Najbolj se je podražila delnica Aerodroma Ljubljane, ki je pridobila 2,79 odstotka. Njen enotni tečaj se je oblikoval pri 35,4 evra. Z 2,7-odstotno rastjo tečaja ji je sledila delnica NFD Holdinga, medtem ko se je enotni tečaj delnice Petrola zvišal za nekaj več kot dva in pol odstotka. Delnica Intereurope in Luke Koper sta pridobili natanko 1,41 odstotka. Enotni tečaj delnice Gorenja pa se je zvišal za nekaj manj kot pol odstotka.

Po drugi strani je največ izgubila delnica Zvon Dva Holdinga, ki se je pocenila za dobre devet in pol odstotka. Delnica Pivovarne Laško je izgubila nekaj manj kot tri odstotke, enotni tečaj Nove KBM pa se je znižal za 1,3 odstotka na 13 evrov. Pocenila se je tudi delnica Mercatorja, in sicer za 0,4 odstotka.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - V letošnjem tretjem četrtletju so prvič po letu dni povprečne cene rabljenih stanovanj v Sloveniji nespremenjene, kar je predvsem posledica ponovne rasti cen rabljenih stanovanj v obeh največjih mestih. V Ljubljani so se v tem obdobju povečale za pet odstotkov, v Mariboru pa za tri, medtem ko so v večini drugih večjih mest večinoma še vedno upadale. Podatki temeljijo na transakcijah, ki jih je bilo v tretjem četrtletju vendarle več kot v prejšnjih obdobjih, a je njihov obseg, če ga primerjamo s preteklimi konjunkturnimi leti, še vedno na nizki ravni. Analitiki evidence trga nepremičnin še niso prepričani, da nepremičninski trg prihaja spet v formo.

V slovenskih razmerah, kjer so cene stanovanj po regijah in mestih (oziroma po analitičnih območjih, kot jih upošteva Geodetska uprava RS pri analizi trga nepremičnin) zelo različne, povprečje sicer ni merodajno, pa vendar: v tretjem četrtletju je v povprečju kvadratni meter prodanega rabljenega stanovanja stal 1660 evrov, pri čemer je bil v Kopru 2526 evrov, v Ljubljani 2471 evrov, v Murski Soboti pa je komaj presegel 1000 evrov. V povprečju so cene rabljenih stanovanj v letošnjem letu skupno upadle za šest odstotkov, glede na lansko tretje četrtletje pa za desetino. Dinamiko gibanja cen sta določala najbolj razvita trga, ljubljanski in mariborski. Rast cen v Ljubljani je približno pokrila padec iz drugega četrtletja. Merjeno od začetka leta so se cene po ugotovitvah geodetske uprave znižale za šest odstotkov, v zadnjem letu dni pa za devet. V Mariboru rast cen ni bila novost, saj se je pokazala že drugo trimesečje zapored in še dodatno ublažila dosedanji letni upad cen (od začetka leta so se tako cene znižale za pet, od 3. četrtletja lani pa za šest odstotkov).

Vir:Delo.si

Najbolj se je pocenila delnica družbe KD, in sicer za dobrih devet odstotkov. Z 8,1-odstotnim upadom tečaja ji je sledila delnica Istrabenza, medtem ko se je enotni tečaj prednostnih delnic KD Group znižal za 2,9 odstotka. Delnica Aerodroma Ljubljane je izgubila dobra dva in pol odstotka, z 1,3-odstotnim upadom tečaja pa ji je sledila tudi delnica Nove KBM. Njen enotni tečaj se je oblikoval pri 13,17 evra.

Po drugi strani se je najbolj, in sicer za 15,4 odstotka, podražila delnica Infond Holdinga. Z 9,9-odstotnim porastom tečaja ji je sledila delnica Maksime Holding, enotni tečaj Maksime Invest pa je porasel za 2,9 odstotka. Podražila se je tudi delnica Mercatorja, in sicer za 0,7 odstotka na 171,88 evra.

