Ljubljana/New York/Tokio - Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri vrednosti 4222,35 točke, kar je 24,02 točke oz. 0,57 odstotka manj kot včeraj. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je znižal za 8,44 točke oz. 0,82 odstotka na 1019,29 točke.

V prvi kotaciji so se podražile le delnice Gorenja (+0,58 odstotka na 13,78 evra), Petrola (+0,46 odstotka na 324,92 evra) in NKBM (+0,31 odstotka na 12,87 evra). Največji padec med delnicami iz prve kotacije so danes zabeležile delnice Mercatorja (-1,74 odstotka na 165,29 evra), sledile so delnice novomeške Krke (-1,35 odstotka na 69,21 evra), Telekoma Slovenije (-1,03 odstotka na 137,85 evra), Intereurope (-0,79 odstotka na 6,27 evra) in Luke Koper (-0,04 odstotka na 25,93 evra).

Nikkei najnižje v zadnjih štirih mesecih

Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9401,58 točke. To je 96,10 točke oziroma odstotek manj kot v petek ter hkrati najnižje v zadnjih štirih mesecih. Vlagatelji na vodilni azijski borzi so pesimistični glede okrevanja drugega največjega gospodarstva, to pa zbija vrednost delnic, pojasnjujejo analitiki. V ponedeljek so bili japonski finančni trgi zaprti zaradi državnega praznika.

Vrednosti delnic so se v današnjem trgovanju na Wall Streetu v povprečju zvišale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.450,95 točke, kar je za 132,79 točke oz. 1,29 odstotka več kot konec preteklega tedna. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 29,97 točke oz. 1,40 odstotka in se ustavil pri 2176,01 točke.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Gospodarska klima v Sloveniji se je novembra po ugotovitvah državnega statističnega urada izboljšala. Desezonirana vrednost kazalca gospodarske klime je bila v tem mesecu za eno odstotno točko višja kot v oktobru, glede na lanski november pa za tri odstotne točke višja.

Večje zaupanje v predelovalnih dejavnostih

Na zvišanje vrednosti tega kazalnika je vplivalo predvsem večje zaupanje v predelovalnih dejavnostih in večje zaupanje potrošnikov, so sporočili iz statističnega urada. Vrednost kazalca gospodarske klime je bila sicer glede na dolgoletno povprečje novembra nižja za 22 odstotnih točk. Kazalec zaupanja v predelovalnih dejavnostih se je novembra v primerjavi z mesecem prej zvišal za eno odstotno točko, v primerjavi z lanskim novembrom pa je bil višji za 17 odstotnih točk. Pričakovanja za prihodnje tri mesece so večinoma ugodna.

Zaupanje v trgovini na drobno padlo

Vrednost kazalca zaupanja v trgovini na drobno je bila za eno odstotno točko nižja kot oktobra, v letni primerjavi pa za 17 odstotnih točk. Največ podjetij v trgovini na drobno je kot omejitveni dejavnik tudi v novembru navedlo konkurenco v sektorju, navajali pa so tudi nizko povpraševanje in visoke stroške dela. Tudi pri zaupanju v trgovini so pričakovanja za naprej večinoma ugodna.

Zaupanje v gradbeništvu zraslo za sedem odstotnih točk

Kazalec zaupanja v gradbeništvu se je novembra v mesečni primerjavi zvišal za sedem odstotnih točk, glede na lanski november in dolgoletno povprečje pa se je znižal za 30 oziroma 45 odstotnih točk. Glavna omejitvena dejavnika v gradbeništvu v tem mesecu sta bila nezadostno povpraševanje in velika konkurenca v panogi. Podjetja so kot omejitev navajala tudi visoke stroške dela, visoke finančne stroške in težave pri pridobivanju kreditov.

Zaupanje v storitvenih dejavnostih manjše kot oktobra

Kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih je bil novembra nekoliko nižji kot prejšnji mesec, in sicer za eno odstotno točko, v letni primerjavi pa za 13 odstotnih točk. Največ podjetij v storitvenih dejavnostih je kot omejitev navedlo nezadostno povpraševanje, sledijo pa finančne ovire, težave zaradi drugih ovir, omejitev pomanjkanje delovne sile.

