostovoljne poravnave. Več bankam grozi kapitalska neustreznost V vprašanje reševanja Istrabenza se v zadnjih dneh bolj intenzivno vključujejo tudi predstavniki vlade. V nasprotju z nekaterimi ministri, med katere naj bi sodila zlasti gospodarski in razvojni minister Matej Lahovnik in Mitja Gaspari, finančni minister Franc Križanič opozarja pred škodljivimi in nepredvidljivimi posledicami morebitnega stečaja.

Ne zgolj za družbe iz Istrabenzovega sistema, ki jih v primeru stečaja čakata nadaljevanje agonije in poceni razprodaja, ampak zlasti na posledice za slovenski finančni sistem. »Kondicija« nekaterih bank je namreč zaradi recesije že tako načeta, da bi jih rezervacije za terjatve zaradi stečaja pahnile pod rob kapitalske ustreznosti. Pri tem se omenjajo tri banke, Probanka, Abanka Vipa in Hypo banka, medtem ko bi bila kapitalska ustreznost NKBM lahko ogrožena, če bi v prihodnjem letu v resne težave zašli na primer še gradbinci. Poleg tega ni mogoče napovedati niti, kakšne bi bile posledice stečaja Istrabenza na nekatere slovenske finančne holdinge, ne samo na NFD Holding z več deset tisoč malimi delničarji, ki je nasedel v Istrabenzu.

Vir:Dnevnik.si

"Zaposleni niso krivi za poslovne rezultate družbe," je za STA dejal predsednik Sindikata pristaniških delavcev Slovenije Pavel Lokovšek. Luka Koper beleži po besedah Lokovška iz osnovne dejavnosti pozitivne rezultate, "manj bleščeč" skupni rezultat pa je predvsem posledica dela prejšnje uprave pod vodstvom Roberta Časarja. Uprava določila kolektivne pogodbe, ki urejajo izplačevanje 13. plače, tolmači enostransko, je prepričan Lokovšek. Po mnenju sindikatov naj bi se 13. plača namreč izplačala v višini dejansko dosežene načrtovane dodane vrednosti.

Ker je Luka Koper v obdobju od januarja do septembra dosegla 94 odstotkov načrtovane dodane vrednosti, naj bi bili zaposleni upravičeni do 13. plače v višini 94 odstotkov povprečne plače, menita sindikata. V upravi Luke Koper na čelu s predsednikom Gregorjem Veselkom poudarjajo, da kolektivno pogodbo napačno tolmačita sindikata, ki "hote ali nehote zavajata svoje članstvo z namenom pritiska na upravo". "Če bi bilo res, kar trdita, potem bi morali izplačati 13. plačo, tudi če bi Luka Koper poslovala z izgubo," še poudarjajo v upravi. Ker pretovor v pristanišču zadnje tri mesece narašča, poleg tega pa se v upravi zavedajo, "da so novoletni prazniki običajno povezani s povečanimi izdatki," so pri izplačilu novembrskih plač vsem, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi po kolektivni pogodbi, izplačali t.i. gospodarnost v višini 45 odstotkov povprečne plače.

Sindikata se z izplačilom gospodarnosti ne strinjata, saj po njunem mnenju ta delavcem "tako ali tako pripada". Kot še poudarja Lokovšek, so do izplačila gospodarnosti upravičeni le tisti, ki so letos v Luki Koper dejansko delali, ne prejmejo pa je denimo delavci ne bolniškem dopustu. V danih poslovnih razmerah je izplačilo gospodarnosti edina možnost, pojasnjuje uprava. Kot še navaja, bodo poslovni rezultati letošnjega leta bistveno slabši od lanskih. "Zaradi prevrednotenja nekaterih naložb nam celo grozi čista izguba. Zato je obvladovanje stroškov nujen pogoj za zagotavljanje dolgoročne uspešnosti poslovanja," še piše uprava.

Sindikata bosta glede izplačila 13. plače zato zahtevala pogajanja. Kot pravi Lokovšek, imata "v primeru, da volje za pogovore ne bi bilo", možnost, da "zadevo zaostrita", vendar pa želita z upravo doseči dogovor. Uprava za rešitev nesporazuma glede tolmačenja kolektivne pogodbe predlaga arbitražo. Če se bi izkazalo, da imata pri tolmačenju kolektivne pogodbe prav vodstvi sindikatov, bo uprava nemudoma izpolnila svojo obveznost, še obljublja uprava Luke Koper.

Vir:Dnevnik.si

Povprečna mesečna plača se je oktobra glede na september zvišala tako v bruto kot neto znesku. Povprečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji je oktobra dosegla 1448,13 evra, kar je en odstotek več kot mesec prej in 1,7 odstotka več kot oktobra lani. Realno se je povprečna mesečna bruto plača oktobra letos glede na mesec prej zvišala za 0,9 odstotka, glede na enak lanski mesec pa za 1,7 odstotka.

