Na prvem mestu ostajajo ZDA, na drugem in tretjem vedno bolj tesno sledita Singapur in Hongkong.

"Razlogi za napredek Slovenije za osem mest so tudi v tem, da je imela lani večina svetovnih gospodarstev visoko gospodarsko rast, Slovenija pa bistveno nadpovprečno, kar je tudi vplivalo na konkurenčnost," je na današnji predstavitvi rezultatov povedal Peter Stanovnik z ljubljanskega Inštituta za ekonomske raziskave.

ZDA ostajajo na prvem mestu

Stanovnik je pojasnil, da so ZDA kljub hipotekarni krizi konec lanskega leta ostale na prvem mestu. "Tega ne moremo trditi za letošnje leto, ko se je situacija bistveno zaostrila zaradi krize hipotekarnih kreditov, posledice prevelike liberalizacije finančnih storitev brez ustreznih nadzornih mehanizmov, trgovinski in proračunski primanjkljaj pa je vplival tudi na zmanjšanje gospodarske rasti v Evropi," je povedal Stanovnik in dodal, da bo letos po 15. letih verjetno prišlo do spremembe v vrhu lestvice svetovne konkurenčnosti.

Ugodne rezultate pri konkurenčnosti je, komentira Stanovnik, letos omogočila ugodna gospodarska rast, izziv evropskega notranjega trga je pripeljal v Slovenijo več multinacionalk, slovenska podjetja pa se bolj povezujejo v evropskem prostoru. "Slovenija je izboljšala podjetniške pogoje, izboljšala je finančne pogoje za mala in srednja podjetja, pogoji za tuje naložbe se povečujejo," ugotavlja Stanovnik.

"Napredek Slovenije na lestvici svetovne konkurenčnosti za osem mest je zelo dober konkurenčni uspeh," je pojasnil Art Kovačič z inštituta. Na lestvici vladna učinkovitost ostaja na isti ravni, izboljšanje je vidno pri ekonomski uspešnosti, managerji so bolj primerljivi z evropskimi.

Problem Slovenije ostajata tržna učinkovitost in tehnološka pripravljenost

Kovačič je opozoril, da barometer slovenske konkurenčnosti kaže, da je Slovenija v zadnjih štirih letih na področju ekonomije napredovala pri mednarodni menjavi, slabše se je odrezala pri tujih naložbah, izboljšal se je položaj cen, napredek pa je tudi na področju poslovne uspešnosti. "Slovenski zaostanek se je do evropskega konkurenčnega povprečja (EU 15) razpolovil, po optimističnem scenariju bi Slovenija lahko dosegla povprečje EU 15 že v naslednjih štirih letih," je nanizal Kovačič.

Nekoliko drugačno sliko kaže globalno poročilo o konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), ki spremlja razvojne politike in strategije na dolgi rok. V model konkurenčne rasti so dodali v model še zdravstvo, šolstvo in podjetništvo. "Položaj Slovenije glede dolgoročnih izzivov lahko primerjamo z Estonijo, vendar za njo še vedno zaostajamo. Problem Slovenije ostajata tržna učinkovitost in tehnološka pripravljenost," je navedel Stanovnik.

"Slovenija je bistveno izboljšala produktivnost in učinkovitost v podjetjih, težave ostajajo merila in vrednote, saj ostajamo zaprti do ekonomij tretjega sveta," je poudaril Kovačič in pojasnil, da je razlog za to majhnost gospodarstva, vendar pa je eden od velikih vzrokov prepočasen napredek na trgu dela.

Stanonik je poudaril, da konkurenčnost Slovenije pri razvitosti uporabe informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij na področju tržnega okolja izboljšuje, medtem ko se slabša področje institucionalnega okolja in regulative. Opozoril je predvsem na slabost sodelovanja med univerzami in industrijo in na birokratske ovire na tem področju.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

Tam namreč domujeta dve podjetji, ki imata ključno vlogo v mreži tujih in domačih družb, povezanih z Lahom. Tako je podjetje Bellytown Business Ltd., ki je uradno registrirano na Britanskih Deviških otokih, po javno dostopnih podatkih edini lastnik družbe Aluber, ki domuje v Luksemburgu. Omenjena luksemburška družba s 3,6 milijona evrov osnovnega kapitala lastniško povsem obvladuje družbo Ceeref, ki upravlja Lahov nepremičninski sklad za območje srednje in vzhodne Evrope. Ceeref je sicer tudi lastnik ljubljanske stolpnice TR3.