Vir:Delo.si

Kakšna naj bo udeležba zaposlenih pri dobičkih podjetij - obvezna, ali neobvezna, ali nekaj vmes, ali kar nič, kakor je pri nas zdaj? Medtem ko se poslanska skupina SD skupaj s sindikati (ZSSS) in Združenjem svetov delavcev zavzema za načelo obveznosti, druge koalicijske stranke niso videti tako širokogrudne. Dale bi, a prostovoljno. Vsi so si edini, da bi dobiček porazdelili med zaposlene, različna je le stopnja zavzetosti, kako bi to izvedli; da o kreativnosti sploh ne govorimo. Nov zalet razmišljanju o teh vprašanjih je dala poslanska skupina SD, ki je v obtok poslala predlog zakona o obvezni udeležbi zaposlenih pri dobičku in hkratni ureditvi delavskega delničarstva.

Drugi pol, enako koalicijski, se je v zadnjih mesecih zbiral okrog ministra za gospodarstvo in razmišljal predvsem, kako bi veljavni zakon o finančni participaciji zaposlenih spremenili, da bi se podjetja, če poenostavimo, za tovrstno delitev dobička tudi med zaposlene vendarle bolj junaško odločala, če ne že tekmovala, katero bo svojim delavcem dalo več; seveda, strogo prostovoljno. Medtem ko poslansko skupino SD z Bojanom Kontičem na čelu jasno podpirajo največji sindikati in združenje svetov delavcev, so na strani ministra Mateja Lahovnika znani direktorji, gospodarska zbornica in delodajalci. In, ugibamo, bolj ali manj najbrž tudi druge koalicijske stranke. Doslej je svoje stališče, kaj meni o predlogu, ki ga je med koalicijske stranke že oktobra razposlal Bojan Kontič, razkrila le stranka Zares. V njem so povedali, da zagovarjajo načelo prostovoljnosti. Že na strankini sobotni konvenciji pa so razkrili, da jim je blizu koncept ekonomske demokracije, ki se zaveda pomena in vrednosti človeškega kapitala. A na to, da v današnjem času nima vrednosti le navadni, ampak še zlasti človeški kapital (znanje, motivacija, pripadnost), zagovorniki obvezne finančne participacije zaposlenih - skratka višje stopnje ekonomske demokracije - opozarjajo že leta.

Združenje svetov delavcev celo meni, da bi pravico do dobička tudi za zaposlene v času sodobnih produkcijskih procesov, v eri znanja, morali ne le obvezno priznati, ampak celo uzakoniti kot naravno pravico. Če poenostavimo: kot eno od človekovih pravic. In kaj imamo zdaj? Tako rekoč prazen register podjetij, ki bi se za finančno udeležbo zaposlenih odločila. Imamo stališče, ki je nastalo v širšem krogu ministra za gospodarstvo in stavi na privlačnost finančne participacije, ki bi jo dosegli tako, da bi obdavčitev dobička za zaposlene izenačili z obdavčitvijo dividend. Zdaj veljavna obdavčitev, ki temelji na davkih iz delovnega razmerja, je menda neprivlačna. A druga stran zlasti ne verjame v omenjene davčne popravke zakona in celo meni, da bi lahko bili zavajajoči. Kakor koli: zanimivo je ostro nasprotovanje obvezni delitvi dobička delavcem. Ker bi se menda lahko tako še bolj razživelo kreativno računovodstvo, še bolj bi dobički švigali prek transfernih cen v tujino, še bolj bi se nas izogibali že tako redki potencialni investitorji. A podobni kreativnosti smo bili priča tudi doslej, ko udeležbe delavcev pri dobičku ni bilo niti za vzorec, čeprav so se zanjo podjetja lahko odločala - prostovoljno. Dobiček pa se je, brez zadržkov, delil vsem drugim, le zaposlenim ne. Vrtenje okrog vprašanja, ali obvezno ali neobvezno, bi lahko preprosto ustavili, če bi pogumno obrnili ploščo in se odločili: delitev dobička delavcem je v naši državi njihova temeljna pravica in konkurenčna prednost za tiste, ki ga delijo.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Septembra so se pokazali pozitivni znaki v menjavi s tujino. Čeprav se gospodarska kriza nadaljuje, se zaupanje počasi vrača. Ob tem se cene vztrajno višajo. V krizi dosežena brezposelnost bo dolgotrajna in skoraj neodpravljiva. Domači davki na blago in storitve se večajo, prihodki javnih financ so se tudi oktobra povečali, ugotavlja ljubljanski Ekonomski inštitut pravne fakultete v oktobrski številki Gospodarskih gibanj. Njegov član Velimir Bole pa poziva, naj politiki vendarle omogočijo, da bo fiskalni svet mogel učinkovito delovati. Nosilcem ekonomske politike so po vstopu na območje evra ostali v rokah le ukrepi fiskalne politike, ugotavlja Velimir Bole. Z njimi morajo skrbeti za stabilen in učinkovit razvoj gospodarstva.

