Tokratno srečanje bo nadaljevanje procesa, ki se je začel novembra lani s prvim vrhom G20 v Washingtonu in nadaljeval aprila v Londonu. Svetovna finančna in gospodarska kriza, ki je precej zamajala temelje svetovnega gospodarstva in pognala strah v kosti nosilcev gospodarske politike, je namreč okrepila spoznanje o soodvisnosti svetovnih držav in potrebi po globalnem usklajevanju politik v skladu z načelom 'globalne težave, globalne rešitve'.

Če je bil vrh G20 novembra lani v Washingtonu, ki ga je gostil takratni predsednik ZDA v odhodu George Bush, še bolj spoznavno srečanje, ki ni postreglo z odmevnimi rezultati in zavezami, pa je s prihodom na oblast predsednika Baracka Obame in močnim angažiranjem EU in evropskih držav članic G20 drugi vrh v začetku aprila v Londonu po mnenju številnih že predstavljal neke vrste mejnik v sistemu globalnega gospodarskega usklajevanja. Na tokratnem vrhunskem srečanju G20 naj bi ocenili uresničevanje že sprejetih zavez, posebna pozornost pa bo najverjetneje na konkretnih ukrepih za strožjo regulacijo finančnega sistema. Kar nekaj strokovnjakov se namreč boji, da bi znaki okrevanja svetovnega gospodarstva utegnili zmanjšati politično voljo za korenito reformo svetovnega finančnega sistema, ki bi preprečeval izbruh novih sistemskih finančnih kriz, kot je bila tokratna, ki je svetovno gospodarstvo pahnila v prvo recesijo po drugi svetovni vojni.

So pa razlike v stališčih med Evropsko unijo in ZDA, ko gre za regulacijo finančnega sistema, precejšnje. Medtem ko želi unija, o čemer priča tudi skupno stališče sedemindvajseterice, ki so ga minuli teden na neformalnem vrhu unije oblikovali voditelji držav članic, v ospredje postaviti predvsem vprašanje nagrajevanja v finančnem sektorju, pa želijo ZDA doseči celovite spremembe na področju kapitalske ustreznosti bank. Skupno stališče EU za vrh v Pittsburghu tako med drugim navaja, da bi se morala skupina G20 "zavezati k dogovoru o zavezujočih pravilih za finančne institucije glede variabilnega nagrajevanja, podprtih z grožnjo sankcij na nacionalni ravni". Pri tem EU zagovarja sedem načel, in sicer gre med drugim za boljši nadzor nad nagrajevanjem, okrepljeno preglednost, primerno višino nagrad v odnosu do fiksnega dohodka in v odvisnosti od uspešnosti poslovanja bank, preučitev možnosti za vezavo nagrad na poslovne izide bank ali za njihovo opredelitev kot delež celotnega dohodka bančnikov, izogibanje zagotovljenim nagradam in večjo odgovornost vodilnih za negativno poslovanje.

Skupno stališče EU je glede na prvotne zahteve, ki so prihajale predvsem iz Nemčije in Francije, da bi bilo potrebno nagrade bančnikom izrecno omejiti, že precej omiljeno, vendar pa je ameriška stran še vedno skeptična do kakršnega koli natančne regulacije nagrajevanja v finančnih ustanovah. Tudi vodilni ameriški politiki poudarjajo, da morajo biti nagrade, ki so bile v zadnjih letih izjemno bogate in so spodbujale stremljenje h kratkoročnim dobičkom na račun dolgoročne vzdržnosti, v večji meri vezane na dolgoročne kazalce poslovanja. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je ta teden sicer poudaril, da bi morala EU v primeru neuspeha pri globalnem dogovarjanju o nagradah v finančnih ustanovah zavezujoča pravila sprejeti na ravni sedemindvajseterice. Temu so naklonjeni v večini celinskih članic EU, medtem ko v Veliki Britaniji nad tem niso navdušeni, saj se bojijo bega finančnega kadra iz londonskega Cityja v druge dele sveta, kjer takih omejitev ne bi bilo. Ameriška stran medtem zagovarja nov celovit dogovor o kapitalski ustreznosti bank, ki naj bi po njihovem prepričanju preprečil ponovitev finančnih kriz v prihodnosti.

