"To pomeni, da bi se povprečnemu odjemalcu, ki porabi 3500 kilovatnih ur električne energije na leto, znesek na računu s prvim januarjem povišal za 0,96 evra. Seveda pod pogojem, da bo na isti ravni ostala cena same električne energije, na kar v agenciji nimamo vpliva, in da vlada ne bo spreminjala višine drugih prispevkov," je dejala Pračkova.

Po predlogu agencije bi se omrežnina za gospodinjstva postopoma dvigovala tudi v letih 2011 in 2012. Takrat naj bi se računi odjemalcev podražili še za 0,67 evra (leta 2011) oziroma 0,65 evra (leta 2012). Pri vseh podražitvah gre za seštevek dvigov omrežnin za distribucijsko in prenosno omrežje. Čeprav se je v zadnjih tednih v energetskih krogih omenjala možnost, da bo agencija omrežnino za gospodinjstva, ki jo je v zadnjih letih bolj ali manj le usklajevala z rastjo življenjskih stroškov, dvignila za najmanj pet odstotkov, je Irena Praček pojasnila, da so se za manjši dvig odločili zaradi padanja porabe. "Pri tem so stroški distributerjev ostali na enaki ravni, zato se nismo strinjali s trditvijo, da so ustvarili višje donose. Omrežnine nismo mogli pustiti na sedanji višini, a smo se odločili za optimalno sprejemljiv dvig cen, s katerim ne bomo pretirano obremenili gospodinjstev. Res pa je, da bi se manjši izplen od omrežnine lahko poznal v težavah pri financiranju nekaterih naložb v omrežje," je razložila direktorica agencije za energijo.

Zadnjo besedo o dvigu omrežnine bo imela vlada, natančneje ministrstvo za gospodarstvo. Tam so nam v petek pojasnili, da predloga agencije še niso prejeli, zato ga še ne morejo komentirati. Morebitni dvig omrežnine, ki sestavlja skoraj 47 odstotkov povprečnega mesečnega izdatka slovenskega gospodinjstva na računu za električno energijo, bi pomenil še drugo podražitev električne energije v zadnjih mesecih, ki ni povezana z gibanjem njene tržne cene. Že pred časom smo poročali, da je vlada dvignila prispevek za zagotavljanje zanesljive oskrbe z uporabo domačih virov primarne energije, prek katerega domači odjemalci električne energije subvencionirajo uporabo domačega premoga iz Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) v termoelektrarni Trbovlje.

Vlada je omenjeni dodatek, ki po novem znaša več kot 0,05 evra na kilovat obračunske moči, dvignila oktobra. Že kmalu naj bi bilo znano tudi, za koliko naj bi se dvignil še drugi dodatek, ki ga po energetski zakonodaji plačujejo odjemalci. Gre za prispevek za subvencioniranje vlaganj v obnovljive vire, prek katerega država finančno podpira proizvajalce elektrike iz sončnih, vetrnih in malih hidroelektrarn. Končni znesek prispevkov bo znan, ko bodo na Borzenu izračunali, ali bodo odjemalci za prihodnje leto zbrali dovolj denarja za finančno pokritje podporne sheme.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Sobotni protesti, ki jih na Prešernovem trgu v Ljubljani pripravlja vseh sedem reprezentativnih sindikalnih central, so resno opozorilo vladi in delodajalcem, naj upoštevajo sindikalne zahteve, je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in poudaril, da bi bila velika napaka, če "nas ne bi videli, slišali in uslišali".

Predstavniki vseh sedmih sindikalnih central - ZSSS, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, KS 90, KNSS Neodvisnost, Pergam, Alternativa in Solidarnost - so danes na skupni novinarski konferenci v Ljubljani izpostavili, da pridružitev Študentske organizacije Slovenije in Zveze društev upokojencev Slovenije daje demonstracijam dodatno težo, saj gre za združitev generacij.

