Ljubljana - Z (vnovičnim) imenovanjem Damjana Žuglja za vršilca dolžnosti Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je vlada včeraj zagotovila nemoteno delovanje glavnega nadzornika kapitalskega trga, osnovno vprašanje - ali Damjan Žugelj izpolnjuje pogoje za v. d. direktorja ATVP - pa po našem razumevanju ostaja nerešeno.

Odločitev je včeraj presenetila tudi nekdanjega predsednika strokovnega sveta ATVP Miho Juharta, saj »takšna odločitev vzbuja dvom, prav tako v ničemer ne sme prejudicirati sklepa, da Žugelj zdaj izpolnjuje pogoje za direktorja ATVP,« je med drugim presodil Juhart. Na vprašanje, ali ga je ponovno imenovanje Damjana Žuglja na čelo ATVP presenetilo, se je Miha Juhart včeraj odzval takole: »Če se je vlada tako odločila, ker drugače ne bi bilo mogoče izvrševati nemotenega delovanja agencije, in če je ugotovila, da z drugim vršilcem dolžnosti tega ne bi mogla zagotavljati, je odločitev za imenovanje dobra. Če pa je imela vlada še kakšno drugo možnost in je kljub temu imenovala Damjana Žuglja, za katerega je sodišče že dvakrat ugotovilo, da ne izpolnjuje pogojev za direktorja ATVP, pa je takšno imenovanje neposrečeno.«

Ponovno imenovanje tudi ne more oziroma ne sme prejudicirati, da Žugelj izpolnjuje pogoje za direktorja ATVP, kar bo treba še ugotoviti, bodisi z novim javnim razpisom za direktorja ATVP bodisi tako, da se znova odpre celoten postopek presoje, je še dodal nekdanji predsednik ATVP. Z omenjenim vprašanjem smo se včeraj obrnili tudi na finančno ministrstvo, ki je pristojno za ATVP, vendar odgovora nismo dobili. Iz odgovora, ki ga je po včerajšnji seji posredovala vlada, pa je mogoče razumeti, da vlada ni posebej presojala, ali Damjan Žugelj izpolnjuje pogoje za vršilca dolžnosti direktorja ATVP, temveč se je pri tem oprla na mnenje strokovnega sveta agencije. »Strokovni svet agencije je včeraj vladi posredoval predlog, iz katerega je razvidno, da Žugelj izpolnjuje predpisane pogoje, kot so za imenovanje direktorja ATVP določeni v zakonu za trg vrednostnih papirjev ATVP.«

 Vir:Delo.si

Bo vlada vendarle popravila podjetniško jamstveno shemo, s katero je želela izboljšati dostop podjetij do kreditov? To bi bila pozna, a dobra novica. Vse kaže, da se po dramatični zaledenitvi mednarodnega finančnega sektorja lani jeseni kreditni krč lahko znova ponovi. Centralne banke in vlade po svetu to možnost za zdaj zanikajo, vendar so, priznavajo, na preži. Radi bi preprečili, da bi se kolesje ekonomij, ki so ga težko in le za silo pognale, zaradi pomanjkanja denarja spet ustavilo.

Da nevarnost obstaja, svarijo izkušnje iz preteklosti. Znana raziskava ameriških ekonomistov C. Reinhartove in K. Rogoffa o poteku največjih finančnih kriz v preteklosti kaže, da se je javni dolg po državah zaradi odpravljanja posledic v povprečju povečal na več kot 80 odstotkov BDP, in to ne glede na njihovo razvitost. Zdaj je svet na poti k temu. Samo dolg G20, skupine gospodarsko najmočnejših držav na svetu, naj bi bil leta 2014 za več kot 40 odstotkov večji, kot je bil pred začetkom finančne krize poleti 2007.

