Slovenija se je dolgo oklepala modela ohranjanja državnega lastništva v podjetjih, za primer pa so navedli primer belgijske KBC, ki je želela povečati svoj lastniški delež v NLB. Razvojni minister Mitja Gaspari je ob tem povedal, da se Slovenija pripravlja na možno prodajo državnih deležev, vključno s Telekomom Slovenije in NLB. Ob tem je poudaril, da bo prodaja državnih deležev potekala le ob dobrih tržnih razmerah. "Obljubili smo, da bomo spremenili način upravljanja z državnimi deleži v podjetjih, kar je del pogajanj za priključitev državam članicam OECD," je za britanski časnik povedal minister za finance Franc Križanič.

Prodaja državnega premoženja bi sedaj, ko je proračunski primanjkljaj presegel maastrichtsko mejo treh odstotkov, lahko pomenila blagoslov, meni predsednik uprave Unicredit banke Slovenije France Arhar. Slovenija se poleg s približno 5-odstotnim javnofinančnim primanjkljajem sooča tudi s krčenjem posojilne dejavnosti. Medtem ko je bila še leta 2007 rast obsega posojil 28-odstotna in je lani znašala 18 odstotkov, se za letos pričakuje le 5-odstotno rast obsega posojil.

Delež slabih posojil v bilancah slovenskih bank znaša le 2,2 odstotka, kar je po mnenju guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca povesem zanemarljivo. "Testi kapitalske moči, ki jih je za slovenske banke opravila Banka Slovenije, so pokazali, da bi v primeru najbolj črnih scenarijev le ena banka utrpela resne posledice," je povedal Kranjec, ki za slovenske medije pred časom sicer ni želel podrobno komentirati omenjenih testov. Tako britanski časnik navaja, da je slovenski finančni sistem kljub "manjšim razpokam" stabilen.

Vir:Delo.si

Maribor/Ljubljana - Kot so sporočili iz CPM, bodo v najkrajšem možnem času pridobili garancijo za izvedbo del in začeli z deli. Po skoraj letu dni dolgem postopku izvedbe javnega naročila bo tako družba CPM lahko začela z gradnjo predora Markovec na hitri cesti Koper - Izola.

V času dolgotrajnega postopka je družba CPM, kot navajajo v sporočilu, sicer utrpela tudi poslovno škodo. Spomnimo, da je bil razpis za gradnjo predora Markovec objavljen 26. septembra lani. To je bil že drugi razpis za ta predor, saj je Dars prvega po številnih zapletih s pritožbami razveljavil. Družba CPM v skupnem nastopu z Alpine Bau je med štirimi ponudniki oddala najnižjo ponudbo za izgradnjo predora Markovec v vrednosti 64,5 milijona evrov. Ponudbe za gradnjo predora so oddali tudi avstrijski Strabag (92,7 milijona evrov), družba Riko v skupnem nastopu z družbo Konstruktor inženiring iz Splita (88,8 milijona evrov) in SCT v skupnem nastopu s Primorjem (81,9 milijona evrov).

Dars je za izvedbo del izbral najcenejšega ponudnika, torej družbo CPM v skupnem nastopu z Alpine Bau, a tudi drugi razpis ni minil brez pritožb. Na odločitev Darsa sta se pritožili družbi SCT in Primorje, vendar pa je državna revizijska komisija njuno zahtevo za revizijo postopka v začetku letošnjega septembra zavrnila. Dars je nato s podpisom pogodbe za izgradnjo Markovca čakal zaradi vloženega predloga za stečaj družbe CPM. Predlog za začetek stečajnega postopka je vložila družba Avtoprevoz Gramet trade.

Ta je opravljala dela na avtocestnem programu kot podizvajalec družbe NGR, ki ji je poroštveno izjavo izdala družba CPM, sicer večinski lastnik in obvladujoča družba NGR, zakoniti zastopnik obeh pa je bil isti. Terjatev družbe Avtoprevoz Gramet trade do NGR je skupaj z obrestmi znašala 668.651 evrov. Okrožno sodišče v Mariboru je na naroku zavrnilo vse dokaze predlagatelja in ugotovilo, da družba CPM ni trajno nelikvidna kot tudi ne dolgoročno plačilno nesposobna.