Velike fiskalne operacije in ogromno povečanje javnega dolga po izbruhu zdajšnje krize bodo dolgoročno precej vplivali na fiskalno vzdržnost. Dosedanji način dela temu ne bi bil kos, zato je treba fiskalno politiko dodatno usposobiti. Potemtakem je fiskalna politika v Sloveniji v zadnjih treh letih že drugič na velikem razpotju. Nagnjenost nosilcev fiskalne politike k primanjkljaju je treba obrzdati z neodvisnim fiskalnim svetom ter sprejeti zavezo o višini in smeri (o trajektoriji) izboljševanja javnih financ v ključnih časovnih presekih vse dotlej, dokler se povečevanje javnega dolga ne bo spremenilo. Kdaj naj bo to, je torej treba določiti, prav tako, kolikšen sme biti primanjkljaj na koncu mandata vlade ipd. Fiskalni svet je sicer ustanovljen, vendar brez določil o načinu delovanja, pristojnosti, neodvisnosti.

Fiskalni svet namreč ne sme biti strokovni in še manj zgolj folklorni svetovalni organ ministrstva za finance ali vlade, meni Bole. Kot prvi korak v zdajšnji akutni stopnji krize je treba normalizirati finančno napajanje gospodarstva in ščititi zaposlenost, v naslednjih dveh korakih pa to utrjevati in doseči dolgoročno vzdržno raven. Manjše zaostajanje izvoza Premiki v domači porabi so se avgusta popravili. Pozitivni premiki so se septembra pokazali v slovenski blagovni menjavi. Zaostajanje izvoza za lanskim septembrskim je bilo manjše kot prej, saldo blagovne menjave pa skoraj izravnan. Letošnje zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja je res veliko, a predvsem sad krize in nekoliko nesimetričnega zmanjšanja trgovinske menjave. Sicer pa Slovenija sodi med dežele, v katerih se je trgovinska menjava zmanjšala za 22,2 odstotka, torej bolj kot se je v povprečju EU.

Razmerje med zmanjševanjem menjave in proizvoda je bilo manjše kot v povprečju EU. Velik del zmanjševanja BDP je torej treba pripisati zmanjševanju domačega povpraševanja, velikemu padcu naložb. Po septembrskem vračanju optimizma, je zaupanje v storitvenih dejavnostih ostalo oktobra na enaki ravni, hkrati pa za 34 odstotnih točk niže od dolgoletnega povprečja in za 27 točk niže od lanskega oktobra. V celotni EU so se gospodarske razmere ustalile na nizki ravni, oktobrska naročila v predelovalnih dejavnostih so bila za odstotek višja kot septembra in za skoraj 18 točk nižja kot pred letom. Industrijska proizvodnja se je v Sloveniji septembra povečala za malenkost, merjenje sprotne živahnosti pa je prvič po skoraj letu pokazalo zviševanje po 2,5 odstotka letno.

Zaloge industrijskih izdelkov so se med septembroma zmanjšale za skoraj štiri odstotke. Večina neindustrijskih panog se še krči. Boljše zaposlitvene možnosti Na trgu dela je prišlo spet do močnega poslabšanja. Pritok novih brezposelnih se je letos precej povečal, vendar so se zadnje mesece nekoliko izboljšale tudi zaposlitvene možnosti. Povečevanje brezposelnosti je gotovo najhujša posledica finančne krize. Nadaljevalo se bo tudi, ko se bo gospodarska aktivnost začela povečevati. Brezposelnost bo dolgotrajna in skoraj neodpravljiva, zlasti zato ker se iz krize vsi poskušajo rešiti s povečevanjem produktivnosti in konkurenčnosti, kar ne ustvarja možnosti za večje zaposlovanje.