Napihnjeni javni dolg bodo države morale financirati, torej se za njegovo pokrivanje dodatno zadolževati. Računa se, da bo kar četrtina svetovnega varčevanja, ki bi bilo sicer namenjeno investicijam, do omenjenega leta porabljena zgolj za financiranje javnega dolga držav G20. Posojila bodo seveda potrebovale tudi druge države. Koliko ga bo sploh ostalo za podjetja? Kreditiranje naših podjetij se je letos v primerjavi z lani drastično znižalo in stagnira malo nad ničlo. Večina naših bank se bolj kot z osnovnim poslom ukvarja s svojimi bilancami, rešuje lastno kožo. Očitke, da odklanjajo prošnje za kredite, zavračajo in trdijo, da so številna podjetja tako šibka, da jim preprosto ne morejo dati novih posojil. K temu so seveda pripomogle tudi same, saj so jim na podlagi strahotnega lastnega zadolževanja v tujini slepo odobravale posojila. Zdaj imamo dvojne težave - visoko zadolžene banke, pa tudi precej zadolžena podjetja.

Naše banke po zadolženosti drastično prekašajo banke iz Avstrije, še bolj iz Nemčije in še posebno Finske. Zadolženost naših podjetij je sicer malo manjša, a je še vedno precej večja kot v omenjenih državah. Pred morebitno novo veliko kreditno zmrzaljo lahko podjetjem, bankam in celotni ekonomiji pogubno pot v pekel z jamstvi prepreči predvsem država. V Nemčiji to vedo: pravkar se ukvarjajo s pripravo državnega jamstvenega sklada še za srednja in mala podjetja v višini 10 milijard evrov. Poseben kreditni mediator naj bi proučeval pritožbe podjetij zaradi posojil in se pogajal z bankami.

Prvi poskus Pahorjeve vlade pri jamčenju za posojila podjetij je zaradi obračunavanja s spornim pojavom t. i. tajkunstva prek bank namesto prek pravosodja precej spodletel. Po oceni V. Boleta bo BDP letos vsaj za dve odstotni točki manjši, kot bi lahko bil. Zdaj minister Gaspari, ki vodi protikrizno vladno ekipo, pri izvajanju državne pomoči kreditiranja podjetij napoveduje popravke jamstvene sheme.

Po eni strani naj bi odpravili določila, ki so zavirala kreditiranje podjetij z jamstvom države, a v takšno shemo sploh ne sodijo. Hkrati naj bi podjetja s slabšo (C) boniteto izločili iz sheme, država pa bi jim omogočila zadolževanje pri bankah z neposrednim državnim jamstvom - pod pogojem, da bi njihovi vodilni dani kredit zavarovali s svojim osebnim premoženjem. Upajmo, da drugi gospodarski ministri tega novega poskusa ne bodo znova minirali in da bo Borut Pahor svojega ključnega ministra pri premagovanju krize nazadnje nedvoumno in odločno podprl. Gaspari, predvsem pa seveda država potrebujeta Pahorjevo podporo bolj kot Avsenik ali nogometaši.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Predstavniki Sindikata bančništva Slovenije ter Sindikata NLB so danes na delodajalce, Združenje bank Slovenije in vlado naslovili odprto pismo, v katerem opozarjajo, da poslovni rezultati bank ne opravičujejo tako drastičnih odločitev delodajalcev, ki povsem ignorirajo socialni dialog v bančni dejavnosti.

Združenje bank Slovenije je kolektivno pogodbo dejavnosti bank in hranilnic odpovedalo 30. septembra, hkrati pa ponudilo nov predlog pogodbe. Ta vsebuje sistem najnižjih osnovnih plač, po katerem znaša plača za delavca s srednješolsko izobrazbo 655,98 evra bruto, zgolj zakonsko določeno osnovo za letni dopust, črtanje variabilnega dela plače, znižanje zneska prevoza na delo in povračila za malico, nižji regres za letni dopust in znižanje ostalih materialnih pravic, navajajo v obeh sindikatih.