Drugo ključno podjetje v Lahovi mreži je Corient Management Ltd., ki domuje v Belizeju. Podjetje je uradno registrirano kot direktor Aluberja, pred mesecem dni pa je prevzelo posle tudi v družbi Emerging Europe Real Estate Trust, ki je eden od členov v Lahovi verigi luksemburških podjetij.

Več neimenovanih sogovornikov nam je v minulih dneh potrdilo, da je imenovanje podjetja iz off-shore države za vodenje gospodarske družbe običajen način brisanja sledi za pravim lastnikom in vodstvom te družbe. O Corient Management namreč iz javno dostopnih listin ni mogoče izvedeti ničesar. Kljub temu velja poudariti, da sta podjetji v Belizeju in na Britanskih Deviških otokih registrirani na naslovih tamkajšnjih podružnic svetovno znane odvetniške hiše Morgan & Morgan. Tudi sicer so direktorji Lahovih luksemburških družb v večini primerov podjetja, registrirana na naslovih davčnosvetovalnih družb.

Čeprav iz dostopnih virov ni mogoče pridobiti uradnih podatkov, ki bi dokazovali Lahovo lastništvo nad mednarodno mrežo podjetij, obstaja več indicev, ki nakazujejo, da je pravi lastnik Aluberja prav domnevno drugo najbogatejši Slovenec. Prvič, Aluber je kot edinega lastnika slovenske družbe Mnp-f, ki je imela lani za dobrih 64 milijonov evrov sredstev, na zadnji skupščini delničarjev zastopal Janez Štrumbelj, ki je skupaj z Lahom še lani sedel v nadzornem svetu podjetja. Štrumbelj je bil še do marca 2008 član uprave Ceerefa, pred časom pa je zastopal tudi ciprski Ampelus holding, ki ga neuradno povezujejo z Lahom.

Drugič, Bellytown Business Ltd. je postal večinski lastnik Aluberja po povečanju kapitala, pri katerem je kot stvarni vložek vpisal paket delnic Megafina, nekoč najbolj znanega Lahovega slovenskega podjetja, ki ga je Aluber kot zadnji javno znani uradni lastnik predlani likvidiral. Še do januarja 2006 je bil zastopnik Megafina prav Lah.

In tretjič, slovenska podjetja, ki so tako ali drugače povezana z Aluberjem, vodijo dolgoletni Lahovi sodelavci. Družbo Mnp-f, ki je imela za dobrih 64 milijonov evrov sredstev, vodi Marko Mikuž, nekdanji ustanovitelj Megafina in zastopnik množice "ugaslih" Lahovih podjetij (NK2 naložbe V52, KS4 naložbe). Zastopnik več slovenskih podjetij v lasti Ceerefa pa je Daniel Viljevac, ki je nekoč skupaj z Lahom zastopal Holding IMV. Igor Lah nam je včeraj prek predstavnice za odnose z javnostmi sporočil le, da s podjetjem Corient Management ni povezan, na preostala vprašanja pa je odgovoril, da "poslovnih potez javno ne komentira".

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Sklep sodišča po pojasnilih več pravnih strokovnjakov namreč nima posledic za kapitalska razmerja v družbi, bi pa lahko bila ta odločitev osnova za vložitev tožbe za ničnost vpisa v sodni register.

To je mogoče storiti le v roku treh let od vpisa v sodni register. Ker pa je bil znižan osnovni kapital družbe v sodni register pravnomočno vpisan že leta 2004, to pomeni, da je rok že pretekel. V odvetniški pisarni Jadek & Pensa, ki zastopa Šibiča, smo povprašali, ali so morebiti takšno tožbo vložili že prej, a so pojasnili, da ne. Na vprašanji, kakšni bodo njihovi nadaljnji ukrepi in ali se bo Šibič morebiti odločil za kakšno novo tožbo, odvetnik Pavle Pensa ni hotel odgovarjati, ker je to odločitev stranke.