V času čakanja na odločitev sodišča o stečaju družbe CPM sta sicer družbi SCT in Primorje na Dars posredovali zahtevo po obnovi postopka za izbiro izvajalca gradnje predora Markovec, ker naj bi Dars po oceni informacijske pooblaščenke bistveno kršil pravila postopka izbire izvajalca. Z zahtevo nista uspeli.

Vir:Delo.si

Bilančna vsota bančnega sistema se je oktobra zmanjšala za 478 milijonov evrov, desetmesečni dobiček bank pred obdavčitvijo pa je bil zaradi stroškov oslabitev in rezervacij za 40 odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani. Znašal je 237 milijonov evrov, navaja danes objavljena novembrska številka Biltena Banke Slovenije.

Kreditiranje nebančnega sektorja je stagniralo. Neto prirast posojil nefinančnim družbam je bil negativen, kreditiranje sektorja gospodinjstev pa je bilo višje od povprečja letošnjega leta. Čeprav se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v območju evra v tretjem četrtletju povečal za 0,4 odstotka in v ZDA za 0,7 odstotka, pa negotovosti glede bodočih gospodarskih gibanj v mednarodnem okolju ostajajo visoke, opozarja Banka Slovenije.

Povečano trošenje, ki je spodbudilo rast, je bilo namreč predvsem posledica vladnih ukrepov, industrijska proizvodnja pa še naprej raste dokaj počasi. V Sloveniji je BDP v tretjem četrtletju tekoče porasel za en odstotek, kar nakazuje postopno okrevanje gospodarske aktivnosti. Skupno število delovno aktivnih oseb se je septembra zaradi sezonskega zaposlovanja v izobraževanju sicer povečalo, vendar zaposlenost v večini dejavnosti zasebnega sektorja še naprej tekoče pada.

Medletna stopnja inflacije je novembra porasla, za december pa v slovenski centralni banki napovedujejo nadaljnjo rast, in sicer zaradi baznih učinkov pri energentih. V začetku prihodnjega leta naj bi se inflacija nekoliko znižala. Septembra so postale tekoče transakcije plačilne bilance v seštevku prvih devetih mesecev ponovno presežne, za okoli 60 milijonov evrov. Ob nekoliko manjšem presežku storitev in manjših neto odlivih faktorskih dohodkov so na rezultate pozitivno vplivala gibanja v blagovni menjavi.

Neto zunanji dolg se z 10 milijardami evrov še naprej ohranja na ravni s konca lanskega leta. Javnofinančni primanjkljaj je v prvih osmih mesecih letos dosegel 1,2 milijarde evrov, a je njegovo povečevanje od poletnih mesecev manj izrazito. Prihodki so se v prvih osmih mesecih medletno znižali za 6,5 odstotka, odhodki pa povečali za 10 odstotkov. Na prihodke negativno vplivajo predvsem nižja vplačila davkov in prispevkov, ki so posledica slabih gospodarski razmer, visoka rast izdatkov pa v veliki meri izvira iz povečanih izplačil za plače, pokojnine in socialne transferje.

Svet Banke Slovenije je na današnji seji sprejel tudi spremembo sklepa o kreditnih zavarovanjih v delu, ki opredeljuje neodvisnega cenilca. V bodoče bo ustreznost neodvisnega cenilca, poleg definicije iz direktive o kapitalski ustreznosti, opredeljena z zahtevo, da so ocene vrednosti nepremičnin, ki jih izdela neodvisni cenilec, v celoti v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Elektrika bi se po predlogu Agencije za energijo z vsakim prvim januarjem prihodnja tri leta podražila za dober odstotek. Čez mesec dni bi, če bo predlog potrdilo tudi ministrstvo za gospodarstvo, omrežnino dvignili za 2,5 odstotka, kar glede na to, da omrežnina zdaj predstavlja skoraj polovico računa, pomeni nekaj več kot odstotek višje račune za elektriko.

Povprečen račun za gospodinjstvo bi to povišalo za slab evro. Po predlogu Agencije je dvig omrežnine potreben zaradi nujnih naložb v elektoenergetska omrežja, tako prenosno kot distribucijska. Medtem ko so v petih elektrodistribucijskih podjetjih potrebo po tem že večkrat omenili, je Robert Golob, direktor Gen I, povsem proti podražitvi elektrike v tem času. »Nobenega razloga ne vidim za podražitev računov.