Mnoge države EU so zaradi socialnih in političnih težav, ki jih prinaša povečana brezposelnost, s posredovanji na trgu dela spreminjale brezposelnost iz odkrite v prikrito. Cene se začenjajo vztrajno poviševati. Oktobra je bila medletna dinamika v Sloveniji že pozitivna, a v drugih evrskih državah še vedno negativna. V svetu so se oktobra začele opazneje povečevati cene surovin. Na začetku novembra so bile cene kovin za okrog 24 odstotkov višje kot pred letom, nafta za 8,9 odstotka dražja, hrana za 6,6, najbolj pa se je podražilo zlato. Dinamika plač in stroškov dela se opazno umirja. Zaradi pospeševanja stroškov dela v Nemčiji in na evrskem območju je namreč prehitevanje stroškov dela slovenskega gospodarstva letos izginilo.

Vir:Delo.si

.Laško - Skupina Pivovarna Laško je v prvih devetih mesecih letos zabeležila 228,65 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, medtem ko so v enakem obdobju ti znašali 246,12 milijona evrov. Skupina je ob tem ustvarila 21,11 milijona evrov čistega dobička, kar je slabih 14 odstotkov več kot v prvih devetih mesecih lani.

 Matična družba Pivovarna Laško je v polletju zabeležila 65,79 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, potem ko so v enakem obdobju lani ti znašali 67,02 milijona evrov. Družba je čisti dobiček v obdobju povečala za slabih 63 odstotkov na 11,19 milijona evrov, kažejo danes objavljeni podatki o poslovanju družbe in skupine Pivovarna Laško, s katerimi se je v ponedeljek seznanil tudi nadzorni svet družbe.

Razlog, da so količinski kazalniki poslovanja nekoliko pod doseženimi v preteklem letu, v družbi iščejo "v slabših pogojih poslovanja oziroma recesiji, ki se ji ni izognila niti proizvodnja pijač". Rast dobička medtem pripisujejo restriktivnim ukrepom na strani odhodkov, predvsem pri stroških storitev. "Doseženi količinski poslovni rezultati v devetih mesecih tega leta so tako v matični družbi Pivovarni Laško kakor tudi v celotni skupini Pivovarna Laško na segmentu pijač nekoliko slabši kot v letu 2008 in tudi pod načrtovanimi za to obdobje.

Ocenjujemo, da prav tako rezultati za celotno poslovno leto 2009 ne bodo na nivoju doseženih iz leta 2008," so ob tem napovedali v vodstvu pivovarne. Celotna skupina je v šestmesečju skupaj prodala 3,6 milijona hektolitrov pijač, kar je 8,7 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Še naprej ostaja najpomembnejši segment področje prodaje piva, ki predstavlja 43,65 odstotka skupne fizične realizacije skupine.

 Družba Pivovarna Laško je v devetmesečju prodala 822.453 hektolitrov piva in ustekleničene vode, od tega 96,7 odstotka piva in 3,3 odstotka vode. Prodaja piva je upadla za 4,2 odstotka, vode pa za 24,9 odstotka. Nadzorni svet družbe se je s podatki, kot omenjeno, seznanil na ponedeljkovi seji, na kateri so med drugim obravnavali tudi poročila o odvisnosti odvisnih družb kot tudi Pivovarne Laško. Nadzorniki so se poleg tega seznanili tudi z oceno poslovanja do konca letošnjega leta in obenem imenovali novega člana revizijske komisije Marjana Mačkoška.

Vir:Delo.si

V boju z Marokom, Egiptom in Nigerijo, ki so ga prav tako želeli gostiti, je gladko zmagala, ker je najrazvitejša in najmodernejša afriška država. Kajti ne gre samo za šport, marveč tudi za posel, v katerega je treba veliko vložiti, vendar je z njim mogoče še veliko več zaslužiti.

Prihodnje leto bo ves junij v znamenju nogometa, a v zakulisju bodo zagotovo potekala tudi mnoga srečanja poslovnežev in to bo priložnost za pogovore naših gospodarstvenikov o poslih - ne samo z gostitelji, marveč tudi s predstavniki od drugod. Slovenija in Južna Afrika sta imeli lani za slabih 45 milijonov evrov medsebojne blagovne menjave, ki je uravnotežena, letos pa bo dvostranska trgovina zaradi globalne krize še nekoliko manjša. V prvih osmih mesecih smo tja izvozili za 10,3 milijona evrov blaga in od tod uvozili za 3,4 milijona. Južni Afriki prodamo največ zdravil in drugih farmacevtskih proizvodov, saj je njihov delež v našem izvozu v to državo kar 26,3-odstoten. Na drugem mestu so električni stroji, oprema in deli zanje ter aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka, ki imajo skoraj petinski delež v izvozu; sledijo izdelki iz gume in kavčuka, železa in jekla ter vozila.