Ljubljansko okrožno sodišče je sklep višjega sodišča v sodni register sicer že vneslo, uprava BTC pod vodstvom predsednika Jožeta Mermala pa je podatek objavila tudi v revidiranem letnem poročilu za leto 2007. "Za delniško družbo velja višina osnovnega kapitala, kot je vpisan v sodni register, ta pa se lahko spremeni le na podlagi ponovnega sklepa skupščine, zato skupščina družbe BTC postopka zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic ni dolžna ponovno opraviti in osnovni kapital BTC ostane nespremenjen," so včeraj pojasnili v BTC. BTC tako očitno ne bo izpolnil Šibičevih pričakovanj o povrnitvi osnovnega kapitala nazaj na raven iz leta 2001 in o vrnitvi, po njegovi oceni, napačno izplačanih dobičkov od leta 2002.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Posel je namreč izpeljal konec lanskega oktobra, torej dobra dva tedna po objavi Petrolove prevzemne ponudbe za Istrabenz, ki se je iztekla sredi lanskega novembra oziroma tri tedne po Bavčarjevem nakupu. Po zakonu o prevzemih poslovodstvo prevzemne družbe v času trajanja ponudbe do izdaje odločbe o njenem izidu ne sme opravljati dejanj, ki bi lahko onemogočala ponudbo.

Ker je Bavčar kot predsednik uprave Istrabenza še 19. oktobra sporočil, da ne namerava sprejeti Petrolove prevzemne ponudbe, bi lahko sklepali, da je dober teden kasneje z nakupom podjetja, ki obvladuje pomembnega delničarja Istrabenza, storil dejanje, ki je Petrolu onemogočilo odkup vseh delnic koprskega holdinga. Petrol namreč v ponudbi ni opredelil praga uspešnosti, predsednik uprave družbe Marko Kryžanowski pa je večkrat javno poudaril, da jih zanima odkup vseh delnic Istrabenza.

"Potencialno bi lahko govorili o oviranju prevzemne ponudbe, če bi se izkazalo, da so prizadeta družba (Petrol, op.p.) in delničarji, ki so se odzvali na prevzemno ponudbo, ravnali drugače kot v primeru, če bi vedeli za podatek o posredni spremembi lastništva v pomembnem delničarju prevzemne družbe (Istrabenzu, op.p.)," je včeraj za Dnevnik povedal dr. Borut Bratina z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete. Po zakonu so sicer pravna dejanja, ki bi lahko onemogočala prevzemno ponudbo, nična.

Ob tem velja opozoriti, da je Bavčar FB Investicije kupil le en delovni dan po tistem, ko sta povišano ponudbo Petrola sprejela državna sklada Kad in Sod. "To še ne pomeni, da smo delnice tudi prodali Petrolu, ampak smo le vrgli rokavico vsem morebitnim interesentom, ki lahko objavijo nasprotno prevzemno ponudbo," je 26. oktobra pojasnil direktor Soda Marko Pogačnik. Bi torej Kad, Sod in nekaj odstotkov delničarjev, ki so Petrolu v okviru prevzemne ponudbe prodali delnice, s prodajo počakali, če bi že takrat vedeli, da je skoraj hkrati v Istrabenzu nastal nov, menedžerski lastniški blok?

Bratina je pojasnil, da se "mora poslovodstvo med prevzemno ponudbo vzdržati pridobivanja delnic, saj lahko opravlja le tekoče posle". "Četudi je poslovodeči delnice kupil kot zasebnik, se po načelu zvestobe družbi šteje za povezano osebo, saj funkcijo - drugače kot denimo član nadzornega sveta - opravlja 24 ur na dan," je poudaril sogovornik. "V primeru suma oviranja ponudbe bi moral obstajati tudi namen, da nekdo prepreči nakup določenega števila delnic," je še opozoril Borut Bratina.

