"Globalno gospodarstvo smo rešili z roba propada... vendar se zavedamo, da je pred nami še veliko dela," je ob koncu srečanja ocenil gostitelj, ameriški predsednik Barack Obama, in dodal, da "bomo še naprej spodbujali gospodarstvo, dokler naši ljudje ne bodo dobili nazaj služb. Spodbude bomo ukinjali postopno in šele tedaj, ko bo gospodarstvo spet močno".

Postopno slovo od 300 milijard dolarjev subvencij

Glede boja proti podnebnim spremembam vrh ni prinesel napredka. Posredni pozitivni učinek na okolje pa naj bi imela odločitev G20 o postopni ukinitvi subvencij za fosilna goriva (nafta, plin, premog). Te letno znašajo 300 milijard dolarjev. Ukinitev subvencij bo velik izziv za države, kot je Indija, ki ne dovoli dviga cen nad določeno raven. Odločitev naj bi prispevala k varčnejši porabi energije in k čistejšemu okolju, saj bi okolju prijazna tehnologija postala bolj cenovno konkurenčna in bi se vlaganje vanjo bolj izplačalo. Nekatere izjeme pri subvencijah bodo sicer mogoče, predvsem pri zagotavljanju energentov za revnejše sloje prebivalstva. Eden od ciljev srečanja je bilo tudi določanje ukrepov, da se globalna kriza ne ponovi. V Pittsburghu so obljubili večji nadzor nad zloglasnimi posli in vrednostnimi papirji, kakršni so finančni derivati, ki so prispevali lep delež k nastanku in poku finančnega balona.

Dosežen je bil tudi dogovor o sprejetju strožjih pravil nagrajevanja v bankah in drugih finančnih institucijah, kjer so številni v času krize "pobasali mastne nagrade", medtem ko so njihova podjetja pred propadom reševali z državnim denarjem. Konkretnega dogovora o večjih bančnih rezervah ni bilo, naj pa bi pravila določili do konca prihodnjega leta, obvezujoča pa naj bi postala do konca leta 2012. Junija v Kanadi To je bilo tretje srečanje skupine G20 in tudi zgodovinsko, saj so se dogovorili, da bo skupina postala vodilni forum velikih za razpravo o vprašanjih svetovnega gospodarskega sodelovanja. S tem bo nadomestila skupino G8 (oziroma skupino G7 + Rusija).

Domet G20 je sicer omejen, ker ne gre za organizacijo, ki bi sprejemala zavezujoče odločitve in ki bi imela pri rokah sankcije. Vseeno pa gre za priznanje tradicionalnih gospodarskih velesil, da so se časi spremenili. Države članice G 20 predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva in 85 odstotkov svetovnega gospodarstva, članstvo pa je zaprtega tipa. Članice G20 so Združene države, Kanada, Brazilija, Argentina, Mehika, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Rusija, Turčija, Južnoafriška republika, Savdska Arabija, Indija, Kitajska, Južna Koreja, Indonezija, Japonska Avstralija in EU. Naslednje srečanje skupine bo junija v Kanadi, ki bo obenem organizirala tudi srečanje skupine G8. Slednja se bo doslej bolj posvečala negospodarskim vprašanjem, denimo globalni varnosti. Novembra 2010 bo srečanje skupine G20 v Južni Koreji.

Vir:Dnevnik.si

London - Velika Britanija naj bi se po napovedih Združenja britanske industrije že v drugi polovici letošnjega leta izkopala iz recesije. Kljub temu pa naj bi bilo tudi leto 2010 težko. "Britansko gospodarstvo bo v drugi polovici letošnjega leta z rahlo rastjo v tretjem in četrtem četrtletju izšlo iz recesije, toda omejeno povpraševanje bo razlog za šibko rast v prihodnjem letu," je v sporočilu navedlo združenje. Največja britanska organizacija delodajalcev napoveduje, da se bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v tretjem četrtletju povečal za 0,3 odstotka, v zadnjem letošnjem četrtletju pa za 0,4 odstotka. Kratkoročne gospodarske napovedi so, kot poudarjajo v združenju, svetle.

Kot je razvidno iz zadnjih statističnih podatkov, se je padec britanskega gospodarstva v drugem letošnjem četrtletju umiril. BDP je v primerjavi s prvim letošnjim četrtletjem padel za 0,7 odstotka. To je bil že peti zaporedni četrtletni padec. Bank of England se je z recesijo spopadla z rekordno nizkimi obrestnimi merami in radikalno politiko nestandardnih ukrepov za povečanje količine denarja v obtoku (quantitative easing). Čeprav bi lahko Velika Britanija že v tretjem četrtletju beležila gospodarsko rast, bodo razmere v državi še nekaj časa zaostrene, saj je težko napovedati, kdaj se bo potrošnja okrepila, navajajo v Združenju britanske industrije.