Ključni zahtevi protestov, ki se bodo v soboto v središču Ljubljane začeli ob 10. uri, na njej pa bodo solidarnostno sodelovali tudi predstavniki sindikalnih organizacij iz sosednjih držav, sta umik vseh po mnenju sindikatov spornih predlogov glede pokojninske reforme, zlasti dviga upokojitvene starosti na 65 let, ter zvišanje minimalne plače na 600 evrov.

"Upamo, da bo ta manifestacija delavstva v Sloveniji dovolj resno opozorilo za razumne politike in razumne delodajalce, da bodo prisluhnili in naredili vse, ker imajo moč, oblast, da bi bile naše zahteve uresničene," je dejal Semolič. Opozoril je, da so "praktično vse dosedanje vlade upoštevale zahteve sindikatov na množičnih demonstracijah". Spomnil je na leto 1998, ko si je vlada tedanjega premiera Janeza Drnovška zamislila pokojninsko reformo s podaljšanjem delovne dobe, pa je nato to idejo umaknila. "Leta 2005 je imela Janševa vlada toliko razuma, da je umaknila predlog enotne davčne stopnje," je dejal in dodal, da bi bila "Pahorjeva prva vlada, ki bi se ignorantsko obnašala do zahtev, ki jih sindikati postavljamo v tem trenutku". Težje z delodajalci Po njegovem mnenju naj bi bilo nekoliko težje z delodajalci. "Vodstvo delodajalske organizacije probleme reševanja gospodarstva vidi izključno v zniževanju delavskih pravic, plač, odpravnin, lajšanju odpuščanj," je dejal. Obstajajo pa tudi razumni delodajalci, saj brez zadovoljnih delavcev ne more biti uspešnega gospodarstva, je menil.

Predsednik Pergama Dušan Rebolj pa je pojasnil, da so zanje "te demonstracije začetek in ne konec sindikalnih pritiskov". Tudi Semolič je v primeru, da posluha za zahteve sindikatov ne bo, omenil možnost uporabe drugačnih sredstev, tudi zasedbo tovarn in zavodov. Podatkov o napovedanem številu udeležencev na novinarski konferenci niso predstavili, avtobusi s člani sindikatov bodo prihajali iz različnih koncev Slovenije. Protesti naj bi se sklenili ob 12. uri, za varnost pa je na javnih shodih po navedbah organizatorjev zadolžena policija. V Pergamu so po Reboljevih besedah prepričani, da delodajalci ne naredijo nič za plače in boljše življenje ljudi, na vlado in premiera pa naslavljajo razmislek, ali so glede na vsebino ukrepov sploh "dovolj kompetentni, da vodijo vlado".

 Namesto razbremenitve plač se zavzemajo za dodatne obdavčitve, proračun je premalo razvojno naravnan, socialnega dialoga v Sloveniji pa sploh ni, je poudaril. Generalni sekretar Alternative Zdenko Lorber je med drugim poudaril, da "ta vlada naredi vse, da preživi podjetje, nič pa, da preživi delavec". Glede pokojninske reforme je menil, da ne more biti vse podrejeno izidu matematičnega računa za zagotovitev vzdržnosti pokojninskega sistema, obenem pa spomnil tudi na odgovornosti države in njenih predstavnikov v podjetjih. "Bitko za minimalno plačo razumem kot dolgoročen projekt, ki naj predstavlja temelj za obrat v trendih - v zadnjih 15, 20 letih se je delež dobička lastnikov kapitala v BDP povečeval, delež plač pa stalno zmanjševal," je dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Kot izjemno pomembno je izpostavil izražanje medsebojne solidarnosti v javnem in zasebnem sektorju.