Vsaj dva dogodka, povezana z nakupom FB Investicij, bi lahko dokazovala, da je Bavčar posel s Potezo sklenil prav zaradi obrambe pred Petrolom. Prvič, Poteza je le dva dni pred objavo Petrolove prevzemne namere za Istrabenz v FB Investicije v obliki dodatnega kapitala vložila dobre tri milijone evrov, ki jih je tik pred tem prek nizozemske izpostave posodila podjetju. S tem je po mnenju naših virov podjetju FB Investicije, ki je leta 2006 prevzelo Maksimo Holding, omogočila najem novega posojila za poplačilo obveznosti do bank in ga obenem pripravila za prodajo.

In drugič, Igor Bavčar je FB Investicije kupil takoj po tistem, ko je Petrol ponudbo za nakup Istrabenzovih delnic povišal na 110 evrov, s čimer je preprečil, da bi Poteza oziroma Maksima Holding delnice kasneje morebiti prodala prevzemniku.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

 "Pripravljeni smo na vse možne scenarije, tudi na vložitev tožbe. Vendar moramo počakati na odločitev Darsa. Ta lahko posel znova dodeli nam," je pojasnil Vidonijev svetovalec Erminio Avanzi.

Sicer pa Vidoni ne sedi križem rok. Pred časom so se zaradi načelnega mnenja komisije za preprečevanje korupcije pod vodstvom Draga Kosa obrnili na ministra za promet Radovana Žerjava, v torek pa so Kosu v odgovor poslali dopis s pojasnili o referencah in z odgovorom na revizijski zahtevek za Markovec, ki sta ga vložila SCT in Primorje. Kos po Vidonijevem mnenju pri svoji odločitvi ni poznal vseh okoliščin, še posebno ne glede ustreznosti njihovih referenc. Zato pričakujejo, da bo komisija svoja stališča znova preučila. Dokumentacijo je Vidoni včeraj poslal tudi na ministrstvo za promet oziroma komisiji, ki se bo tam ukvarjala s primerom Markovec.

V Vidoniju sicer menijo, da SCT in Primorje ne moreta biti izbrana za izvajalca del v predoru Markovec, ker da ne izpolnjujeta več pogoja razpisa, ki določa, da mora ponudnik priložiti "potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco". To potrdilo v skladu z razpisom velja kot dokazilo, da ponudnik ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi takega kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen.

Kazenska evidenca se, kot je mogoče prebrati tudi na spletnih straneh ministrstva za pravosodje, "vodi za vse osebe, obsojene za kazniva dejanja, storjena v Republiki Sloveniji, in za osebe, ki so jih za kazniva dejanja obsodila tuja sodišča, če so bile njihove sodbe poslane državnim organom Republike Slovenije". To po pojasnilih prvega namestnika predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela pomeni, da so relevantne zgolj pravnomočne obsodbe, saj je oseba šele takrat vpisana v kazensko evidenco. V Darsu so v zvezi s tem pojasnili, da so tako Vidoni kot SCT in Primorje priložili ustrezna dokazila ter da postopki zoper SCT in Primorje na odločitev o oddaji posla v primeru Markovec ne morejo vplivati.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Vendar pregled lastništva omenjenih družb razkrije, da bo z njihovo pripojitvijo pridobila predvsem Aktiva Holdings, za katero naj bi stal privatizacijski mogotec Darko Horvat.

Aktiva Holdings je namreč največja lastnica vseh družb, ki se bodo predvidoma pripojile k Aktivi Naložbe. Slednja ima po dostopnih podatkih v lasti le 15-odstotni delež podjetja Koto Real in tretjino Pinusa Fin, medtem ko ima Aktiva Holdings na drugi strani v lasti dve tretjini Pinusa Fin in dobrih 49 odstotkov delnic družbe Koto Real, ki ji jih je nedavno prodala družba M. B. Satler Investicije. Še več, po dostopnih podatkih Aktive Naložb sploh ni med lastniki Gradis Financ, je pa njegova največja, več kot 75-odstotna lastnica Aktiva Holdings.