Letos naj bi se po njihovih napovedih gospodarstvo skrčilo za 4,3 odstotka, v letu 2010 pa naj bi Velika Britanija že beležila skromno, 0,9-odstotno gospodarsko rast. Kot poudarjajo v združenju, bo rast v prihodnjem letu skromna, število brezposelnih se bo še povečevalo, potrošnja gospodinjstev pa bo omejena, je opozoril generalni direktor združenja Richard Lambert. Število brezposelnih se je v drugem letošnjem četrtletju zvišalo za 210.000 na 2,47 milijona, kar je najvišje število brezposelnih po maju 1995. Kot napovedujejo v združenju, bi lahko število brezposelnih do julija prihodnje leto naraslo na tri milijone.

 Vir:Delo.si

V obdobju med letošnjim januarjem in marcem se je obseg BDP Francije še zmanjšal za 1,4 odstotka. Okrepitev v drugem četrtletju je po podatkih statistikov v pretežni meri posledica izboljšanja zunanjetrgovinske bilance. Izvoz se je namreč povečal za 0,7 odstotka, potem ko je v prvem četrtletju zabeležil 7,4-odstoten padec.

Konec dvanajstmesečne recesije je večino analitikov presenetil, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Ministrica za gospodarstvo Christine Lagarde tudi v tretjem četrtletju pričakuje gospodarsko rast. V celotnem letu se bo obseg BDP Francije po oceni vlade zmanjšal za 2,25 odstotka. Vendar niso vse novice dobre. Minister za delo Xavier Darcos je v četrtek zvečer sporočil, da se je avgusta na seznam brezposelnih vpisalo dodatnih 18.100 ljudi. "Obeti (za trg dela) niso preveč dobri," je dejal.

Vir:Dnevnik.si

Vrednost indeksa Dow Jones se je tako doslej zvišala za 0,11 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 0,28 odstotka. Širši indeks Standard&Poor's 500 se je zvišal za 0,12 odstotka. Fed danes najverjetneje ne bo spremenil ključne obrestne mer, ki od lanskega decembra ostaja praktično na ničelni ravni.

Pričakovati pa je, da bo predsednik centralne banke Ben Bernanke sporočil, da je recesije praktično že konec in da se gospodarsko in finančno razpoloženje v ZDA izboljšuje, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kljub temu pa bo Fed po vsej verjetnosti opozoril na naraščanje brezposelnosti in na nadaljnje težave tako fizičnih oseb kot podjetij pri pridobivanju posojil. Na drugih svetovnih kapitalskih trgih se trguje različno.

V Aziji je večina borz današnji trgovalni dan končala rahlo negativno, tečaji na evropskih borzah pa so se popoldne okrepili.

Vir:Dnevnik.si

Tokratno srečanje bo nadaljevanje procesa, ki se je začel novembra lani s prvim vrhom G20 v Washingtonu in nadaljeval aprila v Londonu. Svetovna finančna in gospodarska kriza, ki je precej zamajala temelje svetovnega gospodarstva in pognala strah v kosti nosilcev gospodarske politike, je namreč okrepila spoznanje o soodvisnosti svetovnih držav in potrebi po globalnem usklajevanju politik v skladu z načelom 'globalne težave, globalne rešitve'.

Če je bil vrh G20 novembra lani v Washingtonu, ki ga je gostil takratni predsednik ZDA v odhodu George Bush, še bolj spoznavno srečanje, ki ni postreglo z odmevnimi rezultati in zavezami, pa je s prihodom na oblast predsednika Baracka Obame in močnim angažiranjem EU in evropskih držav članic G20 drugi vrh v začetku aprila v Londonu po mnenju številnih že predstavljal neke vrste mejnik v sistemu globalnega gospodarskega usklajevanja. Na tokratnem vrhunskem srečanju G20 naj bi ocenili uresničevanje že sprejetih zavez, posebna pozornost pa bo najverjetneje na konkretnih ukrepih za strožjo regulacijo finančnega sistema. Kar nekaj strokovnjakov se namreč boji, da bi znaki okrevanja svetovnega gospodarstva utegnili zmanjšati politično voljo za korenito reformo svetovnega finančnega sistema, ki bi preprečeval izbruh novih sistemskih finančnih kriz, kot je bila tokratna, ki je svetovno gospodarstvo pahnila v prvo recesijo po drugi svetovni vojni.