V KNSS Neodvisnost po besedah podpredsednika Miroslava Garba ocenjujejo, da se materialni in delovnopravni položaj ne le nižjega, ampak tudi srednjega sloja slabša, zato med drugim izpostavljajo zahtevo po znižanju dohodnine. Benjamin Ornik iz Solidarnosti pa je opozoril, da je "odpuščanje delavcev nov nacionalni šport", ter se zavzel za novo oblikovanje vrednot, na podlagi katerih bodo možne reforme. V KS 90 pa, kot je poudaril predsednik sindikata Boris Mazalin, ocenjujejo, da gre za poglabljanje konflikta med delom in kapitalom, med javnim in zasebnim. "Kriza je odlična priložnost politik in kapitala, da zmanjšajo institucije, ki so v javnem interesu," je dejal. Ministrstvo: Vlada pri zvišanju polne upokojitvene starosti ne more popustiti Direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Peter Pogačar je na današnjem srečanju z novinarji opozoril, da pri zvišanju polne upokojitvene starosti na 65 let vlada ne more popustiti.

O ukrepih, kako doseči posamezne cilje iz izhodišč za pokojninske spremembe, pa se je možno pogovarjati, je dejal. Izhodišča za modernizacijo pokojninskega sistema kot minimalno starost za upokojitev predlagajo 60 let, ali bo posameznik delal tudi po tej starosti, pa se odloči sam, je dejal Pogačar, ki je tudi vodja delovne skupine za pripravo izhodišč za pokojninske spremembe.

Že zdaj se večina zavarovancev upokoji, ko doseže minimalne pogoje, je pojasnil. Po njegovem mnenju je "argument 65 let v javnosti zlorabljen". O ukrepih pa se je možno pogovarjati in tu bo vlada iskala dogovor, vendar ne za vsako ceno, je poudaril. Na koncu je vlada tista, ki iz proračuna doplača manjkajoča sredstva za izplačilo pokojnin, je dejal. Izhodišča, ki so v javni razpravi od konca septembra, namenjajo pozornost tudi industrijskim delavcem, ki so začeli delati zgodaj, tudi s 15. letom starosti. Pravice se celo razširjajo in vključujejo še moške, ne le žensk. Ni pa možno tej razmeroma majhni skupini ljudi prilagajati celotnega sistema, opozarja Pogačar. Sindikati morajo po njegovem mnenju natančno opredeliti, kdo so tisti, ki delajo na težkih delovnih mestih. Postavlja se vprašanje, ali je rešitev zanje iskati le v pokojninskem sistemu. Nekatere rešitve naj bi tako vključili tudi v zakon o zdravju in varstvu pri delu, je napovedal Pogačar. Na nasprotovanje podaljšanju obračunskega obdobja za odmero pokojnine s sedanjih 18 na 35 let odgovarja, da pri tem ne gre za zaostrovanje, temveč za večjo pravičnost pri odmeri pokojnine.

 Glede vprašanja usklajevanja pokojnin pa pravi, da je sicer predlagano usklajevanje s 50-odstotnim upoštevanjem rasti plač in 50-odstotnim upoštevanjem sprememb cen življenjskih potrebščin. "Vendar pa pri uskladitvi ni strokovne rešitve, je le politična," je poudaril. Na zahteve sindikatov za zvišanje minimalne plače odgovarja, da ministrstvo podpira dvig minimalne plače. Poudarja pa, da je treba opredeliti vsebino minimalne plače. Nekateri zdaj vanjo med drugim vključujejo tudi dodatek za težko delo, za minulo delo in za delovno uspešnost. Pogačar je dejal, da se osebno zavzema za čim hitrejši dvig minimalne plače, ki pa naj bi bil postopen. Vendar je dvig odvisen od dogovora med sindikalnimi partnerji, torej vlado, sindikati in delodajalci, opozarja. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije bo v soboto od vlade zahtevala pogajanja in podpis dogovora o pokojninski reformi po zgledu dogovora iz leta 1999.

 Vir:Delo.si

Ljubljana - Povišanje cen rabljenih stanovanj v Ljubljani v tretjem četrtletju letos je bilo glede na veliko ponudbo novozgrajenih stanovanj in padanje njihovih cen nepričakovano, pravijo v statističnem uradu. Ali je to že znamenje preobrata na nepremičninskem trgu, je zdaj še prezgodaj govoriti, počakati je treba vsaj še na podatke o gibanju cen stanovanj v zadnjem četrtletju letos, še poudarjajo na uradu.

