Kitajska je v drugem četrtletju glede na enako lansko obdobje zabeležila 7,9-odstotno gospodarsko rast, medtem ko je v prvem četrtletju na letni ravni ta znašala 6,1 odstotka. Cilj kitajske vlade je osemodstotna rast v letošnjem letu, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Zaenkrat je glavni razlog za stabilizacijo in začetek okrevanja gospodarstva sprejetje stimulativnega paketa za povečanje domače porabe, so danes povedali na kitajskem statističnem uradu. Prodaja na drobno se je avgusta glede na avgust lani zvišala za 15,4 odstotka, potem ko je julija glede na julij lani porasla za 15,2 odstotka.

Kitajska je avgusta na letni ravni zabeležila 1,2-odstotno deflacijo. Cene so padle že sedmi mesec zapored, se je pa trend nekoliko upočasnil - julija je bila deflacija na letni ravni 1,8-odstotna. Kitajska industrijska proizvodnja se je avgusta glede na avgust lani zvišala za 12,3 odstotka, potem ko se je julija na letni ravni zvišala za 10,8 odstotka. Izvoz je avgusta ostal šibek; znašal je 103,7 milijarde dolarjev, kar je 23 odstotkov manj kot avgusta lani. Uvoz se je na letni ravni znižal za 17 odstotkov na 88 milijard dolarjev. Zunanjetrgovinski presežek, ki se je sicer glede na julij nekoliko zvišal, je glede na enako lansko obdobje padel za 45 odstotkov na 15,7 milijarde dolarjev. "Stabilizacija in okrevanje kitajskega gospodarstva še ni trdno in uravnoteženo," je po poročanju AP v četrtek dejal kitajski premier Wen Jiabao.

Dodal je, da bo učinek nekaterih ukrepov oslabel in da bo potrebnega nekaj časa, preden se bo pokazal učinek dolgoročnih politik. Kitajska bo tako nadaljevala s sprejetimi ukrepi. Kitajska je lani sprejela stimulativni paket v vrednosti 4000 milijard juanov (401,5 milijarde evrov), namenjen povečanju domače potrošnje. Povečana gradnja avtocest in več sredstev za ostale javne investicije je spodbudilo vlaganje v tovarniško opremo in gradbeništvo - tovrstne investicije so se v prvih osmih mesecih povečale za 33 odstotkov na 1133 milijard evrov.

Banke na Kitajskem so, kot je danes objavila kitajska centralna banka, avgusta odobrile za skupno 41,2 milijarde evrov posojil, medtem ko so jih julija za 35,7 milijarde evrov. V prvem polletju je obseg izdanih posojil znašal rekordnih 712,7 milijarde evrov, do konca avgusta pa se je povzpel na 818 milijard evrov.

Vir:Dnevnik.si

ECB je v današnjem poročilu tako potrdila napovedi o okrevanju gospodarstva, ki jih je že pretekli četrtek izrekel predsednik banke Jean-Claude Trichet na zasedanju sveta ECB v Frankfurtu. Slednji se je tedaj odločil za ohranitev ključne obrestne mere za območje evra pri zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. Nizka ključna obrestna mera, ki se je v zadnjem letu dni znižala za 3,25 odstotne točke, skupaj s številnimi protikriznimi ukrepi za finančne trge evrskega območja, ni povsem dosegla svojega namena, poudarjajo v ECB.

Prav zato bo banka, kot je zapisano v poročilu, ključno obrestno mero za območje evra še naprej ohranila na omenjeni ravni in s tem poskušala spodbuditi in okrepiti okrevanje po finančni in gospodarski krizi. Slednja je, kot ECB opozarja v današnjem poročilu, v določeni meri prestrašila ekonomiste po vsem svetu, s čimer je najverjetneje prizadeta tudi dolgoročna potencialna rast evrskega območja. Prav zato je ECB po poročanju francoske tiskovne agencije AFP vladam evrskega območja predlagala, naj stremijo k večji fleksibilnosti trga dela, poleg tega pa jih je pozvala tudi k zagotovitvi primernih plač in k efektivnim spodbudam za delo. Tako bi se, kot ECB poudarja v poročilu, inflacija v evrskem območju v naslednjih mesecih spet lahko vrnila v pozitivno območje.

