Vpis delnic naše največje pozavarovalnice se bo začel v torek in končal 22. maja. Institucionalni vlagatelji bodo  delnice lahko začeli vpisovati že v ponedeljek, med delničarje pa se bodo lahko »prijavljali« do vključno 23. maja.

Za delnico Pozavarovalnice Sava bo potrebno odšteti med 28 in 38 evri, kar glede na lanskoletno poslovanje (brez upoštevanja dokapitalizacijskih delnic) predstavlja med 1,3 in 1,8 kratnikom knjigovodske vrednosti oziroma med 1,2 in 1,6 kratnikom bruto pobranih premij. Prva javna prodaja (IPO) Pozavarovalnice Sava, katere predsednik uprave je Dušan Čeč, se bo začela v torek, mali vlagatelji pa bodo delnice lahko vpisovali do 22. maja, medtem ko bodo institucionalni vlagatelji z vpisom začeli dan prej in končali dan kasneje.

Mali vlagatelji bodo lahko vplačali za do največ 30.000 evrov delnic, se pravi, da bo lahko vsak posameznik dobili do največ 1071 delnic naše največje pozavarovalnice. Koliko delnic bodo vlagatelji dejansko prejeli bo odvisno od zanimanja in cene delnice. Kot je včeraj povedala sekretarka uprave Pozavarovalnice Sava Maja Krumberger bo cena delnice predvidoma znana 26. maja, do 29. maja pa bodo vlagatelji obveščeni koliko delnic so dobili. Preplačila bodo vlagateljem nakazali do 2. junija.

Če bo pri IPO sodelovalo manj kot 30.000 vlagateljev bo vsak dobil najmanj 50 zagotovljenih delnic, če jih bo med 30 in 40 tisoč bo vsak dobil najmanj 40 delnic, če jih bo med 40 in 50 tisoč 30 delnic, če jih bo med 50 in 75 tisoč 20 delnic, med 75 in 100 tisoč 15, če jih bo več kot 100 in manj kot 150 tisoč deset delnic, v primeru, če bo pri IPO sodelovalo več kot 150.000 vlagateljev, o čemer poznavalci dvomijo, pa zagotovljenih delnic ne bo. Preostali delež delnic Pozavarovalnice Sava bodo med vlagatelje razdelili proporcionalno, odvisno od vplačanih sredstev.

Institucionalne vlagatelje bosta izbrala Slovenska odškodninska družba in Pozavarovalnica Sava, ceno delnice in alokacijo delnic pa bo potrdil upravni odbor Soda, je povedal direktor Soda Marko Pogačnik.

Skupno bo naprodaj do dobrih sedem milijonov delnic pri čemer bo predvidoma tretjina namenjena malim vlagateljem preostanek pa institucionalnim vlagateljem. Sod bo za svoj delež iztržil med 150 in 205 milijonov evrov, hkrati pa bo Pozavarovalnica Sava zbrala za med 42 in 57 milijona evrov svežih sredstev, ki jih bo uporabila za nadaljnjo širitev poslovanja. Z dokapitalizacijo se bo skupno število delnic povečalo za 1,5 milijona na 9,3 milijona delnic.

Po naših informacijah se bosta na razpis prijavili najmanj dve slovenski podjetji: celjski Cetis, ki se že od prvih napovedi o uvedbi vinjet neuradno omenja kot prva vladna izbira, in iški Kig, ki naj bi v ta namen v zadnjih tednih iskal lobiste iz bližine vladnih krogov. Obe družbi sta se prijavili tudi na nedavni razpis ministrstva za notranje zadeve za izdelavo osebnih izkaznic, na katerem je najugodnejšo ponudbo oddal Cetis. Že pred časom se je kot tretjega kandidata za tiskarja omenjalo avstrijskega izdelovalca vinjet Forster Verkehrs- und Werbetechnik, v Darsu pa so pred dvema mesecema na glas razmišljali celo o nakupu lastne tiskarne.

V Cetisu včeraj niso ne potrdili ne zanikali, da so na razpis že poslali ponudbo. "To boste videli v torek, ko bo odpiranje," so odgovorili v družbi, ki jo vodi Simona Potočnik. Ta je sicer že pred časom za regionalni časopis Novi Tednik izjavila, da Cetis na projekt vinjet čaka "v nizkem štartu". Lastnik Cetisa je Zvon Dva Holding, ki je družbo prek pooblaščenke prevzel leta 2005, tik pred zmago na vladnem razpisu za izdelavo biometričnih potnih listov. Omeniti še velja, da nadzorni svet Cetisa vodi Ljubo Peče, ki je sicer predlagan tudi za enega od članov novega upravnega odbora Petrola.

Zaradi brezplačne podelitve frekvenc UMTS Tušmobilu se je v zadnjem mesecu na APEK vsul plaz kritik netransparentnosti postopka in diskriminatorne obravnave različnih operaterjev, kar pa je direktor APEK Tomaž Simonič pred časom že zavrnil in zagotovil, da so pri tem delovali v skladu z zakonom. Po njegovih besedah pritožb niso prejeli, pojasnil pa je, da "imajo operaterji moč tožbo vložiti v upravnem sporu pred upravnim sodiščem v Ljubljani".

"Kot operater, ki je doslej za vse svoje frekvence v državni proračun vložil več milijonov evrov, se ne moremo strinjati z diskriminatorno obravnavo konkurence. Seveda pa ne moremo prezreti niti netransparentnosti vsega postopka ter kršitve veljavnih pravil," je povedala Tamara Valenčič iz Simobila, kjer med drugim predlagajo razveljavitev postopka. Zoper odločitev APEK so ustrezna pravna sredstva, ki so na voljo, vložili tudi na Mobitelu, kaj več pa niso želeli komentirati. Po neuradnih podatkih naj bi se na odločitev APEK odzvali tudi v Debitelu, vendar nam v petek do zaključka redakcije niso posredovali odgovora.