Povečanje kapitalske ustreznosti naj bi temeljilo predvsem na povečanju osnovnega kapitala (vplačanega kapitala in zadržanega dobička) na račun hibridnega kapitala, ki ga sestavljajo deloma dolžniški deloma lastniški instrumenti. Takšni predlogi skrbijo evropske države, saj naj bi šli na škodo evropskih bank, ki imajo več premoženja v obliki hibridnega kapitala. Poleg tega evropsko stran skrbijo manj strogi ameriški računovodski standardi. Prav zato naj bi voditelji razpravljali tudi o standardizaciji računovodskih standardov med Evropo in ZDA. Razlika je v tem, da se v ZDA, ko gre za vrednotenje po tržnih načelih, merila istočasno spreminjajo pri vrednotenju aktivne in pasivne strani bilanc bank, medtem ko se v Evropi spreminjajo le na aktivni strani, kar ima velik vpliv na velikost kapitala banke. Na tapeti bodo najverjetneje tudi nekatere spremembe t.i. baselskih kriterijev kapitalske ustreznosti bank (Basel II), o katerih se v okviru Baselskega odbora za bančni nadzor dogovarjajo finančni nadzorniki iz najpomembnejših svetovnih gospodarstev.

Evropska stran meni, da je okvir baselskih kriterijev, ki predvidevajo kapitalsko ustreznost v višini osmih odstotkov premoženja bank, zadosten in bi jih bilo potrebno izvajati na ravni celotne skupine G20 ter odpraviti pravne praznine v njem. ZDA naj bi jih v najboljšem primeru namreč začele izvajati šele leta 2011, medtem ko se v EU že izvajajo. V okviru predlaganih sprememb pri regulaciji bank gre še za vpeljavo količnika denarnega vzvoda, ki bi preprečeval, da bi bile banke preveč zadolžene, povečanje kapitalskih varnostnih zalog za primere finančnih pretresov in izboljšanje kakovosti bančnega kapitala. Voditelji bodo razpravljali tudi o boljšem likvidnostnem upravljanju tako na pasivni in aktivni strani bilance. Banke so se namreč do sedaj zadolževale kratkoročno, vlagale pa v dolgoročne naložbe, zato je prihajalo do neravnotežij in težav, ko se je kriza razmahnila. Poleg tega bo na dnevnem redu še izboljšanje nadzora nad sistemskimi čezmejnimi finančnimi ustanovami na globalni ravni.

Po ocenah večine poznavalcev pa je bistveno, da dogovori o reformah finančne regulacije veljajo za vse države G20 in tudi za druge finančne jurisdikcije, da bi se tako izognili t.i. regulatorni arbitraži, ko se finančne ustanove preprosto preselijo na območja, kjer je zakonodaja bolj ohlapna. Prav zato skrbi dejstvo, da hitro razvijajoča se gospodarstva, kot je Kitajska, niso preveč zagnana, ko gre za ta vprašanja. Korenitim spremembam nasprotuje tudi finančna industrija, ki pa velja za močnega lobista in bi lahko izrazito vplivala na politične odločitve.

Vir:Dnevnik.si

Med vodilnimi evropskimi borzami je največjo izgubo zabeležila borza v Frankfurtu, kjer se je osrednji indeks DAX v primerjavi s petkom znižal za 0,62 odstotka na 5668,65 točke. Indeks FTSE 100 v Londonu se je znižal za 0,57 odstotka na 5134,36 točke, indeks CAC 40 v Parizu pa za 0,41 odstotka na 3812,16 točke.

