Nemška tiskovna agencija (DPA) pa medtem poroča o vse bolj nenavadnih podrobnostih poslovanja Hypo Alpe Adria banke na Balkanu. Kot je znano, si je celovška banka svoje velike izgube nakopala ravno na balkanskem trgu. Najnovejše ocene predvidevajo, da bo do leta 2013 zaradi tega potrebovala tri milijarde evrov svežega kapitala, in ne le 1,8 milijarde evrov, kot je bilo znano v javnosti doslej. DPA podaja izjavo nekdanjega direktorja Hypo Alpe Adria Wolfganga Kultererja, po kateri je banki vrata na Hrvaškem odprl nekdanji ministrski predsednik Ivo Sanader. Hrvaški mediji so poročali, da naj bi Sanader za posredovanje v primeru nekega posojila v višini štiri milijone nemških mark prejel 800.000 mark provizije. Uradno ta poročila niso bila potrjena.

V Sloveniji obvladuje Hypo Alpe Adria tretjino lizinških poslov. DPA navaja, da bi zaradi eksistenčnih problemov največjih slovenskih finančnih holdingov, kot sta Istrabenz in NFD, lahko pošteno nastradala tudi celovška banka. Ta je poleg tega v velikem stilu vključena tudi pri Pivovarni Laško, ki je za svoje dolgove pri Hypo banki zastavila časopisno hišo Delo.

DPA poroča, da se pri banki bojijo, da ne bodo dobili vrnjenih 40 milijonov posojil za Kempinski hotel v Portorožu, prav tako se tresejo tudi zaradi 70 milijonov evrov, ki so jih posodili za luksuzni hotel Kempinski na savudrijski strani.

Poročilo nemške tiskovne agencije navaja še vrsto sumljivih poslov omenjene banke na Hrvaškem, med drugim sporen nakup zemljišča na Brionih, ki so mu, ko je bila kupčija pod streho, spremenili namembnost v zazidalno.Trije novinarji časopisa Glas Istre so tedaj izgubili službo, ker so pisali o tem primeru. Še vedno ostaja nepojasnjeno tudi to, zakaj je Hypo Alpa Adria banka že pred leti svojo 1,5 milijarde evrov vredno hčerinsko podjetje Hypo Consultants prodala neznano komu za dobrih 160 milijonov evrov.

Zagrebška revija Nacional naj bi imela v rokah celo tajno poročilo, ki ga je naročila bavarska deželna banka Bayern LB in v katerem so podrobno opisani posli njene avstrijske hčerinske banke. V njem je zapisano, kako je ta prek navideznih podjetij selila denar v Liechtenstein, da bi pozneje znova investirala na Hrvaškem. Strategija je bila povsod enaka. Politikom, kot je na primer tudi zagrebški župan Milan Bandič, so ponudili posojila po sanjskih pogojih ali pa so jim za posredovanje celo izplačali provizije.

Banka pa je usluge vračala tako, da je financirala predvolilne kampanje tedanje vladne stranke HDZ, poroča DPA. Vir:Delo.si

Murska Sobota - V družbi Mura in partnerji so presegli napovedi o zaposlovanju delavcev do konca leta. V dveh mesecih so zaposlili 609 delavcev, predvsem šivilj, večino za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja. Manjše število šivilj so zaradi obilice sezonskega šivanja zaposlili le do 31. januraja. Skupno je v Mura in partnerji zaposlenih 1080 delavcev, od tega 471 za nedoločen čas. Ker imajo dela čaz glavo v decembru delajo tudi ob sobotah. Seznam kupcev se se jim nenheno povečuje, prav tako obseg njihovih naročil.

V družbi so sprejeli poslovni načrt za prihodnje leto, v katerega so zapisali, da bodo v letu 2010 poslovali z dobičkom. Načrt bodo izpolnili, razen v primeru dogodkov, na katere ne morejo vplivati, so dejali v Muri in partnerji. V prvi vrsti je zahteva sindikatov za dvig minimalne plače. "V Muri in partnerji sami stroška za povečanja minimalne plače ne bomo zmogli, kar velja tudi za številna druga podjetja v državi. Prav bi bilo, da država stroške povišanja minimalne plače razdeli s podjetji z znižanjem davkov in prispevekov, predvsem pa bi morala celovito ustvariti boljše pogoje za poslovanje vseh gospodarskih družb," je povedal Starman. V Mura in partnerji še vedno veliko delavcev prejema le minimalno plačo.