So pa razlike v stališčih med Evropsko unijo in ZDA, ko gre za regulacijo finančnega sistema, precejšnje. Medtem ko želi unija, o čemer priča tudi skupno stališče sedemindvajseterice, ki so ga minuli teden na neformalnem vrhu unije oblikovali voditelji držav članic, v ospredje postaviti predvsem vprašanje nagrajevanja v finančnem sektorju, pa želijo ZDA doseči celovite spremembe na področju kapitalske ustreznosti bank. Skupno stališče EU za vrh v Pittsburghu tako med drugim navaja, da bi se morala skupina G20 "zavezati k dogovoru o zavezujočih pravilih za finančne institucije glede variabilnega nagrajevanja, podprtih z grožnjo sankcij na nacionalni ravni". Pri tem EU zagovarja sedem načel, in sicer gre med drugim za boljši nadzor nad nagrajevanjem, okrepljeno preglednost, primerno višino nagrad v odnosu do fiksnega dohodka in v odvisnosti od uspešnosti poslovanja bank, preučitev možnosti za vezavo nagrad na poslovne izide bank ali za njihovo opredelitev kot delež celotnega dohodka bančnikov, izogibanje zagotovljenim nagradam in večjo odgovornost vodilnih za negativno poslovanje.

Skupno stališče EU je glede na prvotne zahteve, ki so prihajale predvsem iz Nemčije in Francije, da bi bilo potrebno nagrade bančnikom izrecno omejiti, že precej omiljeno, vendar pa je ameriška stran še vedno skeptična do kakršnega koli natančne regulacije nagrajevanja v finančnih ustanovah. Tudi vodilni ameriški politiki poudarjajo, da morajo biti nagrade, ki so bile v zadnjih letih izjemno bogate in so spodbujale stremljenje h kratkoročnim dobičkom na račun dolgoročne vzdržnosti, v večji meri vezane na dolgoročne kazalce poslovanja. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je ta teden sicer poudaril, da bi morala EU v primeru neuspeha pri globalnem dogovarjanju o nagradah v finančnih ustanovah zavezujoča pravila sprejeti na ravni sedemindvajseterice. Temu so naklonjeni v večini celinskih članic EU, medtem ko v Veliki Britaniji nad tem niso navdušeni, saj se bojijo bega finančnega kadra iz londonskega Cityja v druge dele sveta, kjer takih omejitev ne bi bilo. Ameriška stran medtem zagovarja nov celovit dogovor o kapitalski ustreznosti bank, ki naj bi po njihovem prepričanju preprečil ponovitev finančnih kriz v prihodnosti.

Povečanje kapitalske ustreznosti naj bi temeljilo predvsem na povečanju osnovnega kapitala (vplačanega kapitala in zadržanega dobička) na račun hibridnega kapitala, ki ga sestavljajo deloma dolžniški deloma lastniški instrumenti. Takšni predlogi skrbijo evropske države, saj naj bi šli na škodo evropskih bank, ki imajo več premoženja v obliki hibridnega kapitala. Poleg tega evropsko stran skrbijo manj strogi ameriški računovodski standardi. Prav zato naj bi voditelji razpravljali tudi o standardizaciji računovodskih standardov med Evropo in ZDA. Razlika je v tem, da se v ZDA, ko gre za vrednotenje po tržnih načelih, merila istočasno spreminjajo pri vrednotenju aktivne in pasivne strani bilanc bank, medtem ko se v Evropi spreminjajo le na aktivni strani, kar ima velik vpliv na velikost kapitala banke. Na tapeti bodo najverjetneje tudi nekatere spremembe t.i. baselskih kriterijev kapitalske ustreznosti bank (Basel II), o katerih se v okviru Baselskega odbora za bančni nadzor dogovarjajo finančni nadzorniki iz najpomembnejših svetovnih gospodarstev.