Na milanski borzi je indeks FTSE Italia All-Share trgovanje sklenil pri 23.517,35 točke, kar je 1,86 odstotka manj kot v petek, enako znižanje v odstotkih je zabeležil tudi indeks BUX v Budimpešti, ki je trgovanje sicer končal pri 20.343,91 točke. Osrednji indeks dunajske borze ATX se je znižal za 1,10 odstotka na 2560,39 točke. Zagrebški indeks Crobex je trgovanje sklenil pri 2184,81 točke oz. 1,57 odstotka nižje kot v petek, medtem ko je v Beogradu indeks Belex 15 pridobil 0,08 odstotka in trgovanje končal pri 824,91 točke.

Negativno je vzdušje tudi med vlagatelji na ameriškem Wall Streetu, kjer je industrijski indeks Dow Jones doslej izgubil 0,52 odstotka in se giblje okoli 9769 točk, tehnološki indeks Nasdaq pa je nazadoval za 0,03 odstotka in je trenutno okoli 2132 točk. Padci s kapitalskih trgov vplivajo na naftni trg, saj cena črnega zlata drsi. Nafto sicer cenita tudi močnejši dolar in zaskrbljenost o povpraševanju na Kitajskem, drugi največji porabnici energije na svetu, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP menijo analitiki.

Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom v oktobru se je pocenila za 2,37 dolarja na 69,67 dolarja, medtem ko se je severnomorska nafta z dobavo v novembru pocenila za 2,58 dolarja na 68,74 dolarja za 159-litrski sod. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je Evropska centralna banka opoldne referenčni tečaj evra postavila pri 1,4658 dolarja, medtem ko je bil ta v petek 1,4705 dolarja.

Vir:Dnevnik.si

Od začetka leta so se tako delnice srbskih izdajateljev podražile že za visokih 46 odstotkov, še višjo rast pa so zabeležile delnice na črnogorski (87 odstotkov), turški (75 odstotkov) in romunski borzi (50 odstotkov), medtem ko so se tečaji na zagrebški borzi v povprečju zvišali za slabih 28 odstotkov.

V zadnjem obdobju se je povečala tudi likvidnost na borzah v regiji, ki pa je še vedno največji problem na banjaluški in sarajevski borzi. Ti sta se letos tudi najslabše odrezali, saj so se tečaji na prvi v povprečju znižali za 0,4, na drugi pa za 8,9 odstotka. Kot pojasnjuje upravljalec sklada Triglav Balkan Jernej Kozlevčar, je rast tečajev in likvidnosti v regiji predvsem posledica pozitivnega vzdušja na svetovnih trgih kapitala, investitorji so ocenili, da so bili kratkoročno doseženi najnižji tečaji, investitorje pa je pritegnila tudi sama rast tečajev v zadnjih mesecih.

Med pomembnejšimi družbami v regiji so letos največ, in sicer več kot 80 odstotkov pridobile delnice Elektroprivrede Črna Gora, Energoprojekt Holdinga, Agrobanke, Atlantske Plovidbe... Na drugi strani so delnice BH Telekoma letos petino vrednosti izgubile, znižale so se tudi delnice JP Elektroprivrede BiH, Konzuma in Plive. Gospodarstvone deli borznega optimizma Optimizma, ki v zadnjih mesecih prevladuje na večini borznih trgov v regiji, pa ne deli realno gospodarstvo, ki se sooča s strmim padcem prihodkov in dobička. Prav zaradi tega hrvaški analitiki opozarjajo, da bo rastoči trend na borzah postal nevzdržen, če se ne bodo izboljšali tudi poslovanje in s tem fundamenti.