Vir:Delo.si

VRadenci - V Radenski, d. d., so včeraj pripravili zdaj že tradicionalni dan odprtih vrat. Okrog tristo obiskovalcev iz Radencev in okolice jih je tega dne obiskalo in si ogledalo proizvodnjo, popoldne pa so se zaposleni Radenske družili še z zaposlenimi sosednjih podjetij. Dan je minil prijetno, z njim in z iztekajočim se poslovnim letom Radenske pa je bil zadovoljen tudi Zvonko Murgelj, sicer direktor mestinjskega Vitala, ki od letošnjega januarja po pogodbi o poslovodenju vodi tudi to delniško družbo iz skupine Pivovarne Laško. Predvsem v poslovnem delu je Radenska glede na splošno krizo letos poslovala solidno, je dejal Murgelj. Ob osemodstotnem padcu prodaje bodo namreč ustvarili okrog 31 milijonov evrov realizacije in skoraj štiri milijone evrov dobička. »Z doseženim smo kar zadovoljni, zadovoljen pa je tudi novi nadzorni svet,« nam je dejal direktor. Tako uspešni pa so bili kljub manjši prodaji zato, ker so bistveno manj denarja vlagali v razvoj oziroma skoraj niso investirali, manj so vlagali tudi v marketing, za devet odstotkov pa je v primerjavi z lanskim letom manjše tudi število zaposlenih, ki jih je zdaj 222. Letošnja manjša prodaja je tudi posledica prestrukturiranja proizvodnega programa Radenske, saj so precej zmanjšali proizvodnjo brezalkoholnih pijač, predvsem tistih, namenjenih trgovskim znamkam. To so bili po Murgljevih besedah izredno nedonosni programi, ki so prinesli samo več dela in manj zaslužka.

Zaradi njihove opustitve so letos napolnili za šest milijonov litrov manj brezalkoholnih pijač. Prodaja mineralnih voda Radenske, ki bo v prihodnje temelj njihovega poslovanja, pa je v primerjavi z lanskim letom padla le za kakšen odstotek. V finančnem delu pa se v Radenski ne bodo mogli pohvaliti z letošnjim letom, a ne zaradi slabega poslovanja, ampak zaradi znanih finančnih operacij Pivovarne Laško v prvi polovici letošnjega leta, v katerih sta bili najmočneje udeleženi prav Pivovarna Union in Radenska. »Radenska je bila takrat močno vpeta v posojilne aktivnosti v Infond Holdingu in Centru Naložbah. Posojil nismo dobili nazaj, zato smo po znanih spremembah v Pivovarni Laško tudi v Radenski začeli z vsemi pravnimi ukrepi za zavarovanje naših terjatev vključno s tem, da je Radenska eden od predlagateljev za stečaj Infond Holdinga in Centra Naložb zaradi njihove insolventnosti. Ne glede na razplet tega predloga pa je skoraj že dokončno odločeno, da bomo v Radenski vse posledice teh dejanj knjižili že v bilance za leto 2009, kar pomeni, da bomo na eni strani javnosti razlagali, da Radenska dobro sprotno posluje, na drugi strani pa bomo prikazali med 36 in 40 milijoni evrov minusa zaradi omenjenih finančnih operacij. Toda Radenska ima ustrezne vire, da bo ta primanjkljaj pokrila, in že v prihodnjem letu bomo nastopali z očiščenimi bilancami in načrtujemo, da tudi pozitivno,« pravi Zvonko Murgelj.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije se je včeraj seznanila z ugotovitvami ankete o stopnji ugleda menedžerjev v Sloveniji ter sprejela program dela GZS ter njen finančni načrt za prihodnje leto. Odgovori v anketi po eni strani kažejo, da se je zaupanje v te vodilne delavce zmanjšalo. Vendar precej vprašanih (66 odstotkov) zaupa menedžerjem v lastnih podjetjih, a je hkrati zelo majhno (le 12,8 odstotka) zaupanje do vodstev slovenskih podjetij nasploh. To pa so resne reči, saj če takšno zaupanje upade, delo zaposlenih ne more biti več zbrano in dobro. To je opozorilo, da vodstva premislijo in izboljšajo svojo odgovornost in poslovanje.