Evrsko območje je julija v medletni primerjavi zabeležilo rekordno visoko, 0,7-odstotno deflacijo, medtem ko se je avgusta znižala na 0,2 odstotka. Območje evra je deflacijo prvič v zgodovini zabeležilo junija, in sicer v višini 0,1 odstotka. Deflacija sicer dodatno zavira gospodarsko rast, saj se zaradi nje tako investicije kot potrošnja zmanjšajo, predvsem zaradi pričakovanja še nižjih cen. Vse to pripomore k zmanjšanju gospodarske aktivnosti, kar se na koncu verige navadno odraža v ukinjanju delovnih mest in poglabljanju gospodarske krize.

Vir:Dnevnik.si

Latvijsko gospodarstvo se je v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani po revidiranih podatkih skrčilo za 18,7 odstotka. Nerevidirani podatki so pokazali 19,6-odstotno gospodarsko krčenje. V državi z 2,3 milijona prebivalcev so se potrošniške cene avgusta zvišale za 1,8 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. V primerjavi z julijem so se cene znižale za odstotek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Gospodarstvo v Estoniji se je v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani skrčilo za 16,1 odstotka. Gospodarstvo naj bi najbolj prizadel strm padec v gospodinjski potrošnji. Država, ki ima 1,3 milijona prebivalcev, je v recesijo zdrsnila v drugem četrtletju lani.

Gospodarstvo se je lani tako skrčilo za 3,6 odstotka, letos pa naj bi se po napovedih vlade skrčilo za 15,3 odstotka. Vlada medtem z več protikriznimi ukrepi blaži negativno rast gospodarstva, predvsem skuša znižati stroške in zvišuje nekatere davke.

Madžarsko gospodarstvo je v drugem četrtletju letos ostalo v recesiji, kažejo zadnji revidirani podatki. V primerjavi s prvim četrtletjem se je njihovo gospodarstvo skrčilo za dva odstotka, kar je za 0,1 odstotka manj od prvih nerevidiranih podatkov.

Madžarsko gospodarstvo se tako krči že peti mesec zapored. V 12-mesečni primerjavi se je v obdobju od aprila do junija gospodarstvo zmanjšalo za 7,4 odstotka, medtem ko so prvi nerevidirani podatki navajali 7,5-odstoten padec v omenjenem obdobju.

Češko gospodarstvo kaže rahle znake okrevanja, saj se je v drugem četrtletju letos v primerjavi s prvim okrepilo za 0,1 odstotka. V prvem četrtletju se je gospodarstvo na Češkem skrčilo za 4,8 odstotka, v zadnjem lanskem četrtletju pa za 1,3 odstotka. Na letni ravni je češko gospodarstvo v drugem četrtletju zabeležilo 5,5-odstotno krčenje, kar je najhitrejši padec po letu 1993, ko se je država osamosvojila.

Medtem je brezposelnost na Češkem avgusta dosegla 8,5 odstotka delovne sile in se tako povzpela na najvišjo raven v zadnjih treh letih in pol. Julija je bila stopnja brezposelnosti 8,4-odstotna, avgusta lani pa 5,3-odstotna. Število iskalcev zaposlitve se je tako naenkrat dvignilo s 7849 na 483.409 v juliju in avgustu.

Vir:Dnevnik.si

Tretje do peto mesto na lestvici 133 najbolj konkurenčnih gospodarstev na svetu so v danes objavljenem poročilu o globalni konkurenčnosti 2009-2010 zasedli Singapur, Švedska in Danska. Sledijo Finska, Nemčija in Nizozemska, s čimer med prvo deseterico vnovič prevladujejo evropske države. Med 12 državami, ki so se v času od leta 2004 pridružile Evropski uniji, je uspelo najvišje po lestvici priplezati Češki, in sicer na 31. mesto. Tesno ji sledi Slovenija, ki je letos napredovala za pet mest in zasedla 37. mesto.

K temu so pripomogli prvovrstni zdravstveni in izobraževalni sistem, dobra infrastruktura ter visoka stopnja inovativnosti, navaja poročilo. Poleg tega se je izboljšala makroekonomska stabilnost države, kar je prav tako prispevalo k izboljšanju skupne ocene. Velika Britanija je kljub visoki konkurenčnosti padla še za eno mesto in je zdaj 13. Med vzroki za nazadovanje poročilo navaja predvsem šibkost britanskega finančnega trga. Med pomembnejšimi državami v razvoju je Kitajska še naprej najbolj konkurenčna. V primerjavi z lani se je njen položaj na lestvici izboljšal za eno mesto in je zdaj na 29. mestu.