Ob tem delodajalcem očitajo, da so v preteklih letih bili pripravljeni deliti materialne in druge pravice le vodstvenim delavcem, delavcem pa niso niti izhodiščnih plač usklajevali z rastjo življenjskih stroškov. Za oba sindikata so zato predlagane spremembe zniževanja pravic pod izgovorom, da se stroški dela prilagajajo sedanjim trenutnim razmeram poslovanja, nesprejemljive.

V primeru, da delodajalci ne bodo pokazali zanimanja za začetek konstruktivnih pogajanj in sklenitev nove panožne kolektivne pogodbe, bodo v sindikatih prisiljeni zaostriti socialni dialog. Kot poudarjajo, so pripravljeni na pogajanja o novi kolektivni pogodbi, vendar ne pristajajo na zmanjševanje pravic zaposlenih.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Z deli bi lahko začeli že prihodnji teden, zaključek del pa naj bi bil znan po koncu zime. Kot so povedali v Družbi za avtoceste v RS (Dars), je zdaj veliko odvisnega od vremena. Če bo vreme čez zimo lepo, bi lahko manjkajoči, skoraj 15-kilometrski del avtoceste proti hrvaški meji odprli pred prihodnjo turistično sezono.

S podpisom sporazuma s Kovačičem je tako odpravljena "zadnja ovira" za začetek gradnje omenjenega odseka avtoceste, ki je prav zaradi nasprotovanja Kovačiča in Srečka Lužarja več let "grenila" življenje voznikom od Ljubljane proti hrvaški meji.

Dars je 6. oktobra z Lužarjem podpisal pogodbo, po kateri je za 450.000 odkupil njegovo zemljišče. Kovačič je milijon evrov dobil kot odškodnino za moteno poslovanje podjetja, saj mu bo avtocesta razdelila parkirišče tovornjakov in upravno stavbo, 600.000 evrov je dobil za zemljišče, 400.000 evrov pa za nadvoz čez avtocesto, ki bo povezoval parkirišče in upravno stavbo.

Vir:Delo.si

To je v svojem nedavnem pogovoru za časnik Delo povedal namignil tudi prvi mož Petrola Aleksander Svetelšek, ki je dejal, da bi prodali del Istrabenza do vzdržnega dolga, najverjetneje turistični, IT in prehrambeni del, Petrol pa bi prevzel energetski del. Gre za skladišča v Srminu oz.

Instalacijo in pline, pa tudi trgovca z elektriko Gen-I. Topič je še povedal, da naj bi, če bo res prišlo do dogovora o prostovoljni poravnavi, kmalu sprožili formalne postopke za prostovljno poravnavo, kar pomeni ustavitev postopkov prisilne poravnave. Potrdil je, da je osnova za te ukrepe predlog Petrola, in sicer v kombinaciji z nekaterimi drugimi predlogi, vendar tudi tu ni želel razkriti podrobnosti.

Istrabenz je v nezavidljivem finančnem položaju že več mesecev, družba pa si je v času vodenja Igorja Bavčarja nabrala za skoraj milijardo evrov dolgov. Bavčar, ki je nekoč preko družb FB Investicije in Maksime Holding obvladoval skoraj četrtino Istrabenza, je zaradi pritiskov marca odstopil s čela holdinga, nato je postal član uprave družbe, konec junija pa je družbo dokončno zapustil.

Banke upnice so se v preteklih mesecih večkrat sestale, bodisi v celotni sestavi ali v ožjem krogu, in poskušale poenotiti stališče glede reševanja Istrabenza, kar je bilo doslej nemogoče. Nekatere so v tem času celo sprožile stečajne postopke, in sicer Bawag, Volksbank, Sparkasse in SKB banka.

Če se bo kaj "zalomilo" in ne bo prišlo do prostovoljne poravnave, bo Istrabenz šel v prisilno poravnavo oz. celo stečaj. Glasovanje o prisilni poravnavi se bo končalo 17. decembra. Takrat naj bi bila tudi najkasneje znana usoda družbe. Če za prisilno poravnavo ne bodo glasovali upniki z vsaj 60 odstotki terjatev, bo sprožen stečaj družbe.