Če je izsledek analize o notranji podpori vodstvom točen, je to podpora, ki jo kaže izkoristiti, je menil predsednik skupščine Uroš Slavinec. To bomo pokazali z zgledi, da nismo tajkuni, ter bomo s skupnimi močmi gospodarski voz čim prej potegnili iz kriznega blata. Pri tem mora sodelovati tudi zbornica. Vlada v gospodarstvu brez menedžerjev ne more narediti ničesar. Zanimalo ga je, kako je bilo z ugledom menedžerjev v Italiji in Nemčiji po zlomih v Parmalatu in Siemensu. Sestavljavca analize Dejan Verčič in Zenel Batagelj sta povedala, da v takih primerih ugled menedžerjev pada tudi drugje. Res pa v Nemčiji podobno kot pri nas ljudje pri delu pomoč pričakujejo od vlade, od politike. Nasprotno je v Italiji, kjer podjetja vedo, da morajo vse storiti sama, saj od tamkajšnjih kratkotrajnih vlad ne morejo dobiti ničesar in zato od njih tudi nič ne pričakujejo. V Ameriki so že v 50. letih načrtno krepili ugled menedžerjev.

Pri nas so menedžerji preblizu politiki. Njihovega glasu v družbi ni slišati. Politika jim je pomagala pri prevzemih, ki se ne dogajajo le v treh podjetjih. Prevzemi se dogajajo tudi v Nemčiji, a v bistveno manjšem deležu in počasneje kot v Sloveniji, kjer jih je bilo v zelo kratkem času veliko. Dokler prodaja teče in se plače zaposlenih dvigajo, je zaposlenim lahko govoriti: »Vi kar lepo delajte, z našimi dobički pa se ne ukvarjajte.« Kriza, poslabšano gospodarjenje in izgube te reči spremenijo. Prejšnje zaupanje v vodstvo upade, saj siljenje v nižanje plač zaposleni razume kot izdajo s strani vodilnega moža. Pri nas je ta razlika še toliko ostrejša, saj smo prej imeli samoupravljanje, z družbenim solastništvom delavcev, zaradi katerega so bili zaposleni pripravljeni stisniti zobe in živeti z nižjo plačo, zato da se je medtem podjetje okrepilo in so se razmere izboljšale. Zdaj žanjemo posledice nedela zadnjih dvajsetih let, ki jih zaostrujejo še zahteve po splošnem dvigu plač. Čas je za dvig zaupanja. Vir:Delo.si

Ljubljana - SID banka bo od prihodnjega tedna preko poslovnih bank gospodarstvu z novo posojilno linijo namenila dodatnih 250 milijonov evrov, njen potencialni učinek na sposobnost financiranja razvojnih projektov slovenskega gospodarstva in javnega sektorja pa je ocenjen na okoli 310 milijonov evrov, je danes poudaril predsednik uprave SID banke Sibil Svilan.

Posojilna linija je namenjena gospodarskim družba, samostojnim podjetnikom in osebam javnega prava, namenjena pa je financiranju mednarodnih gospodarskih poslov in mednarodnega gospodarskega sodelovanja, financiranju gospodarskih spodbud, raziskovalno-razvojnih projektov, varovanja okolja in povečanja energetske učinkovitosti ter financiranju gospodarske in javne infrastrukture ter razvoja lokalnih skupnosti. Za novo posojilno linijo so se v SID banki po pojasnilih Svilana odločili zato, ker posojilni krč še ni popustil in ker slovensko gospodarstvo prehaja v drugi, ključen del kriznih razmer, ko se bo odločalo, če bo sposobno narediti potreben razvojni preboj.

Shemo bo SID banka tako kot večino svojih dejavnosti izvajala preko poslovnih bank, in sicer zato, ker je to običajna praksa razvojno-spodbujevalnih bank, ker je SID banka relativno majhen igralec na finančnem trgu in ker se z delovanjem preko poslovnih bank ustvarja multiplikativen učinek.