Z dobro uvrstitvijo na lestvici se lahko pohvali več azijskih držav: tako so se med 20 najbolj konkurenčnih na svetu uvrstile Japonska (8. mesto), Hongkong (11. mesto), Tajvan (12. mesto) in Južna Koreja (19. mesto). Med latinskoameriškimi državami se je uspelo najvišje uvrstiti Čilu, na 30. mesto. Sledita Kostarika in Brazilija na 55. in 56. mestu. Več držav z Bližnjega vzhoda in severa Afrike je zasedlo zgornjo polovico lestvice, predvsem Katar, Združeni arabski emirati, Izrael, Savdska Arabija, Bahrajn, Kuvajt in Tunizija. V zadnjem letu dni so svojo konkurenčnost izboljšale predvsem zalivske države.

Vir:Dnevnik.si

Po neuradnih informacijah naj bi bila tako turistična sezona na Hrvaškem zelo dobra, pri čemer je minus iz predsezone izbrisan. Med turisti na Hrvaškem je bilo veliko Nemcev, Avstrijcev in Čehov, najboljše rezultate pa so zabeležili v Istri in Dubrovniku.

V primerjavi z lansko turistično sezono je bilo namreč v Dubrovniku celo za 10 odstotkov več turističnih nočitev. Hrvaška si tako iz turizma letos obeta približno 7 milijard evrov.

To je le pol milijarde evrov manj kot lani, ko država še ni čutila posledic globalne gospodarske krize

Vir:Dnevnik.si

"Znano je že, da je bila vrsta projekcij popravljenih rahlo navzgor, kar potrjuje, da smo verjetno izven obdobja prostega pada, ki je zaznamoval zadnje lansko in prvo letošnje četrtletje," je v imenu skupine povedal predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet.

"To je nekaj, za kar se zdi, da je potrjeno na svetovni ravni - stabilizacija, boljše projekcije kot prvotno napovedane," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Trichet.

V zadnjih tednih je serija objavljenih podatkov pokazala na splošno izboljšanje v svetovnem gospodarstvu, a so vladni predstavniki vseeno ostajali previdni in opozarjali, da je okrevanje šibko in da brezposelnost še vedno raste. Na potrebo po opreznosti oziroma previdnosti opozarjajo tudi centralne banke.

Ni namreč izključeno, da je pred svetovnim gospodarstvom razburkana pot, tudi svetovne finance še ne delujejo na ravni, ki bi jo lahko šteli za normalno. Trichet pravi, da samozadovoljstvo predstavlja tveganje in je zato zelo pomembno, da se dela vse, kar je potrebno za preprečitev ponovitve krize.

Kot tveganje je izpostavil tudi protekcionizem ter različna neravnotežja, ki bremenijo svetovno gospodarstvo.

Vir: Dnevnik.si

Ženske so junija zasedale 49,83 odstotka od 132 milijonov delovnih mest v ZDA, delo pa pretežno najdejo v rastočih gospodarskih panogah, je razvidno iz podatkov ameriškega ministrstva za delo. To je za ženske rekordno število, ki v času recesije še narašča.

Če se bo sedanji trend nadaljeval, bodo ženske v ZDA že oktobra ali novembra zasedale večino delovnih mest. Sprememba kaže na vse večjo pomembnost žensk v gospodarstvu, a to za njih še ne pomeni popolne enakopravnosti. V povprečju ženske delajo manj ur kot moški, zasedajo več delovnih mest s polovičnim delovnim časom in zaslužijo 77 odstotkov povprečne plače moškega.

Manjša je tudi njihova vloga pri sprejemanju odločitev v podjetjih. Moški sicer še vedno prevladujejo na visoko plačanih managerskih delovnih mestih. Rast števila delovno aktivnih žensk je predvsem posledica recesije, ki je bila najbolj surova do tradicionalno moških poklicev v gradbeništvu in industrijski proizvodnji. Do junija so moški v ZDA izgubili 74 odstotkov od 6,4 milijona delovnih mest, kolikor so jih ukinili od začetka recesije. Samo v gradbeništvu in proizvodnji je bilo ukinjenih več kot tri milijone "moških" delovnih mest, medtem ko so v tem času panoge zdravstveno varstvo, izobraževanje in državna uprava, kjer so pretežno zaposlene ženske, beležile rast delovnih mest.