V oktobru je bilo plačanih povprečno 170 ur na zaposlenega, kar je 0,6 odstotka več kot v septembru. Povprečna mesečna bruto plača za plačano uro za oktober je bila glede na september višja za 0,9 odstotka in je znašala 8,54 evra. V primerjavi z mesecem prej se je povprečna mesečna bruto plača za oktober zvišala v večini dejavnosti, najopazneje na področju finančne in zavarovalniške dejavnosti (za 6,5 odstotka), področju oskrbe z električno energijo, plinom in paro (za 5,7 odstotka) ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (za 3,9 odstotka). Znižala pa se je v dejavnostih promet in skladiščenje (za 4,4 odstotka), gradbeništvo (za 1,6 odstotka) ter dejavnostih javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti (za 1,0 odstotek).

Oktobra se je povprečna mesečna bruto plača glede na mesec prej zvišala v vseh slovenskih statističnih regijah, najopazneje v goriški (za 2,1 odstotka), gorenjski (za 1,5 odstotka) in zasavski statistični regiji (za 1,3 odstotka), navajajo na statističnem uradu.

Vir:Dnevnik.si

Ali varčujete za starost, je vprašanje, ob katerem se mnogim naježi koža. Nekaterim zato, ker so prepričani, da si s plačevanjem prispevka, ki jim ga vsak mesec delodajalec odvede od plače, zagotavljajo pravico do dostojnega življenja po upokojitvi. Drugim zato, ker se še kako zavedajo, da iz pokojninske blagajne ne bodo dobili dovolj, a odločitev za varčevanje vsak mesec znova prestavijo »na poletje, ko ne bo več posojila za avto« ali »takoj, ko napredujem« ali »samo še za potovanje prihranim«. Tretji o upokojitvi niti ne razmišljajo, saj so komaj dobili prvo službo in dajejo prednost drugim dolgoročnim, predvsem pa kratkoročnim ciljem. In potem je tu še skupina tistih, ki menijo, da imajo premajhne dohodke, da bi sploh kaj privarčevali. Javnomnenjske raziskave kažejo, da približno tretjina Slovencev sploh ne varčuje, pri čemer se določen delež ljudi res komaj prebija iz meseca v mesec, preostali pa bi glede na svoje prihodke kljub vsemu lahko kaj prihranili.

Glede na demografska gibanja ni mogoče pričakovati, da bi »država« poskrbela za to, da bo po dopolnitvi delovne dobe lahko vsakdo živel v finančnem smislu na enaki ravni kot v času, ko je bil zaposlen. Država ni vreča brez dna, ampak je globina odvisna od tega, koliko državljani oz. zaposleni plačujejo davke, iz katerih se vreča polni. S staranjem prebivalstva bo čedalje manj tistih, ki bodo prispevali, potrebe pa bodo vse večje. Čeprav pogosto slišimo mnenje, češ da finančniki, ki jim je v interesu od ljudi izvabiti čim več denarja, da lahko z njim upravljajo, samo sejejo strah pred prihodnostjo, se nad dejstvi vendarle splača zamisliti. Pred pokojninsko luknjo svarijo tudi resni ekonomisti. Z zatiskanjem oči pred tem, kar se nam zagotovo obeta v prihodnjih letih in desetletjih ter odlaganjem ukrepanja na čase, ko si bomo varčevanje laže privoščili, si delamo slabo uslugo.

Za starost si je treba prihraniti nekaj denarja - če bo za pokojnine vendarle poskrbela država, si bodo starostniki lahko s svojimi prihranki privoščili dodatno »razvajanje«. Postavimo si realen cilj! Če o tem, kako bomo živeli po upokojitvi, še nismo razmišljali, je novo leto pravi čas za to - ne glede na to, koliko let delovne dobe je še pred nami. Če se bo med novoletnimi zaobljubami znašla tudi tista o varčevanju, bomo na pravi poti. Seveda pa jo bo potem treba še izvesti. Kako? Možnosti varčevanja je veliko, vsaka ima svoje prednosti in slabosti, katere izbrati, je odvisno od tega, koliko časa bomo varčevali, kolikšno naložbeno tveganje nam finančni položaj in življenjske okoliščine dovoljujejo ter koliko smo ga sploh pripravljeni sprejeti. Postaviti si moramo še cilj: si izračunati, koliko denarja bomo potrebovali in kolikšen znesek bomo za to mesečno namenjali. Pri svojih načrtih pa moramo biti racionalni. Takšnemu načrtu, ki bi od nas zahteval, da bi na stran dajali več, kot bi si dejansko lahko privoščili, se bomo slej ko prej morali odpovedati. Temeljit pogovor s finančnim strokovnjakom se ponavadi izkaže za dobro odločitev, saj nam s svojim znanjem in izkušnjami pomaga narediti strategijo, ki naj bi nas pripeljala do zastavljenega cilja. Izbrati je namreč treba za posameznika najprimernejše produkte in sredstva med njimi pravilno razpršiti. Dolgoročno je najmanj tvegano Prav v tem se skriva ključ do razumevanja, zakaj je treba začeti varčevati čim prej. Finančni produkti se namreč med seboj razlikujejo glede na stopnjo tveganja ter s tem povezano pričakovano donosnostjo. Bolj ko so tvegani, večje potencialne dobičke omogočajo. Stopnja tveganja namreč ne pomeni, kolikšna je možnost, da vložena sredstva izgubimo, ampak, kako intenzivno je gibanje njihovih vrednosti navzgor in navzdol. Pri najbolj tveganih imamo na primer lahko enako možnosti za to, da se v letu dni, nekaj mesecih ali pa nekaj dneh vrednost naše naložbe poveča za deset, petdeset, sto ali še več odstotkov, ali pa, da se vrednost prav za toliko zmanjša.