Monetarni ekonomist Boštjan Jazbec ocenjuje, da bi rast gospodarstev v regiji lahko spodbudile predvsem tuje neposredne naložbe, vendar pa med vlagatelji trenutno prevladuje strah pred nadaljnjo devalvacijo valut. Jazbec večje rasti brezposelnosti v regiji sicer ne pričakuje, saj je ta že zdaj na visokih ravneh. Pot do starih vrhov je še dolga Kozlevčar še opozarja, da je pri zadnji rasti tečajev treba upoštevati tudi nizko osnovo, saj so se tečaji v zadnjih dveh letih opazneje znižali in so tudi po visoki rasti še vedno opazno pod nivoji izpred dveh oziroma treh let. Kljub letošnji 25- do 60-odstotni povprečni rasti tečajev so osrednji indeksi borz nekdanje Jugoslavije še vedno okoli 60 odstotkov pod nivoji s konca decembra 2007. To pomeni, da bi se morale delnice balkanskih izdajateljev v povprečju podražiti za kar 2,5-krat, da bi znova dosegle nivoje izpred dvajsetih mesecev.

Vir:Dnevnik.si

Cene nafte so padle, vrednost dolarja v primerjavi z jenom in evrom pa je ostala praktično nespremenjena, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Tako kot tokijska je danes sicer zaprtih tudi precej ostalih borz v regiji, in sicer v Indiji, Indoneziji, Maleziji, na Filipinih in v Singapurju. Na Wall Streetu se je v petek trgovanje končalo v pozitivnih številkah. Delniški indeks Dow Jones se je oblikoval pri 9819,67 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa pri 2132,86 točke. Večina svetovnih kapitalskih trgov je prejšnji teden končala pozitivno, na rast tečajev delnic pa je vplivala napoved predsednika Feda Bena Bernankeja, da je recesije v največjem svetovnem gospodarstvu praktično že konec.

Ta teden bodo vlagatelji na borzah pozorni predvsem na dvodnevno zasedanje Feda, ko bo znanih tudi več informacij o okrevanju gospodarstva. Fed najverjetneje ne bo spreminjal obrestnih mer. Ameriška nafta pod 72 dolarjev Cene ameriške nafte so se danes spustile pod 72 dolarjev, navdušenje zaradi novih znakov okrevanja največjega svetovnega gospodarstva pa mirijo visoke zaloge surove nafte in šibko povpraševanje, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V azijskem trgovanju je bilo treba danes sredi trgovanja za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v oktobru odšteti 71,64 dolarja, kar je 40 centov manj kot ob koncu petkovega trgovanja.

Recesija, ki je v ZDA, največji porabnici nafte, kosila v zadnjem času, je krepko zmanjšala povpraševanje po gorivu. Tako so ameriške zaloga zdaj za 14 odstotkov večje kot pred letom dni, in to kljub temu, da zadnji podatki kažejo na okrevanje gospodarstva. Po podatkih ameriškega ministrstva za energijo imajo ZDA tudi ogromno zalogo destilatov, med drugim kurilnega olja. Zaloge destilatov so dosegle najvišjo raven v zadnjih 27 letih, navaja AP. Po navedbah nekaterih analitikov, naj bi se cene nafte v zadnjem letošnjem četrtletju gibale okoli 64 dolarjev za 159-litrski sod, medtem ko naj bi se med oktobrom in decembrom prihodnje leto v povprečju gibale okoli 80 dolarjev. Na borzi v Londonu se je severnomorska nafta vrste brent pocenile za 41 centov na 70,91 dolarja.

Vir:Dnevnik.si

Nemčija je v letošnjem drugem četrtletju zabeležila 0,3-odstotno gospodarsko rast v primerjavi s četrtletjem prej, kar je prvo četrtletje z rastjo po prvem četrtletju 2008. Kljub temu pa po oceni centralne banke nazadovanja ni mogoče popolnoma izključiti, danes objavljeno poročilo povzema nemška tiskovna agencija dpa. Konjunkturo ogrožajo predvsem tveganja, ki izhajajo iz finančnega sektorja. Nemškim podjetjem je v pomoč, da z začetkom krepitve globalne gospodarske aktivnosti oživlja tudi izvoz, v poročilu ugotavlja centralna banka. V nasprotju s številnimi kritikami iz politike in gospodarstva pa centralna banka v Nemčiji ne opaža kreditnega krča.