Skorajšnja enakost v številu zaposlenih med ženskimi in moškimi odraža tudi kulturne spremembe, do katerih je prišlo v zadnjem času, tako da stereotip, da mora moški vzdrževati družino, ne velja več.

Vir:Dnevnik.si

Manjše krčenje gospodarstva od pričakovanega, čedalje bolj spodbudno ozračje v anketiranih podjetjih, nemški borzni indeks Dax se je od marca, ko je bil na dnu, izboljšal za polovico, medbančni trg je začel oživljati, posojilna dejavnost se krepi. Da se ne svetlika samo na koncu obzorja, ampak se je padec evropskega gospodarstva po najhujši krizi po vojni res končal in se le obeta počasno okrevanje, je danes skupno stališče skoraj vseh vodilnih gospodarskih ustanov in inštitutov.

Takšne napovedi so bile pred slabim letom dni, ko se je z bankrotom Lehman Brothers zaostrila finančna kriza in je svetovno gospodarstvo začelo strmo padati, rezervirane za pretirane optimiste. Konec tedna sta tako OECD kakor ECB spričo zadnjih spodbudnih številk na stari celini in pozitivnega pričakovanja v tekočem četrtletju v ZDA znatno ublažili napovedano krčenje gospodarstva v letošnjem letu. Kljub temu je očitno, da bo v primerjavi z letom 2008 letošnji padec na območju evra vsaj štiriodstoten in da bodo vodilna evropska gospodarstva potrebovala kar nekaj let, da bodo spet prišla na raven, na kateri so bila pred izbruhom krize.

Poleg tega še vedno ni odpravljena negotovost, ali ne grozi scenarij dvojnega potopa oziroma gospodarskega gibanja v obliki črke W. Razumljivo je, da je prvi človek ECB Jean-Claude Trichet pri napovedih prihodnjih gibanj pazljiv. Vlade in centralne banke so se zaradi katastrofe po letu 1929 vrnile k naukom Johna Maynarda Keynesa, segle v državno blagajno in v gospodarsko-bančni obtok vbrizgale milijardne zneske. Na aprilskem vrhu G20 v Londonu so napovedale, da bodo za konjunkturne programe namenile 5000 milijard dolarjev! Ni čudno, da je dnevnik Süddeutsche Zeitung na koncu nemškega subvencioniranja nakupa avtov, »težkega« pet milijard evrov, zvezno kanclerko v šali poimenoval kar Angela Keynes.

Centralne banke so z obrestnimi merami na zgodovinsko najnižjih ravneh zalivale finančne trge. Zlasti države, ki so najdlje na poti okrevanja (Nemčija ali Francija), si spričo rastočega dolga - nemška zadolženost se bo s 1600 v prihodnjih letih verjetno zvišala na več kot 2000 milijard evrov - in nevarnosti inflacije prizadevajo, da bi čim prej razmislili o izhodu iz konjunkturnih programov ali vsaj začrtali njegov časovni okvir. Toda prenagljen izhod in zapiranje finančnih pip bi na drugi strani utegnila postati igra z ognjem, ki bi pripeljala do ponovnega padanja gospodarske aktivnosti. Bolnik na postelji mora izbrati med zdraviloma, ki imata različne, a vsekakor hude, nepredvidljive in dolgoročne stranske učinke.

Zato je trditev, da je kriza končana, vsekakor pretirana in neutemeljena. Navsezadnje, v Nemčiji je država več kot milijonu zaposlenih zagotovila delovna mesta s subvencioniranjem skrajšanega delovnega časa. Po njegovem izteku bodo mnogi delavci izgubili delo in zanje se bo začela prava, socialna kriza. Tudi v bilancah bank se menda še skrivajo precejšnje črne luknje, bankrotirana podjetja ne bodo mogla odplačati posojil in v prihodnjih mesecih bi utegnil spet slediti val milijardnih odpisov. Optimizem bo utemeljen le, če gospodarski bolnik v prihodnjih negotovih četrtletjih ne bo zgolj stabilno miroval na dnu in živel v strahu pred še enim poslabšanjem zdravja, marveč se bo njegovo stanje popravljalo kljub zmanjševanju državnih odmerkov zdravil.

Vir:Delo.si