Poraba elektrike se je zmanjšala, zato so se zmanjšali tudi stroški za vzdrževanje omrežij, cena elektrike je padla, še Eles je ceneje kupil sistemsko rezervo,« pravi Golob. Po njegovih besedah se o obnovi omrežij govori že vsa leta, vprašanje pa je, ali se ta opravlja smotrno. Dodaja, da pri nas distributerji tako rekoč vso infrastrukturo gradijo iz omrežnine in drugih prihodkov, v tujini pa za naložbe dajo le 40 odstotkov lastnega denarja, za 60 odstotkov namreč najamejo dolgoročna posojila. Golob zato meni, da je pred podražitvijo računov še veliko manevrskega prostora.

Vir:Delo.si

Tudi v tretjem četrtletju so se namreč nadaljevala zelo neugodna gibanja, saj se je BDP na letni ravni znižal za 8,3 odstotka. Skupno v prvih devetih mesecih letos pa smo beležili 8,6-odstotni padec BDP. V Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) medtem opozarjajo, da je bil glede na podatke Eurostata padec BDP v Sloveniji večji od povprečja držav na območju evra, kjer se je znižal za 4,1 odstotka.

"Glede na izboljšanje prilivov iz naslova davkov na dodano vrednost je rast BDP presenetljivo nizka, saj so se prilivi povečali za osem odstotkov," je podatke Sursa komentiral minister za finance Franc Križanič. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari pa je opozoril, da je zaradi krize prišlo do izgube BDP, zato je bistveno vprašanje, ali se bo Slovenija vrnila na potencialno stopnjo rasti pred krizo ali pa bo izguba BDP dokončna.

"Glavni problem krize je to, da nas je prestavila navzdol in se trenutno nahajamo na nižji ravni kot pred letom dni," je komentiral dekan ljubljanske Ekonomske fakultete Dušan Mramor. Tej nižji ravni se mora tako gospodarstvo prilagoditi, zaradi česar lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo nadaljevanje rasti brezposelnih.

K obratu v rasti je sicer najbolj prispevalo izvozno povpraševanje, vendar kot poudarjajo v Sursu, se ta še vedno zmanjšuje, a manj kot v prvih dveh četrtletjih letos. Najbolj je kriza prizadela investicijsko dejavnost, ki že tri četrtletja zapored beleži več kot 30-odstotni padec na letni ravni. Ponovno so se znižali tudi izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo (tokrat za 2,1 odstotka), medtem ko izdatki države za končno potrošnjo ostajajo edina kategorija izdatkovne strani BDP, ki beleži rast.

Razmere se še zaostrujejo v gradbeništvu, kjer so na medletni ravni beležili še višji, 19,2-odstotni, padec aktivnosti. "Izraziteje se je umirila tudi aktivnost v finančnem posredništvu, kjer so v tretjem četrtletju beležili le 1,5-odstotno rast, medtem ko je rast v drugem četrtletju znašala osem odstotkov," pojasnjujejo na Umarju.

V tretjem četrtletju smo zaradi zmanjšanja nominalne rasti proračunskih izdatkov sicer beležili bistveno manjši primanjkljaj kot v prejšnjih dveh četrtletjih. S 6,6 odstotka BDP v drugem četrtletju se je ta namreč zmanjšal na 3,8 odstotka BDP, medtem ko je v prvih treh četrtletjih letos znašal 5,7 odstotka BDP. Kot je pojasnil Andrej Flajs iz sektorja za nacionalne račune Surs, so izdatki tokrat narasli za tri odstotke, medtem ko so še v drugem četrtletju rasli po 9,4-odstotni stopnji.

"Pri prihodkih zaenkrat še nismo dosegli dna in izkušnje nam kažejo, da je zadnje četrtletje kritično za javne finance," je poudaril. Izpostavil je še en problem, in sicer da prihodki od socialnih prispevkov upadajo z zamikom v primerjavi z upadom prihodkov od davkov. Po njihovih ocenah bodo trenutno raven upada prihodkov od davkov (torej petodstotni padec), dosegli v drugi polovici prihodnjega leta. Po drugi strani pa izdatki za socialna nadomestila beležijo rast in z rastjo brezposelnih lahko pričakujemo, da se bodo še povečali, kar bo močno obremenilo proračun. Flajs je tudi kritičen do tega, da je država znižala svoje izdatke za investicije za 10 odstotkov, kar dodatno zmanjšuje gospodarsko aktivnost, medtem ko so ti izdatki v obdobju konjunkture rasli tudi s 25-odstotno stopnjo.