Poslovne banke bodo morale zagotoviti najmanj 20 odstotkov lastnih sredstev, kar pomeni, da bi posojilna linija v vrednosti 250 milijonov evrov lahko ustvarila za okoli 310 milijonov evrov novih posojil. Svilan je sicer prepričan, da je bilo delovanje SID banke v letu 2009, ki je bilo gospodarsko eno najtežjih po osamosvojitvi, ključno, saj je banka skupaj s poslovnimi bankami gospodarstvo na voljo dala 2,3 milijarde evrov sredstev, kar pomeni, da je 78 odstotkov povečanja posojil pa je iz virov SID banke.

Vir:Delo.si

»Turizem v Sloveniji ni in verjetno nikoli ne bo najpomembnejša gospodarska panoga« in »turizem je ena od slovenskih prioritet«. Se vam zdita ti dve izjavi v sozvočju? Bi lahko sklepali, da sta bili izrečeni v podobnem kontekstu, le nekaj mesecev narazen in da sta ju izrekla človeka na zelo sorodnih položajih? Avtorica prve je državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Darja Radić, izrekla pa jo je, ko je utemeljevala, zakaj Slovenski turistični organizaciji ministrstvo ni namenilo dodatnega milijona evrov, za katerega je zaradi krize apeliralo turistično gospodarstvo.

Drugo pa je danes izustil minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ko je poudarjal pomembnost turistične panoge in njeno uspešnost v kriznem letu. Zakaj nenadoma tak preobrat? Še posebno če vemo, da je prejšnja vlada ves čas govorila o turizmu kot pomembni priložnosti za Slovenijo in njeno gospodarstvo. Torej smo pri zdajšnji vodilni garnituri na gospodarskem ministrstvu doživeli že dva zasuka v enem letu. So morda na Kotnikovi šele zdaj ugotovili, koliko turizem res prispeva v državno blagajno in kako velike neizkoriščene priložnosti še imamo v tej panogi? Zelo verjetno ne, saj navsezadnje državna sekretarka ni nikakršen turistični analfabet.

Precej verjetnejša razlaga je, da preprosto nimajo jasne strategije in da ukrepe sproti prilagajajo trenutnim potrebam. Še dodaten moment je verjetno tudi javna kritika premiera Pahorja, namenjena ministru Lahovniku. Na hitro sklicana novinarska konferenca z udeležbo ministra, ki doslej o turizmu javno tako rekoč ni govoril, je težko naključna. Seveda bi bilo dobro, če bi vlada razčistila, kaj s turizmom želi početi in kako. Še bolje pa bi bilo, če bi to res počela. Državna sekretarka je pozimi s citirano izjavo zgolj podkrepila umik razpisa za sofinanciranje destinacijskega menedžmenta in neodobritev dodatnega milijona STO. Besede so torej odražale odločitev ministrstva, da turizem ni (več) prioriteta. Zdaj pa je, kar nenadoma, spet prednostna naloga. Bo takšna usmeritev obstala dlje kot pol leta? In: ali ji bodo sledila tudi dejanja?

Vir:delo.si

Bruselj/ Ljubljana - Ministri Evropske unije, pristojni za energijo, so na sinočnji delovni večerji v Bruslju odločili, da bo sedež nove Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), gostila Slovenija. Poleg Ljubljane sta se za sedež potegovali še slovaška prestolnica Bratislava in romunska prestolnica Bukarešta. »To je pomemben zgodovinski dan za Slovenijo, saj smo prvič postali sedež ene od evropskih agencij, in to ne katere koli, temveč zelo pomembne agencije za sodelovanje evropskih energetskih regulatorjev,« je po odločitvi dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik.

Lahovnik je zatrdil, da bo Slovenija storila vse, kar je v njeni moči, da bo zagotovila dobro in stabilno okolje za delovanje agencije ter toplo dobrodošlico za osebje agencije, ki bo delalo v Ljubljani. Dejal je tudi, da je uspeh Slovenije pri kandidaturi za ACER zasluga zelo dobrega koordiniranega dela tako slovenske diplomacije, ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za gospodarstvo in kabineta predsednika vlade pa tudi predsednika vlade osebno. Poleg tega je uspeh dokaz, da je Slovenija lahko pomembna tudi v Bruslju, da je lahko uspešna ne glede na majhnost in da ima precej strokovnih sposobnosti na področju energetike.