Evropska stran meni, da je okvir baselskih kriterijev, ki predvidevajo kapitalsko ustreznost v višini osmih odstotkov premoženja bank, zadosten in bi jih bilo potrebno izvajati na ravni celotne skupine G20 ter odpraviti pravne praznine v njem. ZDA naj bi jih v najboljšem primeru namreč začele izvajati šele leta 2011, medtem ko se v EU že izvajajo. V okviru predlaganih sprememb pri regulaciji bank gre še za vpeljavo količnika denarnega vzvoda, ki bi preprečeval, da bi bile banke preveč zadolžene, povečanje kapitalskih varnostnih zalog za primere finančnih pretresov in izboljšanje kakovosti bančnega kapitala. Voditelji bodo razpravljali tudi o boljšem likvidnostnem upravljanju tako na pasivni in aktivni strani bilance. Banke so se namreč do sedaj zadolževale kratkoročno, vlagale pa v dolgoročne naložbe, zato je prihajalo do neravnotežij in težav, ko se je kriza razmahnila. Poleg tega bo na dnevnem redu še izboljšanje nadzora nad sistemskimi čezmejnimi finančnimi ustanovami na globalni ravni.

Po ocenah večine poznavalcev pa je bistveno, da dogovori o reformah finančne regulacije veljajo za vse države G20 in tudi za druge finančne jurisdikcije, da bi se tako izognili t.i. regulatorni arbitraži, ko se finančne ustanove preprosto preselijo na območja, kjer je zakonodaja bolj ohlapna. Prav zato skrbi dejstvo, da hitro razvijajoča se gospodarstva, kot je Kitajska, niso preveč zagnana, ko gre za ta vprašanja. Korenitim spremembam nasprotuje tudi finančna industrija, ki pa velja za močnega lobista in bi lahko izrazito vplivala na politične odločitve.

Vir:Dnevnik.si

Med vodilnimi evropskimi borzami je največjo izgubo zabeležila borza v Frankfurtu, kjer se je osrednji indeks DAX v primerjavi s petkom znižal za 0,62 odstotka na 5668,65 točke. Indeks FTSE 100 v Londonu se je znižal za 0,57 odstotka na 5134,36 točke, indeks CAC 40 v Parizu pa za 0,41 odstotka na 3812,16 točke.

Na milanski borzi je indeks FTSE Italia All-Share trgovanje sklenil pri 23.517,35 točke, kar je 1,86 odstotka manj kot v petek, enako znižanje v odstotkih je zabeležil tudi indeks BUX v Budimpešti, ki je trgovanje sicer končal pri 20.343,91 točke. Osrednji indeks dunajske borze ATX se je znižal za 1,10 odstotka na 2560,39 točke. Zagrebški indeks Crobex je trgovanje sklenil pri 2184,81 točke oz. 1,57 odstotka nižje kot v petek, medtem ko je v Beogradu indeks Belex 15 pridobil 0,08 odstotka in trgovanje končal pri 824,91 točke.

Negativno je vzdušje tudi med vlagatelji na ameriškem Wall Streetu, kjer je industrijski indeks Dow Jones doslej izgubil 0,52 odstotka in se giblje okoli 9769 točk, tehnološki indeks Nasdaq pa je nazadoval za 0,03 odstotka in je trenutno okoli 2132 točk. Padci s kapitalskih trgov vplivajo na naftni trg, saj cena črnega zlata drsi. Nafto sicer cenita tudi močnejši dolar in zaskrbljenost o povpraševanju na Kitajskem, drugi največji porabnici energije na svetu, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP menijo analitiki.

Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom v oktobru se je pocenila za 2,37 dolarja na 69,67 dolarja, medtem ko se je severnomorska nafta z dobavo v novembru pocenila za 2,58 dolarja na 68,74 dolarja za 159-litrski sod. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je Evropska centralna banka opoldne referenčni tečaj evra postavila pri 1,4658 dolarja, medtem ko je bil ta v petek 1,4705 dolarja.

Vir:Dnevnik.si

Od začetka leta so se tako delnice srbskih izdajateljev podražile že za visokih 46 odstotkov, še višjo rast pa so zabeležile delnice na črnogorski (87 odstotkov), turški (75 odstotkov) in romunski borzi (50 odstotkov), medtem ko so se tečaji na zagrebški borzi v povprečju zvišali za slabih 28 odstotkov.

V zadnjem obdobju se je povečala tudi likvidnost na borzah v regiji, ki pa je še vedno največji problem na banjaluški in sarajevski borzi. Ti sta se letos tudi najslabše odrezali, saj so se tečaji na prvi v povprečju znižali za 0,4, na drugi pa za 8,9 odstotka. Kot pojasnjuje upravljalec sklada Triglav Balkan Jernej Kozlevčar, je rast tečajev in likvidnosti v regiji predvsem posledica pozitivnega vzdušja na svetovnih trgih kapitala, investitorji so ocenili, da so bili kratkoročno doseženi najnižji tečaji, investitorje pa je pritegnila tudi sama rast tečajev v zadnjih mesecih.