Vir:Dnevnik.si

Glede na prvo oceno je Eurostat malenkostno popravil podatke za celotno sedemindvajseterico, kjer je v prvi oceni govoril o 0,2-odstotnem zvišanju bruto domačega proizvoda (BDP). V drugem četrtletju letos se je BDP v evrskem območju v primerjavi med četrtletji sicer skrčil za 0,2 odstotka, v celotni EU pa za 0,3 odstotka.

V medletni primerjavi se je BDP v tretjem četrtletju medtem znižal za 4,1 odstotka, v državah članicah EU pa za 4,3 odstotka. V drugem trimesečju je bilo znižanje 4,8- oz. petodstotno. Investicije v območju evra so se v četrtletni primerjavi zmanjšale za 0,4 odstotka, v EU pa za 0,5 odstotka, potem ko je bil v drugem trimesečju padec 1,7- oz. 2,5-odstoten. Izvoz se je medtem povečal za 2,9 oz. 2,4 odstotka, potem ko je v prejšnjem četrtletju beležil še 1,3- oz. 1,4-odstotni padec.

Povečal se je tudi uvoz, in sicer za 2,6 oz. 2,4 odstotka, potem ko je v drugem trimesečju upadel za 2,9 odstotka. Končna potrošnja gospodinjstev je v obeh območjih upadla za 0,2 odstotka, potem ko je v drugem četrtletju ostala bolj ali manj nespremenjena. BDP se je v obdobju od julija do konca septembra glede na predhodno četrtletje najbolj zvišal v Litvi, in sicer za 6,1 odstotka.

Po rasti sledijo Slovaška (1,6 odstotka) Avstrija in Portugalska (obe 0,9 odstotka), Češka (0,8 odstotka) in Nemčija (0,7 odstotka). Največji padec BDP so po podatkih Eurostata na četrtletni ravni zabeležili v Estoniji (-2,8 odstotka), na Madžarskem (-1,8 odstotka) in na Cipru (-1,4 odstotka). Poleg Cipra sta edini dve državi območja evra, ki še vedno vztrajata v recesiji, Španija in Grčija (obe -0,3 odstotka v tretjem trimesečju).

Slovenski BDP se je v tretjem trimesečju na četrtletni ravni okrepil za odstotek. Najmanjši padec BDP pa so v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2008 ustvarili v Grčiji (-1,6 odstotka), sledita Francija in Portugalska (-2,4 odstotka) in Ciper (-2,7 odstotka). Rast je na letni ravni beležila le Poljska (odstotek).

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - V primerjavi s koncem leta 2008 se je povečala za 44,1, z enakim obdobjem lani pa za 50,6 odstotka. Sicer pa se je v novembru zaposlilo 4783 brezposelnih oseb, kar je za 48,6 odstotka več kot novembra lani. V preteklem mesecu se je na novo prijavilo 9845 brezposelnih oseb, kar je 34,6 odstotka manj kot oktobra in 41,5 odstotka več kot novembra lani.

V primerjavi z oktobrom se je zlasti zmanjšal priliv iskalcev prve zaposlitve, saj jih je bilo 77,2 odstotka manj. Novembra se je tako prijavilo 1339 iskalcev prve zaposlitve, 3276 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3460 oseb po izteku zaposlitve za določen čas. Tudi priliv slednjih dveh kategorij se je glede na oktober zmanjšal, stečajnikov in presežkov za 7,8, brezposelnih po izteku zaposlitve za določen čas pa za 7,5 odstotka. V prvih enajstih mesecih se je na zavodu na novo prijavilo 106.062 brezposelnih oseb ali 68,4 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju.

Brezposelnih po izteku zaposlitve za določen se je prijavilo 41.411 (63,7 odstotka več), trajno presežnih delavcev ter brezposelnih zaradi stečajev 29.575 (215,2 odstotka več), iskalcev prve zaposlitve pa 16.119 (37,7 odstotka več). Dotok novih brezposelnih oseb se je letos močno povečal, vendar so v zadnjih mesecih nekoliko boljše tudi zaposlitvene možnosti.