Dobra novica in argument za dolgoročna varčevanja je, da vse analize gibanj na kapitalskih trgih v preteklosti kažejo, da se z daljšanjem obdobja vlaganja stopnja tveganja zmanjšuje. Na neki točki se celo izkaže, da bolj tvegani produkti, kot so delnice in delniški skladi, postanejo varnejši od tistih, ki jih sicer poznamo kot varne in zanesljive naložbe. Zakaj? Ko izberemo varnost, se hkrati odločimo za majhne donose. Ti so sicer zagotovljeni, a so tako majhni, da so dolgoročno izpostavljeni inflaciji in lahko se zgodi, da kljub večanju privarčevanih sredstev z njimi lahko kupimo čedalje manj. Varnejši produkti so namenjeni za bolj kratkoročna varčevanja, a tudi pri varčevanju za starost nanje ne gre pozabiti. Del sredstev vložimo tudi vanje in s tem naredimo protiutež bolj ambicioznim naložbam. Seveda pa naj bo razmerje med enimi in drugimi prilagojeno starosti varčevalca: mlajši ko je, več tveganja si lahko privošči. Kako agresivne naložbe bo izbiral, je odvisno tudi od tega, koliko tveganja mu dovoli njegov značaj. Kdor si bo pulil lase, če bo vrednost njegovega premoženja iz tedna v teden, iz meseca v mesec nihala za deset, dvajset ali več odstotnih točk, se naj raje odloča za varnejše oblike upravljanja z denarjem. Z bližanjem upokojitve se razmerje, ki je na začetku kariere lahko 80 odstotkov v tveganih produktih in preostanek v varnih, spreminja v prid varnejšim, vendar imamo lahko še desetletje pred upokojitvijo polovico denarja v tveganih naložbah.

Analize kažejo, da so donosi tveganih naložb, če v njih vztrajamo deset ali več let, kar obetavni, in se ponavadi v povprečju gibljejo nad deset odstotkov. Pri tem je treba opozoriti, da to ni zagotovilo, da se bo enako dogajalo v prihodnje. Analitiki še poudarjajo, da je tudi pri naložbah za obdobja 20 ali 25 let možnost izgub petodstotna. Še na eno prednost dolgoročnega in postopnega vlaganja velja opozoriti: nihanja, ki se jim na kapitalskih trgih ni mogoče izogniti, se poravnajo. Če vlagamo vedno enake zneske, bomo v času, ko bodo vrednosti na kapitalskih trgih nizke, za svoj denar lahko kupili več enot. Tako se bo po tem, ko se gibanja na borzah obrnejo v vlagateljem prijazno smer, lahko naše premoženje še hitreje večalo. Finančniki opozarjajo, da mnogi varčevalci delajo veliko napako, ker želijo na trg kapitala stopiti v »najugodnejšem času«. Za dolgoročne naložbe je čas vedno pravi in tisti, ki čakajo na trenutek, ko bodo vrednosti najnižje, ga ponavadi tudi zamudijo...

Vir:Delo.si

Ljubljana - Hipermarket, v katerem je več kot 100 zaposlenih, na enem mestu ponuja približno 30.000 različnih izdelkov domačih in priznanih mednarodnih blagovnih znamk, od izdelkov dnevne rabe do malih gospodinjskih aparatov in izdelkov za dom. Hipermarket ima podzemno garažo s 400 brezplačnimi parkirnimi mesti in je eno največjih parkirišč v Podgorici.

Mercator je v Črni gori v sodelovanju z lokalnim podjetjem Mercator-Mex prisoten od leta 2007. Trenutno ima v Črni gori 10 marketov in eno prodajalno Intersport.

Pred koncem leta načrtuje odpreti še dva centra v Srbiji ter svoja prva hipermarket in trgovino Intersport v Albaniji. Mercatorjeva strategija je postati vodilni trgovec na vseh trgih, kjer deluje, še poudarjajo v družbi.

Vir:Delo.si