Domače banke so sicer v obdobju od lanskega poletja precej zmanjšale obseg kreditiranja zasebnega sektorja, a predvsem zaradi upada povpraševanja po kreditih kot posledice šibkejše gospodarske aktivnosti. Letna stopnja rasti kreditiranja se je od lanskega julija zmanjšala za 2,7 odstotne točke na 1,1 odstotka v juliju letos. Obdobje prostega padanja je za nami, je predsednik nemške centralne banke ocenil v pogovoru za nemški časnik Frankfurter Rundschau. Smo v obdobju stabilizacije, na nekaterih trgih cene že počasi rastejo, vendar ne smemo misliti, da bo vse tako, kot je bilo prej, je posvaril. Okrevanje gospodarstva bo po Webrovih besedah dolgo trajalo. Nemško gospodarstvo bo raven blaginje iz leta 2008 predvidoma vnovič doseglo šele v letu 2013, je napovedal za časnik.

Vir:Dnevnik.si

Rast v tem tednu je dodatno spodbudila objava avgustovske rasti potrošnje na drobno v ZDA, ki je močno presegla pričakovanja in bila največja v zadnjih treh letih. Nepričakovana rast potrošnje presega stimulacijo države za nakupe avtomobilov, saj so tudi druga področja potrošnje dosegala visoko rast. S tem so se umirili strahovi vlagateljev, da bo gospodarstvo odvisno le od državne potrošnje.

Za dodatno olajšanje sta poskrbela še Ben S. Bernanke, predsednik FED, ki je v svojem govoru dejal, da je recesija verjetno že končana, in Warren Buffet, ki je dejal, da kupuje delnice in da se gospodarstvo pozitivno odziva na državne spodbude. Ne krepijo pa se le delniški trgi. S pričakovanji o zagonu svetovnega gospodarstva so se precej okrepile tudi cene nekaterih kovin. Posebej lahko izpostavimo ceno zlata, ki se je na rekordnih ravneh izenačila s ceno iz marca 2008.

Rast zlata je spodbujena z mišljenjem, da bo svetovno okrevanje spremljala visoka inflacija, proti kateri zlato ponuja dobro varstvo. Poleg tega se cena zlata giblje v veliki povezavi s tečajem ameriškega dolarja, ki zadnje čase precej izgublja proti evru. Tako bo nadaljnja rast zlata odvisna predvsem od dejanske inflacije in tečaja ameriškega dolarja.

 Največji zadržki pesimistov glede nadaljnje rasti borznih trgov pa ležijo v dejstvu, da so pričakovanja finančnikov in borznih analitikov, ki so vgrajena v rasti tečajev delnic, mnogo višja od pričakovanj ekonomistov, ki napovedujejo počasno okrevanje. Nekaj se bo moralo spremeniti, da bodo trgi vzdržali takšen tempo rasti; upajmo da se motijo ekonomisti.

Vir:Dnevnik.si

Izvoz skupine držav, ki delijo skupno evropsko valuto, se je julija v primerjavi z junijem povečal za 4,1 odstotka, medtem ko se je uvoz zmanjšal za 0,3 odstotka. Celotna EU je julija po prvi oceni Eurostata zabeležila 700 milijonov evrov presežka, potem ko je še pred mesecem dni beležila primanjkljaj v višini 4,6 milijarde evrov. Izvoz sedemindvajseterice se je julija na mesečni ravni povečal za 3,3 odstotka, uvoz pa zmanjšal za 0,6 odstotka.