Kot navajajo statistiki, se je število prodaj rabljenih stanovanj v tretjem četrtletju povečalo povsod po Sloveniji, in sicer glede na predhodno četrtletje za približno 20 odstotkov. To je prvo opaznejše povečanje prometa po petih zaporednih četrtletjih zniževanja. Sicer pa promet z rabljenimi stanovanji še vedno krepko zaostaja za tistim četrtletnim številom transakcij, ki je bilo običajno za četrtletja pred obdobjem, v katerem so se začele cene stanovanj zniževati.

To je bilo že četrto zaporedno četrtletno znižanje cen rabljenih stanovanj zunaj Ljubljane; v enem letu so se tako cene zunaj Ljubljane znižale za 11,9 odstotka. V Ljubljani pa so se cene rabljenih stanovanj v enem letu, po podražitvi v zadnjem četrtletju, znižale le za 8,8 odstotka. V tretjem četrtletju se je povečalo tudi število prodanih družinskih hiš v Sloveniji. Po zadnjih, dopolnjenih podatkih je bilo v Sloveniji v prvem četrtletju 2009 prodanih 105 družinskih hiš, v drugem četrtletju 149, v tretjem pa 244. Zaradi raznolikosti hiš je to še vedno prenizko število za izračun zanesljivega indeksa cen družinskih hiš.

Vir:Delo.si

Nadzorni svet tudi ocenjuje, da bo Pošta Slovenije uresničila poslovni načrt za letos. Kot so sporočili iz Pošte Slovenije, so se nadzorniki danes seznanili tudi z nedavnim preoblikovanjem 13 stacionarnih pošt v premične.

Ključne prednosti premične pošte so z vidika uporabnikov poštnih storitev dostopnost in fleksibilnost, kakovostnejša ponudba tudi v oddaljenih krajih ter omogočanje opravljanja storitev aktivnemu prebivalstvu na novi matični pošti, ki ima ugodnejši delovni čas, navajajo na Pošti Slovenije.

Kot je znano, je odločitev Pošte Slovenije, ki je konec oktobra uvedla 13 premičnih pošt in z njimi nadomestila sedanje manjše stacionarne poštne urade v slovenskih krajih z manjšim številom gospodinjstev, v nekaterih delih Slovenije povzročila precej razburjenja.

Kot so pojasnili v družbi, je odločitev temeljila na strateškem razvojnem programu, ki ga je sprejela vlada, Pošta Slovenije pa bo kljub spremembam tudi v prihodnje zagotavljala kakovostno izvajanje poštnih storitev, ki jih nalagata zakon o poštnih storitvah in pravilnik o kakovosti in načinu izvajanja univerzalne poštne storitve.

Vir:Dnevnik.si

Kazalnik gospodarskega razpoloženja je tako v evrskem območju kot v celotni uniji kljub osmemu zaporednemu mesečnemu zvišanju še vedno kar precej pod dolgoletnim povprečjem, marca pa je dosegel najnižjo vrednost od začetka meritev leta 1985. Aprila se je ESI nato prvič po maju 2007 zvišal, ob znakih stabilizacije in začetka okrevanja evropskega gospodarstva pa se od takrat neprekinjeno izboljšuje.

Novembrska raven indeksa je najvišja po septembru lani, tik preden je propadla ameriška investicijska banka Lehman Brothers in poglobila svetovno finančno krizo. Novembrska rast je tudi presegla pričakovanja analitikov, ki so napovedovali manjši dvig. Vrednost ESI, ki opisuje splošno gospodarsko dejavnost, se je novembra v primerjavi z oktobrom v EU zvišala za 2,7 točke na 88,8 točke, v območju evra pa za 1,9 točke na 87,9 točke. Oktobra sta se vrednosti indeksa okrepili za 3,4 oz. 3,3 točke.