Poslovanje luke Koper sta zaznamovlal globalna finančna kriza in njeni učinki na realno gospodarstvo, sta uprava in nadzorni svet družbe po seji nadzornikov zapisala v sporočilu za javnost.

Za pet odstotkov nižji stroški poslovanja, ki so v prvih devetih mesecih znašali 78 milijonov evrov, so predvsem posledica reorganizacije in izkoriščanja notranjih rezerv. V strukturi stroškov se je v primerjavi z enakim obdobjem lani sicer povečal delež stroškov dela in odpisov vrednosti.

Stroški dela so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 10 odstotkov, predvsem zaradi podpisa kolektivne pogodbe. Za 12 odstotkov so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali stroški amortizacije, ki so po mnenju uprave in nadzornega sveta predvsem posledica intenzivnih vlaganj.

Dodatnih 1,8 milijona evrov je morala Luka Koper odšteti še za koncesijsko dajatev, ki je nadomestila plačevanje najemnine obale državi. Luka Koper je v prvih devetih mesecih tako zabeležila 9,5 milijona evrov dobička iz poslovanja, kar je 54 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.

V družbi pripisujejo upad predvsem nižjemu obsegu poslovnih prihodkov zaradi padca pretovora in neugodnemu gibanju stroškov dela in stroškov amortizacije. Nadzorni svet se je danes seznanil še z napovedjo pretovora in poslovanja do konca leta. Uspešnost osnovne dejavnosti se v zadnjih mesecih vidno izboljšuje pri domala vseh blagovnih skupinah, poudarjata uprava in nadzorni svet.

Ob koncu leta naj bi pretovorili več kot 13 milijonov ton tovora, "kar je nad pričakovanji". Letošnji prihodki Luke Koper bodo letos predvidoma 12 odstotkov nižji kot lani, dobiček iz poslovanja pa naj bi presegel 11,5 milijona evrov. Uprava in nadzorni svet pojasnjujeta, da bo potrebno nekatere naložbe ponovno ovrednotiti. Določene slabitve bodo po vsej verjetnosti neizbežne in bodo kot take negativno vplivale na končni rezultat.

Vir:Delo.si

Letna vinjeta za osebna vozila stane 95 evrov, mesečna 30 evrov in tedenska 15 evrov. Za motorna kolesa pa bo mogoče kupiti letne (47,50 evra), polletne (25 evrov) in tedenske vinjete (7,50 evra). Nove vinjete so modre barve, oranžne pa bodo vzete iz prodaje. Ne glede na to pa so veljavne do izteka: tedenske torej sedem zaporednih dni od vključno dneva, ko so luknjane, mesečne pa mesec dni, pojasnjujejo na Darsu.

Letna vinjeta je vezana na koledarsko leto, velja pa 14 mesecev, konkretno za leto 2010 torej od 1. decembra 2009 do 31. januarja 2011. Polletna vinjeta za osebna vozila, ki sicer od 1. julija ni več v prodaji, velja šest zaporednih mesecev od dneva nakupa.

Če je bil nakup opravljen 30. junija, torej velja še do vključno 30. decembra. Letna za leto 2009 pa velja do vključno 31. januarja 2010. Dars je skoraj celotno količino doslej prejetih vinjet že predal pooblaščenim trgovcem doma in v tujini. Do konca decembra pričakuje še pet dobav vinjet za osebna vozila v skupni količini 4,7 milijona kosov. Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - V Sloveniji se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v tretjem četrtletju letos glede na predhodno četrtletje zvišal za odstotek. Na letni ravni je BDP v tretjem četrtletju realno nižji za 8,3 odstotka, so danes pojasnili na novinarski konferenci državnega statističnega urada. Po izrazito recesijskih gibanjih ob koncu lanskega in začetku letošnjega leta je tretje četrtletje Sloveniji prineslo drugo zaporedno realno zvišanje BDP v četrtletni primerjavi.

Gospodarska rast je bila enoodstotna, medtem ko je bila v drugem četrtletju glede na predhodnje 0,6-odstotna. V zadnjem lanskem četrtletju je bil padec na četrtletni ravni štiriodstoten, v prvem letošnjem četrtletju pa 6,2-odstoten.