Ljubljanska borza uvodoma s padcem tečajev Najbolj se je po prvi uri trgovanja pocenila delnica Aerodroma Ljubljane, in sicer za slabe tri odstotke. Z 1,75-odstotnim upadom tečaja ji je sledila delnica Gorenja. Enotni tečaj velenjskega proizvajalca bele tehnike se je znižal na 13,44 evra. Delnica Save se je pocenila za 1,4 odstotka, enotni tečaj Nove KBM pa se je znižal za 1,4 odstotka. Z 1,1-odstotnim upadom tečaja ji je sledila delnica Pozavarovalnice Save, pri čemer se je njen enotni tečaj oblikoval pri 14,4 evra.

Po drugi strani se je najbolj podražila delnica Mercatorja, ki je pridobila 0,6 odstotka. Njen enotni tečaj se je zvišal na 171,66 evra. Za 0,4 odstotka pa se je podražila tudi delnica KD Group.

Vir:Dnevnik.si

Koper - Če bo uresničen spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja Istrabenza, bo koprski holding vrnil bankam upnicam vseh 456 milijonov evrov kratkoročnega in dolgoročnega dolga ter več kot 51 milijonov evrov obresti. To svojo obvezo bo izpolnil do konca leta 2013. Uprava je z lastniki privolila, da skrajšajo ročnost poplačila in povišajo obresti. »Če bi upnice glasovale za stečaj, bi glasovale v svojo škodo. Vsi izračuni kažejo, da je prisilna poravnava boljša od stečaja, saj je to ena redkih prisilnih poravnav, kjer poplačujemo celoten znesek.

Še ugodnejša bi bila prostovoljna poravnava,« je prepričan Bogdan Topič, predsednik uprave Istrabenza. »Če hočejo doseči prostovoljno poravnavo, morajo banke in lastniki vsak pri sebi vzeti v zakup nekaj tveganja. Nihče ne ve, kaj bo prinesla prihodnost. Zato bi morali popustiti pri nekaterih elementih, ki jih druga stran ne more izpolniti. Če bo razumevanje in pripravljenost, je prostovoljna poravnava najboljša rešitev, sicer pa je še vedno na voljo prisilna poravnava, kot jo je ponudila uprava. Banke bodo lahko odločale do 17. decembra, jutri pa se bodo pogajanja o tem nadaljevala,« je včeraj povedal Bogdan Topič.

Na končnem seznamu preizkušenih terjatev, ki jih je včeraj objavilo koprsko okrožno sodišče, kaže, da je vseh priznanih terjatev do Istrabenza za 434 milijonov evrov, poleg teh pa je sodišče priznalo še za 28 milijonov evrov verjetno izkazanih terjatev, s čimer so nekatere upnice pridobile dodatne glasovalne pravice. Največji delež verjetnih terjatev so priznali Hypo Bank, in sicer v znesku 24,55 milijona evrov, Unicredit Banki Slovenije pa za 1,68 milijona in Aktivi Naložbe za 1,33 milijona dodatnih verjetnih terjatev.

 Vir:Delo.si

Gre že za tretji akcijski načrt v manj kot štirih letih, ki znova temelji na "analizah", ki kot najprimernejši sistem cestninjenja vnovič predlagajo drugačen sistem. Tokrat načrt predvideva le cestninjenje avtocest in hitrih cest, s čimer se Slovenija najverjetneje odreka satelitskemu cestninjenju in bo izbrala mikrovalovno tehnologijo.

Interne analize Darsa in analize, ki so bile izvedene v postopku priprave dokumentacije za izvedbo elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku cestninjenja za težka tovorna vozila v letu 2008, so pokazale, da se vključitev vzporednih cest v cestninjenje "ne splača", piše v akcijskem načrtu. Razlog pa je ta, da "se prilivi cestnin ne bi bistveno povečali glede na finančna sredstva, ki so za širitev sistema na vzporedno omrežje potrebna". Iz tega je razumeti, da so imeli na ministrstvu za promet že lani, ko je bil pripravljen javni razpis za ponudnika elektronskega cestninjenja (objavljen ni bil nikoli) na skoraj 1900 kilometrih avtocest in državnih cest, podatke, da je to ekonomsko nesmotrno.