Ministri so o domu za agencijo, ki jo ustanavlja t. i. tretji energetski sveženj, ki ureja liberalizacijo trga z energijo v Evropski uniji, v preteklosti že odločali, vendar brez dogovora. V nedeljo so odločali z glasovanjem v dveh krogih. Po prvem krogu je dobila najmanj, sedem, glasov Bukarešta, ki je nato odstopila od kandidature, Ljubljana z enajstimi in Bratislava z osmimi glasovi pa sta se pomerili v drugem krogu. Takrat je Ljubljana dobila 15, Bratislava pa 11 glasov. Slednja je na podlagi predhodnega dogovora odstopila in odločitev je bila sprejeta.

Formalno bo potrjena še danes na zasedanju Sveta za energijo (TTE). Pomen Acerja na področju energije je po besedah evropskega komisarja za energijo Andrisa Piebalgsa nekaj takega kot Evropska centralna banka (ECB) na finančnem področju. Acer je po njegovih besedah ena najpomembnejših agencij, popolnoma nov tip agencije, ki bo sprejemala pomembne zavezujoče odločitve. Župan Ljubljane Zoran Janković izrazil ob tem veselje in dodal, da v Ljubljano prihaja ena pomembnejših ustanov EU Kot je pojasnil Janković, bo lokacijo Acerja določila vlada. "Če bo možnost in želja, da bi bilo to v prostorih, ki so v lasti občine, bomo tu zelo sodelovali," je izpostavil. Ob tem je dejal še, da so pri projektu sodelovala vsa ministrstva, svoje pa je dodala tudi Mestna občina Ljubljana, ki je stopila v stik z župani glavnih mest EU.

Vir:Delo.si

Današnjo spontano ustavitev dela je spodbudilo to, da predsednik uprave Majcen ni izpolnil obljube o posredovanju informacij glede prihodnjega poslovanja in glede novega strateškega partnerja, hkrati pa tudi to, da največji kupec Prevent DEV napoveduje prekinitev sodelovanja, je povedal predsednik podjetniškega sindikata Vladimir Zorman. Kot je dejal, delavci pričakujejo, da uprava predstavi ustrezno rešitev, v nasprotnem primeru pa zahtevajo njegov odstop. Predsednik uprave Majcen je stopil pred razburjene zaposlene, ki zahtevajo njegov takojšnji odstop, in jim dejal, da bodo delavci obveščeni, če bo o tem sprejeta odločitev. Po napovedih naj bi popoldne v Slovenj Gradec prispel predsednik nadzornega sveta Prevent Globala Vladimir Bilić, ki je zaenkrat nedosegljiv za informacije.

Zaposleni v Prevent Globalu so prekinili z delom

Zaposleni v podjetjih Prevent Globala v Slovenj Gradcu so danes ob 10. uri ustavili stroje in začeli spontano stavkati, je STA potrdil predsednik podjetniškega sindikata Vlado Zorman. Zaposleni od uprave zahtevajo, da pojasni prihodnje poslovanje družbe in poda informacije glede naslednje plače, je dejal Zorman. Predstavnica za odnose z javnostmi v Prevent Globalu Monika Žvikart pa je povedala, da je predsednik uprave družbe Ivan Majcen že stopil pred zaposlene, da jim poda informacije. Kot je znano, so razmere v slovenjgraškem podjetju že nekaj časa napete zaradi nesoglasij med največjima lastnikoma. Največji kupec,

Prevent DEV, med drugim zahteva zamenjavo uprave, ki jo vodi Majcen. Ker se to še ni zgodilo, je Prevent DEV že večkrat napovedal nadaljevanje selitve proizvodnje šivanja avtomobilskih sedežnih prevlek iz Slovenije, s čimer je ogroženih 1300 delovnih mest. Medtem so sicer minula dva tedna potekali pogovori med predstavniki Prevent Globala, med katerimi ni bilo Majcna, in podjetja Prevent DEV glede prihodnjega sodelovanja, ki pa so bili po besedah predsednika nadzornega sveta Prevent Globala Vladimirja Bilića konstruktivni. Konkretnih rezultatov sicer doslej še niso prinesli.

Vir:Dnevnik.si