V območju evra se je najbolj okrepilo zaupanje v sektorju trgovine na drobno (za štiri točke), za tri točke se je popravilo razpoloženje v gradbeništvu in sektorju storitev, za dve točki v industriji, le za točko pa se je razpoloženje popravilo med potrošniki. V celotni uniji se je vrednost ESI prav tako najbolj dvignila v sektorju trgovine na drobno (za šest točk), za dve točki je bilo razpoloženje boljše v gradbeništvu in storitvah, za točko v industriji, nespremenjeno pa je ostalo med potrošniki.

ESI se je sicer zvišal v večini držav EU. Med gospodarsko pomembnejšimi članicami se je novembra v primerjavi z oktobrom najbolj popravil na Nizozemskem (za 6,3 točke). V največjem evropskem gospodarstvu Nemčiji se je razpoloženje popravilo le za 1,7 točke, v Franciji za 2,2 točke, v Italiji za 2,5 točke, v Španiji za 1,4 točke in na Poljskem za 2,9 točke. ESI se je medtem precej znižal v Veliki Britaniji (za 2,9 točke).

Tako v EU kot v evrskem območju pa se je nasprotno znižal kazalec zaupanja v sektorju finančnih storitev, ki sicer ni del ESI. V območju evra je njegova vrednost upadla za štiri točke, v sedemindvajseterici kot celoti pa za dve točki. K padcu je prispevalo predvsem šibko trenutno povpraševanje po finančnih storitvah in slabe ocene za prihodnje četrtletje.

V Sloveniji se je vrednost ESI novembra v primerjavi z oktobrom zvišala kar za devet točk, z 59,8 na 68,8 točke. Novembrsko zvišanje je najvišje po maju, ko se je vrednost ESI popravila za deset točk. Vmes se je julija in oktobra razpoloženje celo poslabšalo (za 3,8 oz. 2,7 točke). Novembrski dvig ESI v Sloveniji je bil sploh največji v EU. Najbolj, za sedem točk, se je v Sloveniji okrepilo razpoloženje v gradbeništvu. Za pet točk je vrednost ESI narasla v industriji in pri potrošnikih, za štiri točke v storitvenem sektorju, za dve pa v sektorju trgovine na drobno. BCI, ki temelji na rezultatih ankete o stanju in pričakovanjih v industrijskem sektorju, pa se je v območju evra novembra zvišal z minus 1,79 na minus 1,56 točke, kar je prav tako osmo zaporedno mesečno zvišanje, potem ko je indeks vztrajno padal od maja 2008.

Vrednost BCI je tako znova precej nad ravnijo iz julija leta 1993, ko je beležil najnižje vrednosti pred sedanjo krizo. Izboljšale so se ocene glede vseh ključnih členov indeksa, zaloge končnih proizvodov tako padajo, boljše so ocene glede trendov v proizvodnji v zadnjih nekaj mesecih in pričakovanja glede proizvodnje v naslednjih mesecih, optimizem pa je čutiti tudi pri ocenah glede skupnih naročil in naročil za izvoz.

Vir:Dnevnik.si

Petrol je na hrvaškem trgu drugi največji trgovec po velikosti, širitev na druge pa je bila sicer omenjena v vseh zdajšnjih strategijah družbe. "Petrol je zgolj izkazal interes za možne pogovore," je izpostavil Salkič. Hrvaška Ina, ki je lastnica Crobenza, je po pisanju Financ razpis objavila 12. novembra, nato pa enotedenski rok za prijave podaljšala za pet dni.

Petrol je interes izkazal v roku, je še za STA pojasnil Salkič. Kdo vse je do srede, ko je potekel rok, poslal pismo o nameri, uradno ni znano, piše časnik in dodaja, da mediji omenjajo le še ruski Lukoil, ki je na hrvaški trg vstopil lani z nakupom devetih črpalk družbe Europamil. Prodaja Crobenza je posledica združitve Ine z madžarsko družbo Mol.