EU je v obdobju od januarja do junija letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležila padec trgovinskih tokov z vsemi največjimi trgovinskimi partnericami. Izvoz se je najbolj zmanjšal v trgovini z Rusijo (za 39 odstotkov), Turčijo (za 32 odstotkov), Južno Korejo (za 27 odstotkov) in Brazilijo (za 23 odstotkov), medtem ko je unija po drugi strani najbolj zmanjšala uvoz iz Rusije (za 42 odstotkov), Japonske (za 29 odstotkov) ter Brazilije, Norveške in Turčije (za po 28 odstotkov).

Presežek se je v istem časovnem obdobju zmanjšal v trgovini z ZDA, največjo trgovinsko partnerico EU, in sicer za 51 odstotkov na 15,9 milijarde evrov, ter s Švico (za tretjino na 6,4 milijarde evrov). Hkrati je EU zmanjšala primanjkljaj v trgovanju s Kitajsko, Rusijo, Norveško in Japonsko. Največji presežek v celotni trgovinski menjavi (znotraj EU in s preostalim svetom) so v obdobju januar - junij beležile Nemčija (59,4 milijarde evrov), Irska (19,4 milijarde evrov) in Nizozemska (17,5 milijarde evrov), največji primanjkljaj pa Velika Britanija (46,4 milijarde evrov), Francija (28,8 milijarde evrov), Španija (23,9 milijarde evrov), Grčija (14,5 milijarde evrov) in Portugalska (8,4 milijarde evrov).

Slovenija je v prvih šestih mesecih letos zabeležila 100 milijonov evrov presežka v zunanji trgovini, medtem ko je v enakem obdobju lani beležila 800 milijonov evrov primanjkljaja.

 Vir:Dnevnik.si

Delniške tečaje so navzgor pognali spodbudni podatki o stanju ameriškega gospodarstva, vseeno pa so vlagatelji nekoliko zadržani po oblikovanju nove levosredinske vlade na Japonskem. Japonska centralna banka je po dvodnevnem zasedanju sveta banke danes sporočila, da so v državi že zaznavni znaki gospodarskega okrevanja.

Ključno obrestno mero je ohranila pri 0,1 odstotka. Podatek ameriške centralne banke Federal Reserve o 0,8-odstotnem zvišanju industrijske proizvodnje v ZDA v avgustu je tudi na japonskih delniških trgih zbudil upanje, da bo skorajšnje okrevanje potrošnje v največjem svetovnem gospodarstvu ugodno vplivalo na japonski izvoz.

Na Wall Streetu se je sredino trgovanje sklenilo v zelenem že osmi dan zapored. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje končal pri 9791,71 točke, kar je za 108,30 točke oz. 1,12 odstotka več kot v torek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 30,51 točke oz. 1,45 odstotka in se ustavil pri 2133,15 točke.

Nafta nad 72 dolarji

Nafta se je v današnjem elektronskem trgovanju v Aziji nekoliko pocenila, a ostala nad 72 dolarji za 159-litrski sod. Po zadnjih objavah ekonomskih kazalnikov se gospodarsko stanje v ZDA izboljšuje, zato je po mnenju analitikov pričakovati povečano povpraševanje po nafti. Zahodnoteksaška lahka nafta z oktobrskim dobavnim rokom se je pocenila za 35 centov na 72,16 dolarja za 159-litrski sod. V sredo so se cene terminskih pogodb zvišale za 1,58 dolarja, predvsem zaradi objave podatkov o okrepljeni avgustovski industrijski proizvodnji v ZDA.

V Londonu se je danes z novembrskimi terminskimi pogodbami za severnomorsko nafto brent trgovalo pri 71,30 dolarja, kar je za 37 centov več kot v sredo. Podatki o zalogah nafte in njenih derivatov, ki jih vsako sredo objavlja ameriško ministrstvo za energijo, so bili neenotni. Zaloge nafte so se minuli teden znižale za 4,7 milijona 159-litrskih sodov, medtem ko so se zaloge bencina zvišale za 500.000 sodov, ostalih pogonskih goriv in kurilnega olja pa za 2,2 milijona sodov.

Vir:Dnevnik.si