Minister za promet Patrick Vlačič je večkrat poudaril, da pri cestninjenju nobene tehnologije ne bodo favorizirali, a v intervjuju za STA februarja letos je dejal tudi, da "je satelitski sistem smiseln, če se cestnini vse ceste, mikrovalovni pa, če se cestnini samo cestninske ceste". Akcijski načrt sicer predvideva prehodno obdobje za uvedbo elektronskega cestninjenja za osebna vozila, in sicer naj bi bila od leta 2012 do leta 2014 v uporabi tako imenovana elektronska vinjeta. Gre za napravo, podobno ABC-kartici, ki naj bi omogočala cestninjenje glede na določen čas uporabe.

Odprava vinjet bo najverjetneje med uporabniki naletela na precejšen upor, saj bo to za pogoste uporabnike pomenilo znatno zvišanje cestninskih stroškov. V akcijskem načrtu je zapisano, da naj bi z uvedbo cestninjenja po prevoženem kilometru samo za osebna vozila oziroma bivši razred R1 pobrali za med 45 in 70 milijonov evrov več cestnin na leto kot zdaj z vinjetami. Letos naj bi z vinjetami dobili okoli 98 milijonov evrov.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Že v petek, konec tega tedna, naj bi se koalicija pogovarjala ali morda celo dogovorila, kaj meni o novem vetru, ki ga glede finančne udeležbe zaposlenih predlaga skupina Socialnih demokratov (SD). Ti so na čelu s prvopodpisanim Bojanom Kontičem, sicer vodjo poslanske skupine SD v državnem zboru, poslali v koalicijsko razpravo svoj že nekaj let stari zakonski predlog, ki zasleduje dvoje: finančna participacija zaposlenih pri dobičku naj postane obvezna, z zakonom pa naj se tudi uredi lastništvo zaposlenih. »Prav ta obveznost, tega se zavedamo, pa bo tudi temeljni kamen spotike. A lahko primerjam dvoje: ko finančni minister predlaga višje obdavčitve nekaterih slojev, nasprotniki govorijo, da nam bodo možgani pobegnili v tujino.

Ko se predlaga višje davčne olajšave, se spet drugi bojijo, da nam bo v tujino pobegnil kapital,« pravi Kontič. Na drugi strani pa očitno že nekaj časa spremembe obstoječega zakona o finančni udeležbi zaposlenih pri dobičku podjetja pripravlja tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik skupaj s posebno delovno skupino, sestavljeno prav za ta namen. »Že na zadnji seji strateškega sveta vlade za gospodarstvo je bila pred časom dana pobuda, da je treba bistveno izboljšati obstoječi zakon o finančni udeležbi zaposlenih pri dobičku podjetja, ker je ta preprosto neprivlačen.

Izpostavila sta jo zlasti Žiga Debeljak, predsednik uprave Mercatorja, in Cvetka Selšek, predsednica uprave SKB banke, a na to nas opozarjajo tudi iz drugih velikih gospodarskih družb, kjer bi sicer želeli vpeljati sistem delitve dobička zaposlenim,« je povedal Lahovnik.

Vir:Delo.si

V nastanitvenih objektih skupine Term Čatež - v Sloveniji, na Hrvaškem in v BiH - so v prvih devetih mesecih našteli skupaj 571.824 prenočitev gostov, kar je šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Med njimi je bilo slabi dve petini tujcev, predvsem Italijanov in Hrvatov.

Obisk gostov v termalnih in ostalih bazenih, merjen s številom kopalcev, beleži v letošnjem devetmesečju 3,6-odstotno rast. Do konca septembra so zabeležili 807.338 kopalcev. Matična družba Terme Čatež, ki posluje na treh lokacijah: v Čatežu, na Mokricah in v Kopru, pa je v prvih devetih mesecih povečala prihodke za 4,9 odstotka na 24,9 milijona evrov, medtem ko je bil čisti dobiček s 3,9 milijona evrov za 11,1 odstotka višji kot pred letom dni. Uprava Term Čatež si je za letos zastavila cilj, doseči 33,3 milijona evrov prihodkov ter 4,4 milijona evrov čistega dobička.