Hrvaški urad za varstvo konkurence (AZTN) je junija koncentracijo odobril pod pogojem, da se v devetih mesecih zmanjša njun tržni delež, ki je zdaj od 55 do 65 odstotkov. To bi dosegli s prodajo Crobenza. Crobenz ima 14 bencinskih servisov, v najemu pa še skladišče tekočih goriv v Zagrebu, sicer v lasti bosanskega Energoinvesta.

V medijih po pisanju Financ ugibajo, da bi prodajna cena lahko znašala od milijona do milijon in pol evrov na črpalko. Petrol ima po lanskem nakupu 51-odstotnega deleža v reškem Europetrolu na Hrvaškem 70 bencinskih servisov, še pišejo Finance.

Vir:Dnevnik.si

V elektronski cestninski sistem v prostem prometnem toku morajo biti v letu 2012 vključena vsa vozila, pri čemer je za osebna vozila predvideno prehodno obdobje. Tako naj bi bila od leta 2012 do leta 2014 za osebna vozila v uporabi t.i. elektronska vinjeta; gre za napravo, podobno kartici ABC.

 Glede na stanje dolga in prihodnje finančne obveznosti Darsa je uvedba elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku za osebna vozila smiselna. Analize namreč kažejo, da bi glede na obstoječi vinjetni sistem cestninjenja prinesla od 45 do 70 milijonov evrov več. Letos naj bi z vinjetami dobili približno 98 milijonov evrov.

Slovenija bo tako z uvedbo elektronskega sistema cestninjenja ukinila vinjetni sistem, ki je bil že od vsega začetka predviden le za prehodno obdobje. Spomnimo: vinjetni sistem je začel veljati 1. julija 2008. Uvedene so bile polletne vinjete po ceni 35 evrov in letne po ceni 55 evrov.

Če so vinjete lani razveselile slovenske uporabnike avtocest, pa so bile trn v peti sosednjim državam in Evropski komisiji. Ta je v začetku lanskega oktobra začela postopek zoper Slovenijo, ker je ocenila, da letne in polletne vinjete niso v skladu s pravnim redom EU, ker diskriminirajo državljane EU, ki slovenskih cest ne uporabljajo tako pogosto kot Slovenci.

Slovenska vlada je zaradi postopka Evropske komisije uvedla tedenske vinjete za 15 evrov, mesečne za 35 evrov, ukinila polletne vinjete, letne vinjete pa podražila na 95 evrov. Nov sistem, ki je začel veljati 1. julija letos, je očitno zadoščal evropskemu komisarju za promet Antoniu Tajaniju, ki je pred dnevi sporočil, da bo Evropski komisiji predlagal prekinitev postopka zoper Slovenijo zaradi vinjetnega sistema.

Vir:Dnevnik.si

Spet druge naložbe so se izkazale za precej donosne. Le švicarski farmacevt Novartis si je iz Leka izplačal že 367 milijonov evrov dividend (za družbo je leta 2002 odštel 2,3-krat več), britanski koncern Imperial Tobacco je iz Tobačne Ljubljana prejel okoli 73,5 milijona evrov, še okoli 60 milijonov pa sta iz slovenskih hčerinskih družb dobila tudi nemški BSH in avstrijski Henkel. "Ugotovitve so skladne s pričakovanji, a tega pred leti ni hotel nihče slišati. Problem niso greenfield investicije, ampak prevzemi. Slovenija je bila pri tem še kar zadržana, drugi so prodali celotni finančni sektor in telekomunikacije, greenfield investicije pa so bile v trgovino. Gre za najbolj donosne dejavnosti, ki niso prinesle tehnološkega napredka," je ekonomist dr. Jože Mencinger komentiral ugotovitve, ki so navedene v tabeli in temeljijo na analizi dvestotih največjih slovenskih družb iz leta 2008, in sicer tistih, ki so v stoodstotni oziroma pretežno tuji lasti. "Tuji vlagatelji se pri uporabi dobička, ki bi ga spet investirali, ozirajo na razmere za (tuje) investitorje in ga premeščajo tja, kjer so te najboljše," je pritrdil njegov kolega iz fiskalnega sveta vlade dr. Rasto Ovin.