Med pomembnejšimi družbami v regiji so letos največ, in sicer več kot 80 odstotkov pridobile delnice Elektroprivrede Črna Gora, Energoprojekt Holdinga, Agrobanke, Atlantske Plovidbe... Na drugi strani so delnice BH Telekoma letos petino vrednosti izgubile, znižale so se tudi delnice JP Elektroprivrede BiH, Konzuma in Plive. Gospodarstvone deli borznega optimizma Optimizma, ki v zadnjih mesecih prevladuje na večini borznih trgov v regiji, pa ne deli realno gospodarstvo, ki se sooča s strmim padcem prihodkov in dobička. Prav zaradi tega hrvaški analitiki opozarjajo, da bo rastoči trend na borzah postal nevzdržen, če se ne bodo izboljšali tudi poslovanje in s tem fundamenti.

Monetarni ekonomist Boštjan Jazbec ocenjuje, da bi rast gospodarstev v regiji lahko spodbudile predvsem tuje neposredne naložbe, vendar pa med vlagatelji trenutno prevladuje strah pred nadaljnjo devalvacijo valut. Jazbec večje rasti brezposelnosti v regiji sicer ne pričakuje, saj je ta že zdaj na visokih ravneh. Pot do starih vrhov je še dolga Kozlevčar še opozarja, da je pri zadnji rasti tečajev treba upoštevati tudi nizko osnovo, saj so se tečaji v zadnjih dveh letih opazneje znižali in so tudi po visoki rasti še vedno opazno pod nivoji izpred dveh oziroma treh let. Kljub letošnji 25- do 60-odstotni povprečni rasti tečajev so osrednji indeksi borz nekdanje Jugoslavije še vedno okoli 60 odstotkov pod nivoji s konca decembra 2007. To pomeni, da bi se morale delnice balkanskih izdajateljev v povprečju podražiti za kar 2,5-krat, da bi znova dosegle nivoje izpred dvajsetih mesecev.

Vir:Dnevnik.si

Cene nafte so padle, vrednost dolarja v primerjavi z jenom in evrom pa je ostala praktično nespremenjena, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Tako kot tokijska je danes sicer zaprtih tudi precej ostalih borz v regiji, in sicer v Indiji, Indoneziji, Maleziji, na Filipinih in v Singapurju. Na Wall Streetu se je v petek trgovanje končalo v pozitivnih številkah. Delniški indeks Dow Jones se je oblikoval pri 9819,67 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa pri 2132,86 točke. Večina svetovnih kapitalskih trgov je prejšnji teden končala pozitivno, na rast tečajev delnic pa je vplivala napoved predsednika Feda Bena Bernankeja, da je recesije v največjem svetovnem gospodarstvu praktično že konec.

Ta teden bodo vlagatelji na borzah pozorni predvsem na dvodnevno zasedanje Feda, ko bo znanih tudi več informacij o okrevanju gospodarstva. Fed najverjetneje ne bo spreminjal obrestnih mer. Ameriška nafta pod 72 dolarjev Cene ameriške nafte so se danes spustile pod 72 dolarjev, navdušenje zaradi novih znakov okrevanja največjega svetovnega gospodarstva pa mirijo visoke zaloge surove nafte in šibko povpraševanje, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V azijskem trgovanju je bilo treba danes sredi trgovanja za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v oktobru odšteti 71,64 dolarja, kar je 40 centov manj kot ob koncu petkovega trgovanja.

Recesija, ki je v ZDA, največji porabnici nafte, kosila v zadnjem času, je krepko zmanjšala povpraševanje po gorivu. Tako so ameriške zaloga zdaj za 14 odstotkov večje kot pred letom dni, in to kljub temu, da zadnji podatki kažejo na okrevanje gospodarstva. Po podatkih ameriškega ministrstva za energijo imajo ZDA tudi ogromno zalogo destilatov, med drugim kurilnega olja. Zaloge destilatov so dosegle najvišjo raven v zadnjih 27 letih, navaja AP. Po navedbah nekaterih analitikov, naj bi se cene nafte v zadnjem letošnjem četrtletju gibale okoli 64 dolarjev za 159-litrski sod, medtem ko naj bi se med oktobrom in decembrom prihodnje leto v povprečju gibale okoli 80 dolarjev. Na borzi v Londonu se je severnomorska nafta vrste brent pocenile za 41 centov na 70,91 dolarja.

Vir:Dnevnik.si