Kupujemo pa v tej državi daleč največ železa in jekla, saj imata kar 67,5-odstotni delež; sledijo proizvodi kemične industrije in usnja. Sicer železo in jeklo nista njena glavna izvozna aduta. Južna Afrika ima namreč zavidljiva naravna bogastva. V svetovnem merilu je prva po proizvodnji zlata in diamantov, med prvimi desetimi je tudi v proizvodnji platine, premoga, svinca, niklja in aluminija. Ima 80 odstotkov svetovnih rezerv mangana, 72 odstotkov kroma in 40 odstotkov zlata. V izvozu ima (seveda vrednostno) največji delež platina, in sicer 14-odstotnega, na drugem mestu pa je zlato z 8-odstotnim.

Najpomembnejši južnoafriški izvozni trgi so ZDA, kjer se uresniči 12 odstotkov izvoza, Japonska in Kitajska, nabavni trgi pa so Nemčija (13-odstotni delež v uvozu Južne Afrike), Kitajska in ZDA. Sicer pa so nam Južnoafričani podrobneje predstavili svoje gospodarstvo na poslovnem forumu v začetku septembra v Ljubljani. Ponosni so na to, da uresničijo kar četrtino BDP Afrike. To je zelo hitro razvijajoča se država, ki se bo, po napovedih tamkajšnjih ekonomskih inštitutov, v prihodnjih petih letih lahko hvalila s približno 5-odstotno gospodarsko rastjo na leto.

Južna Afrika je članica Svetovne trgovinske organizacije in vodilna v dveh gospodarskih regionalnih zvezah - Južnoafriški razvojni skupnosti (SADC) in Južnoafriški carinski zvezi (SACU), z EU pa izvaja sporazum o prosti trgovini. Je tudi najpomembnejša gostiteljica tujih naložb v Afriki. Skupna vrednost naložb, ki so jih lani tujci uresničili v tej državi, je devet milijard dolarjev. Privablja jih z razmeroma nizkimi davki, saj je davek na dobiček za velika in srednja podjetja 14 odstotkov in za majhna 5 odstotkov, DDV pa je 14-odstoten. Naših naložb v Južni Afriki je za 5,5 milijona evrov, južnoafriških pri nas ni niti za vzorec.

Vir:Delo.si

Na zvišanje vrednosti tega kazalnika je vplivalo predvsem večje zaupanje v predelovalnih dejavnostih in večje zaupanje potrošnikov, so sporočili iz statističnega urada. Vrednost kazalca gospodarske klime je bila sicer glede na dolgoletno povprečje novembra nižja za 22 odstotnih točk. Kazalec zaupanja v predelovalnih dejavnostih se je novembra v primerjavi z mesecem prej zvišal za eno odstotno točko, v primerjavi z lanskim novembrom pa je bil višji za 17 odstotnih točk.

Pričakovanja za prihodnje tri mesece so večinoma ugodna. Vrednost kazalca zaupanja v trgovini na drobno je bila za eno odstotno točko nižja kot oktobra, v letni primerjavi pa za 17 odstotnih točk. Največ podjetij v trgovini na drobno je kot omejitveni dejavnik tudi v novembru navedlo konkurenco v sektorju, navajali pa so tudi nizko povpraševanje in visoke stroške dela.

Tudi pri zaupanju v trgovini so pričakovanja za naprej večinoma ugodna. Kazalec zaupanja v gradbeništvu se je novembra v mesečni primerjavi zvišal za sedem odstotnih točk, glede na lanski november in dolgoletno povprečje pa se je znižal za 30 oziroma 45 odstotnih točk. Glavna omejitvena dejavnika v gradbeništvu v tem mesecu sta bila nezadostno povpraševanje in velika konkurenca v panogi. Podjetja so kot omejitev navajala tudi visoke stroške dela, visoke finančne stroške in težave pri pridobivanju kreditov. Kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih je bil novembra nekoliko nižji kot prejšnji mesec, in sicer za eno odstotno točko, v letni primerjavi pa za 13 odstotnih točk.