SEZNAM: Izplačila dividend iz največjih slovenskih družb v tuji lasti

Davki, delovna mesta in konkurenca Kaj lahko torej iz tega iztrži Slovenija? "Seveda gre za delovna mesta in davke, pa tudi za izvoz in ponudbo na domačem trgu. Toda bistvena je konkurenca. Brez vstopa tujega kapitala te ne more biti. Šele s tujim kapitalom (in delovno silo) se dejansko odpiramo v svetovno gospodarstvo. S tujimi lastniki se razbijajo tudi domače lastniško-menedžerske naveze in normalizira lastninska struktura kapitala," je prepričan nekdanji dekan ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Maks Tajnikar. "V Sloveniji še vedno nismo končali tranzicijskega procesa privatizacije; brez tujega kapitala ga tudi nikoli ne bomo. Če rečem zelo na grobo, smo verjetno še vedno pred izbiro: tajkuni ali tuji kapital? Kaj je bolje, je deloma ekonomsko vprašanje, delno pa je tudi politično," je poudaril. "Slabosti pa se pojavijo, če nimamo konsistentne strategije o vlogi neposrednih tujih naložb," meni Ovin. "Če se to odraža na razmerah za investiranje, se bomo srečevali z negativnimi stranmi neposrednih tujih naložb, kot so protikonkurenčno obnašanje podružnic tujih podjetij, pobiranje lahkih dobičkov in njihov izvoz iz države ter osiromašenje naših podjetij s transfernimi cenami," je zatrdil Ovin. Tuj kapital bi morali iskati premier in ministri Ovin opozarja, da se Slovenija doslej ni poenotila glede politike do tujih naložb. "Po eni strani vrsta ekonomistov opozarja na njihov pomen in predvsem na stabilno okolje, ki bi ga morali ustvariti za domače in tuje naložbe, po drugi strani pa nas je doslej zmeraj premamil interes domačih lobijev in monopolov, da je treba pri dostopu do domačih kapacitet dati prednost domačim lastnikom," je zatrdil in dejal, da je bilo ustvarjanje ozračja za tuje naložbe pretežko za vse naše vlade, s tem pa ne moreta k nam novejša tehnologija in znanje. "Imamo napačno prepričanje, da bo tuji kapital kar sam prišel v Slovenijo ali da ga bomo privabili s kakšnimi slabokrvnimi spodbudami.

Da bo tujega kapitala v Sloveniji več, bomo morali iti po njega v tujino sami. Za velike naložbe so odgovorni kar predsednik vlade in ministri. Šele ko bodo oni našli zainteresirane vlagatelje, se bomo začeli pogovarjati o spodbudah za njihov vstop. Učinek nekih abstraktnih spodbud ni v tem svetu nikakršen. Ta ugotovitev se mi zdi pomembna še zlasti v času, ko se kriza končuje, saj bo iz meseca v mesec več kapitala, ki bo v svetu iskal mesto za naložbe. Slovenci se bomo zato morali prav zdaj nastaviti," dodaja Tajnikar. Umetno zniževanje dobičkov Slabosti tujega lastništva se kažejo tudi v umetnem zniževanju dobička, in sicer prek transfernih cen. "Če je neko podjetje v okviru multinacionalke, se dobički lahko oblikujejo z določanjem cen produktov med posameznimi deli multinacionalke. Posledica je, da so davki na dobiček majhni. Najbrž lahko primerjate davke, ki jih plača Lek, in davke, ki jih plača Krka," je povedal Mencinger. Njegove besede držijo, saj je Lek, čeprav je v zadnjih petih letih ustvaril za četrtino manj čistega dobička kot Krka, v proračun plačal kar polovico manj davka na dobiček kot novomeška družba.

Vir:Dnevnik.si