Od 76.855 brezposelnih, ki jih je zavod v letošnjih enajstih mesecih odjavil iz evidence, se je zaposlilo oz. samozaposlilo 44.623 brezposelnih oseb, kar je 13,5 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. V zadnjem mesecu je brezposelnost narasla v sedmih območnih službah zavoda, najbolj v Murski Soboti, kjer se je število brezposelnih povečalo za 8,8 odstotka. Sicer pa se je letos brezposelnost najbolj povečala na področju Nove Gorice (65,8 odstotka), za več kot polovico je narasla še v Ljubljani (52,3) in na Ptuju (51,9), najmanj pa je na območju Maribora (32,1 odstotka).

Vir:Delo.si

Če dogovora ne bo in če bo skupina tujih bank ostala na okopih, se bo Istrabenz težko izognil stečaju. Zato bodo vpleteni v prihodnjih dveh tednih, do izteka roka za glasovanje o prisilni poravnavi, poskušali prepričati vsaj eno od tujih bank, ki se zavzema za stečaj, da je ukinitev Istrabenza kot delujočega podjetja tudi za banke najslabša možnost.

 Na dan pa prihajajo informacije, ki kažejo, da so se tuje banke organizirale že spomladi, še preden je Bawag vložil zahtevo za stečaj koprskega holdinga. Kot kaže, so namreč že aprila oblikovale blok, ki ima pod nadzorom 40 odstotkov terjatev Istrabenza, kolikor je potrebno za preprečitev uvedbe prisilne poravnave. S tem pogajalskim izhodiščem pa tuje banke pod grožnjo, da bo Istrabenz pristal v stečaju, že mesece pri vseh ponujenih rešitvah v kot stikajo domače bankirje in lastnike Istrabenza. Po sledeh neuradnih informacij, da je ena od bank že spomladi prodala svoje terjatve bloku bank, ki se zavzema za stečaj, smo ugotovili, da je do preobrata dejansko prišlo spomladi letos.

Takrat je namreč Steiermärkische bank und Sparkassen izstopila iz sindikata bank, pri katerem je lani Istrabenz najel okoli 15 milijonov evrov posojila. Sindikat je organizirala Adria Bank z Dunaja, ki je v večinski lasti NKBM in NLB, v njem je bila še Zveza bank Celovec. Pričakovati bi bilo, da bi banke iz tega sindikata tudi v insolventnih postopkih zastopala organizatorica, torej Adria Bank, toda Steiermärkische bank und Sparkassen je z 8 milijoni evrov terjatev iz sindikata izstopila in se odločila za samostojno reševanje terjatev.

Kmalu za tem je Bawag uradno vložil predlog za stečaj, ki so se mu pridružile Volksbank, SKB, Banka Sparkasse iz Ljubljane, Kaertner Sparkasse iz Celovca ter Steiermärkische bank und Sparkassen iz Gradca (zadnje tri so lastniško povezane). Bawag ima s priznanimi in verjetno priznanimi terjatvami 17,88 odstotka glasovalnih pravic, Volksbank 7,79, Banka Sparkasse 12,17, Kaertner Sparkasse 0,6 in Steiermärkische bank und Sparkassen 1,75 odstotka glasovalnih pravic, medtem ko SKB po trditvah naših virov ne vztraja več pri stečaju.

Preostalih pet bank kljub temu še vedno obvladuje 40,19 odstotka terjatev, s čimer lahko preprečijo uvedbo prisilne poravnave. Preobrata tako ni prinesla niti nedavna odločitev koprskega sodišča, ki je Hypo banki poleg 21,1 milijona kot "verjetno izkazano" priznala še 24,6-milijonsko terjatev, zaradi česar je kazalo, da se je zmanjšala moč glasovalnega bloka prej naštetih tujih bank.

Vir:Dnevnik.si