Največ podjetij v storitvenih dejavnostih je kot omejitev navedlo nezadostno povpraševanje, sledijo pa finančne ovire, težave zaradi drugih ovir, omejitev pomanjkanje delovne sile. Na zvišanje vrednosti tega kazalnika je vplivalo predvsem večje zaupanje v predelovalnih dejavnostih in večje zaupanje potrošnikov, so sporočili iz statističnega urada. Vrednost kazalca gospodarske klime je bila sicer glede na dolgoletno povprečje novembra nižja za 22 odstotnih točk. Kazalec zaupanja v predelovalnih dejavnostih se je novembra v primerjavi z mesecem prej zvišal za eno odstotno točko, v primerjavi z lanskim novembrom pa je bil višji za 17 odstotnih točk.

Pričakovanja za prihodnje tri mesece so večinoma ugodna. Vrednost kazalca zaupanja v trgovini na drobno je bila za eno odstotno točko nižja kot oktobra, v letni primerjavi pa za 17 odstotnih točk. Največ podjetij v trgovini na drobno je kot omejitveni dejavnik tudi v novembru navedlo konkurenco v sektorju, navajali pa so tudi nizko povpraševanje in visoke stroške dela. Tudi pri zaupanju v trgovini so pričakovanja za naprej večinoma ugodna. Kazalec zaupanja v gradbeništvu se je novembra v mesečni primerjavi zvišal za sedem odstotnih točk, glede na lanski november in dolgoletno povprečje pa se je znižal za 30 oziroma 45 odstotnih točk.

Glavna omejitvena dejavnika v gradbeništvu v tem mesecu sta bila nezadostno povpraševanje in velika konkurenca v panogi. Podjetja so kot omejitev navajala tudi visoke stroške dela, visoke finančne stroške in težave pri pridobivanju kreditov. Kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih je bil novembra nekoliko nižji kot prejšnji mesec, in sicer za eno odstotno točko, v letni primerjavi pa za 13 odstotnih točk. Največ podjetij v storitvenih dejavnostih je kot omejitev navedlo nezadostno povpraševanje, sledijo pa finančne ovire, težave zaradi drugih ovir, omejitev pomanjkanje delovne sile.

Vir:Dnevnik.si

Maribor - Nadzorniki Nove kreditne banke Maribor so na današnji seji med drugim obravnavali tekoče poslovanje in se seznanili z rezultati poslovanja finančne skupine v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Finančna skupina je v obdobju januar - september 2009 poslovala s čistim dobičkom v višini 11,5 milijona evrov ali 0,34 evra na delnico.

Bilančna vsota skupine NKBM je v tem času porasla za 6,1 odstotka in je konec septembra znašala 5,827 milijarde evrov. NKBM je na ravni skupine v tem času kljub negotovim razmeram na finančnih trgih dosegla dobiček iz rednega poslovanja v višini 16,2 milijona evrov. Banka je zabeležila za četrtino višji dobiček pred oslabitvami in rezervacijami kot v enakem obdobju preteklega leta.

Kot so iz banke sporočili po seji nadzornega sveta, je ta znašal 72,8 milijona evrov. Sicer pa je v prvih devetih mesecih skupina ustvarila tri milijone evrov dobička iz naslova trgovanja z vrednostnimi papirji, medtem ko je imela v enakem obdobju lani iz tega naslova 16,7 milijona evrov izgube. Nadzorni svet se je danes seznanil tudi z izhodišči za pripravo poslovne politike NKBM in skupine NKBM v letu 2010.

Prioriteta še naprej ostaja poslovanje s prebivalstvom ter majhnimi in srednje velikimi podjetji. Za zagotavljanje najboljšega servisiranja strank se bo banka trudila izkoristiti potenciale, ki jih daje skupina NKBM ter tako strankam zagotavljati kar najširši spekter storitev, ki bodo zadovoljevale njihove finančne potrebe. "Prihodnje leto bo za banko, kakor tudi za vse druge finančne institucije in gospodarske subjekte, izredno zahtevno in bo terjalo veliko naporov za dosego načrtovanih rezultatov.

Vendar v obdobju po krizi vidimo veliko izzivov in priložnosti. Prav zato bomo veliko energije vložili v ustrezno zagotavljanje virov, v širitev skupine, v nadaljnjo racionalizacijo poslovnih procesov in v povečanje kakovosti naših storitev," je po seji dejal predsednik uprave banke Matjaž Kovačič.

Vir:Delo.si