V medletni primerjavi je 8,3-odstotno realno zmanjšanje BDP četrto zaporedno trimesečje upadanja gospodarskih aktivnosti. V drugem četrtletju letos je glede na enako obdobje lani padec BDP znašal 9,2 odstotka. V obdobju od januarja do septembra letos se je BDP v primerjavi z enakim obdobjem lani realno zmanjšal za 8,6 odstotka. Tudi v tretjem četrtletju so realno najbolj upadle bruto investicije v osnovna sredstva, ki so v medletni primerjavi nižje za 23,8 odstotka. Realno se zmanjšujeta tudi izvoz in uvoz, a manj kot v prvih dveh četrtletjih letos, ugotavljajo statistiki. Izvoz je bil v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem nižji za 16,3 odstotka, uvoz pa za 19,6 odstotka. Novembra v Sloveniji 0,9-odstotna inflacija V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin novembra v povprečju zvišale za 0,9 odstotka.

Razmeroma visoka novembrska inflacija je vplivala tudi na letno rast cen, ki znaša 1,6 odstotka, povprečna 12-mesečna inflacija pa je 0,9-odstotna. K zvišanju cen najbolj pripomogle cene komunalnih storitev, energije in pogonskih goriv Na novembrsko rast cen so najbolj vplivale višje cene cene komunalnih storitev, energije in pogonskih goriv, je povedala namestnica generalne direktorice državnega statističnega urada Genovefa Ružić. Pocenitev je bilo novembra razmeroma malo, in sicer zgolj v skupini gostinskih storitev. Po nekajmesečni deflaciji, ki smo jo beležili od junija, smo oktobra že zabeležili skromno inflacijo, novembrska rast cen pa je že kar močna, je komentirala Ružićeva.

Novembra so se cene zvišale v naslednjih skupinah: stanovanje (za 4,2 odstotka), obleka in obutev (za 1,3 odstotka), zdravje (za 0,9 odstotka), hrana in brezalkoholne pijače (za 0,8 odstotka), raznovrstno blago in storitve (za 0,4 odstotka), stanovanjska oprema in promet (za 0,3 odstotka) ter alkoholne pijače in tobak (za 0,2 odstotka). Na 4,2-odstotno rast cen v skupini stanovanje je najbolj vplivala močna podražitev oskrbe z vodo v Ljubljani in nekaterih energentov. Na rast cen v skupini promet pa so najbolj vplivale višje cene pogonskih goriv ter dražji rezervni deli. V omenjeni skupini je treba na drugi strani izpostaviti tudi nižje cene osebnih avtomobilov (za 2,4 odstotka).

Tudi v novembru je zamenjava kolekcij v trgovinah še vedno precej vplivala na rast cen v skupini obleka in obutev, čeprav so statistiki zabeležili tudi že nekatere popuste. Oblačila so bila dražja za 1,6 odstotka, obutev pa za 0,2 odstotka. Na povišanje cen v skupini zdravje pa so vplivale predvsem višje cene zdravil K skupni mesečni rasti cen so 0,4 odstotne točke prispevale višje cene goriv in energije, 0,3 odstotne točke so prispevale dražje komunalne storitve, skoraj 0,2 odstotne točke dražja hrana in 0,1 odstotne točke višje cene oblačil in obutve.

Najbolj so se zvišale cene alkoholnih pijač in tobaka

Po rasti cen na letni ravni ostaja tudi v novembru na prvem mestu skupina alkoholne pijače in tobak, kjer so se cene v povprečju zvišale za 8,1 odstotka. Za 4,5 odstotka so bile višje kot pred letom dni tudi cene v skupini stanovanje, za 4,1 odstotka je bilo dražje raznovrstno blago in storitve, medtem ko so se v letu dni za več kot dva odstotka zvišale cene tudi v skupinah rekreacija in kultura, izobraževanje, gostinske in nastanitvene storitve ter stanovanjska oprema. Izdelki in storitve v treh skupinah pa so bili v povprečju cenejši kot pred enim letom: komunikacije (za štiri odstotke), obleka in obutev (za 2,8 odstotka) ter hrana in brezalkoholne pijače (za 0,8 odstotka). Povprečna letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU, je novembra v mesečni primerjavi znašala 0,8 odstotka.

Vir:Delo.si