Število nočitev naj bi se v primerjavi z letom 2008 povečalo za 7,6 odstotka na 716.170. Terme Čatež nameravajo letos v nove investicije vložiti tri milijone evrov, med njimi izpostavljajo izgradnjo 30 apartmajev v kampu, obnovo čistilne naprave ter razširitev prostorov za kampiranje.

Vir:Dnevnik.si

Območje evra se je tako septembra vrnilo k zunanjetrgovinskemu presežku, potem ko je avgusta z 2,3 milijarde evrov primanjkljajem prekinilo petmesečni niz presežka. Eurostat je podatke za avgust popravil. Sprva je bilo namreč govora o primanjkljaju v višini štirih milijard evrov. Septembra lani je imelo evrsko območje medtem šest milijard evrov zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Septembra letos se je glede na mesec prej izvoz povečal za 5,5 odstotka, uvoz pa za 1,1 odstotka. Podatki so presenetljivi, še posebej v luči krepitve evra v primerjavi z ameriškim dolarjem.

Podatki o izraziti rasti izvoza potrjujejo tudi trditve številnih poznavalcev, da je vrnitev območja evra k rasti v tretjem letošnjem četrtletju predvsem posledica krepitve izvozne dejavnosti in manj okrevanja domačega povpraševanja. Celotna EU je septembra letos beležila 11,2 milijarde evrov zunanjetrgovinskega presežka, potem ko je septembra lani ta znašal 24,5 milijarde evrov. Avgusta letos je primanjkljaj znašal 12 milijard evrov, avgusta lani pa 28,5 milijarde evrov.

Izvoz sedemindvajseterice se je septembra na mesečni ravni povečal za 3,4 odstotka, uvoz pa za 2,2 odstotka. EU je v obdobju od januarja do avgusta letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležila padec trgovinskih tokov z vsemi največjimi trgovinskimi partnericami. Izvoz se je najbolj zmanjšal v trgovini z Rusijo (za 40 odstotkov), Turčijo (za 28 odstotkov), Južno Korejo in Brazilijo (za 23 odstotkov), Norveško in ZDA (za 20 odstotkov), medtem ko je unija po drugi strani najbolj zmanjšala uvoz iz Rusije (za 43 odstotkov), Norveške (za 31 odstotkov), Japonske (za 29 odstotkov), Brazilije (za 28 odstotkov) in Turčije (za 26 odstotkov).

Presežek se je v istem časovnem obdobju zmanjšal v trgovini z ZDA, največjo trgovinsko partnerico EU, in sicer za 39 odstotkov na 26,1 milijarde evrov, ter s Švico (za 30 odstotkov na 8,6 milijarde evrov).

Hkrati je EU zmanjšala primanjkljaj v trgovanju s Kitajsko (za 16 odstotkov na 86,4 milijarde evrov), Rusijo (za 47 odstotkov na 29,1 milijarde evrov), Norveško (za 40 odstotkov na 21,9 milijarde evrov) in Japonsko (za 43 odstotkov na 13 milijard evrov).

Največji presežek v celotni trgovinski menjavi (znotraj EU in s preostalim svetom) so v obdobju januar - avgust beležile Nemčija (81,3 milijarde evrov), Irska (25,9 milijarde evrov) in Nizozemska (23,2 milijarde evrov), največji primanjkljaj pa Velika Britanija (61,3 milijarde evrov), Francija (34,5 milijarde evrov), Španija (31,4 milijarde evrov), Grčija (19 milijard evrov) in Portugalska (11,6 milijarde evrov). Slovenija je v prvih sedmih mesecih letos zabeležila izravnano zunanjetrgovinsko bilanco, medtem ko je v enakem obdobju lani beležila 1,2 milijarde evrov primanjkljaja.

Vir:Dnevnik.si