Kako natančno nameravajo izpeljati pripojitev, ni znano, glede na podatke o poslovanju omenjenih družb za leto 2006 (za lani še niso bili objavljeni) pa se bo kapital Aktive Naložb s pripojitvijo povečal za 18,8 milijona evrov, sredstva pa za 26,5 milijona evrov. Ker ima Aktiva Holdings že sedaj v lasti skoraj 80 odstotkov Aktive Naložb, po neuradnih podatkih pa že več kot 85 odstotkov, bo po vsej verjetnosti s pripojitvijo omenjenih družb Aktiva Holdings presegla 90-odstotni delež, kar ji bo omogočilo iztisnitev 27.700 malih delničarjev Aktive Naložb.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Strategija bi bila sicer v nadzornem svetu lahko izglasovana tudi brez njegove podpore, sama izvedba pa bi bila brez njegove podpore vprašljiva. Brulc namreč v nadzornem svetu zastopa pet občin, ki imajo v Hitu 33 odstotkov delnic z glasovalnimi pravicami.

Za strateške usmeritve, ki jih načrtuje Hit, kot je na primer prenos vseh Hitovih naložb v tujini na novo družbo Hit International, pa mora biti na skupščini zagotovljena vsaj 75-odstotna večina. In zakaj si je Brulc premislil? "Zagotovljeno mi je bilo, da se bo Hit v tujini širil brez strateškega partnerja. V primeru, če se bo Hit v tujini res širil sam, z lastnimi sredstvi, strategijo podpiram," razlaga Brulc. Kot smo izvedeli iz neuradnih virov, je bila v zadnjem trenutku iz Hitove strategije umaknjena predpostavka, da bi v kasnejši fazi v novo ustanovljeno družbo Hit International vstopil strateški partner. Po drugi strani pa naši viri trdijo, da kljub temu v prihodnosti obstaja precejšnja verjetnost, da bo prek dokapitalizacije v Hit vstopila grška igralniška družba.

Tudi predsednik Hitovega nadzornega sveta Viktor Baraga v prihodnje ne izključuje možnosti vstopa strateškega partnerja v Hit International prek dokapitalizacije. "Vendar se to ne bo zgodilo brez podpore lokalne skupnosti. Če bo lokalna skupnost želela nadaljevanje razvoja Hita na Goriškem, bo namreč za to treba nekje dobiti denar in kadre. Hit ima danes v jugovzhodni Evropi zavidljivo ime, vprašanje pa je, kaj bo njegovo ime pomenilo čez dve leti," opozarja Baraga. Na vprašanje, kako komentira ocene, da je dve tretjini Hitovih naložb v tujini vrednih le približno 37 milijonov evrov, odgovarja, da se bodo s podrobnostmi seznanili na današnji seji nadzornega sveta.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Kot so še dodali na Kadu, kjer skupaj s Sodom nadaljujejo iskanje strateškega lastnika Palome, bodo predstavniki Celtexa proučili pridobljene informacije in sporočili odločitev o svojih nadaljnjih aktivnostih. Oba paradržavna sklada, ki sta 71-odstotna lastnika Palome, tako pričakujeta obvestilo o nadaljnjih aktivnostih Celtexa, uprava Palome pa mora medtem pripraviti predlog dokapitalizacije in ga predstaviti nadzornemu svetu.

Kot je znano, si je vodstvo italijanske družbe, ki se ukvarja z enako dejavnostjo kot Paloma, že v torek ogledalo proizvodnjo v Sladkem vrhu in Ceršaku ter se pogovarjalo z upravo družbe.

Na Kadu so ob današnjem srečanju še enkrat poudarili, da si skupaj s Sodom kot odgovorni lastniki prizadevajo najti dolgoročnega in strateškega partnerja v lastniški strukturi Palome, ki bo vzpodbudil razvoj novih produktov, poiskal nove tržne priložnosti, ohranil obstoječa delovna mesta ter zagotovil pogoje za rast in razvoj družbe tudi v prihodnje. Pri tem po njihovem ne gre le za ustvarjanje dodane vrednosti za podjetje samo, temveč za celotno regijo, kjer posluje.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)