Kazalec vrednosti novih naročil se je avgusta v območju evra v primerjavi z julijem zvišal za 0,6 odstotka, v celotni EU pa za dva odstotka. Ob neupoštevanju naročil v ladjedelništvu ter na področju železniške in letalske opreme so se industrijska naročila v območju evra septembra v primerjavi z mesecem prej znižala za 1,2 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 0,6 odstotka. V letni primerjavi se je vrednost novih naročil v območju evra znižala za 16,5 odstotka, v 27 članicah EU pa za 16,4 odstotka.

Naročila v proizvodnji trajnih potrošnih dobrin so se septembra v evrskem območju zvišala za 1,5 odstotka, v celotni EU pa za 1,8 odstotka. Vrednost naročil v proizvodnji investicijskih dobrin se je v območju evra zvišala za 3,7 odstotka, v celotni EU pa za 2,8 odstotka. Naročila vmesnih proizvodov so se v evrskem območju znižala za 2,1 odstotka, v EU kot celoti pa za 0,2 odstotka. Naročila netrajnih potrošnih dobrin so se v območju evra povečala za 1,5 odstotka, v celotni EU pa za dva odstotka.

Med članicami EU, za katere je imel Eurostat podatke, so rast naročil zabeležili v 13, padec pa v osmih državah. Najvišjo rast so beležili na Danskem (+43 odstotkov) in Iskrem (+19,7 odstotka), Poljskem (+9,7 odstotka) in v Latviji (+9,1 odstotka). Največji padec novih naročil pa so zabeležili v Estoniji (-5 odstotkov), na Portugalskem (-4,9 odstotka) in v Litvi (-4,4 odstotka).

V Sloveniji se je vrednost novih naročil septembra v primerjavi z mesecem prej znižala za 3,8 odstotka. Gre že za osmi zaporedni mesec padanja vrednosti novih naročil. V primerjavi z lanskim septembrom so se med članicami EU nova naročila najbolj znižala v Estoniji in Litvi (v obeh -42,4 odstotka), na Finskem (-31 odstotkov), v Grčiji (-27,1 odstotka) in Bolgariji (-25,5 odstotka).

 Omenjenim državam po padcu novih naročil sledi Slovenija (-23,5 odstotka). Evropa se je uradno že izvila iz najhujše gospodarske krize po drugi svetovni vojni, a je rast gospodarstva nižja od pričakovanj.

Vir:Dnevnik.si

V Tušu, ki ga je donedavna vodil sedanji predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek, niso odgovorili na vprašanje, ali jim je Petrol letos ustavil dobavo goriva. Kot pravijo, na slovenskem trgu kupujejo gorivo od uveljavljenih evropskih dobaviteljev energentov, ki morajo izpolnjevati njihove stroge kriterije kakovosti. "S Petrolom kot dobaviteljem sodelujemo že vrsto let, in če bodo tudi v prihodnje izpolnjevali naše kriterije za nakup goriv in poslovanje, ne vidimo ovir za nadaljevanje sodelovanja," dodajajo v Tušu.

Tudi v Petrolu ustavitve dobave goriva Tušu (skupaj ima 15 bencinskih črpalk) niso komentirali, češ da razmerij med Petrolom in njegovimi kupci ne razkrivajo. Pojasnili pa so, da so se njihove aktivnosti za obvladovanje terjatev zaradi slabše plačilne sposobnosti kupcev, ki je odraz finančne in gospodarske krize, močno povečale že jeseni lanskega leta.

"Plačilna nedisciplina se je v drugem polletju še poslabšala, je pa to poslabšanje tudi sezonskega značaja. Po izkušnjah sodeč so podatki jeseni vedno boljši kot v predhodnem obdobju," pojasnjujejo v Petrolu. Dodajajo, da redno preverjajo finančno situacijo svojih poslovnih partnerjev in se z njimi sproti dogovarjajo o rokih in načinih poravnave morebitnih zapadlih obveznosti. Iz bilance stanja za prvih devet mesecev letošnjega leta je razvidno, da je imela skupina Petrol konec septembra 240 milijonov evrov kratkoročnih poslovnih terjatev oziroma za 17 odstotkov manj kot konec lanskega leta. V preučevanem obdobju je imela skupina Petrol tudi za 5,8 milijona dolgoročnih poslovnih terjatev, kar je bilo 213 odstotkov več kot 31. decembra lani.

Vir:Dnevnik.si

Portorož - Le malo je verjetno, da bi se predstavniki štirih sindikatov (dveh Sindikatov igralniških delavcev Slovenije iz Lipice in Portoroža, Sindikata delavcev Igralnice Portorož in ZSSS Sindikata gostinstva in turizma) na popoldanskih pogajanjih z upravo Casinòja Portorož dogovorili o stavkovnih zahtevah. Stavka se bo po napovedih začela ob 22. uri.

Sindikati bi celo privolili, da bi jim za šest mesecev za 30 odstotkov znižali plače in za približno tolikšen odstotek zmanjšali število ur, toda uprava želi večjemu številu zaposlenih znižati plače celo za 50 in več odstotkov, smo lahko izvedeli pri sindikalnem zaupniku Mirjanu Ražmanu iz SIDS Lipica. Vsaj 35 odstotkov krupjejev bi imelo neto plače pod tisoč evrov, 30 odstotkov bi prejelo neto plače v višini 1200 evrov, trije odstotki zaposlenih bi ohranili iste plače, za približno 30 odstotkov zaposlenih pa se menda ne ve, kolikšno bi bilo znižanje.

V sindikatu računajo, da bo uprava poskušala zaposliti veliko študentov, del samostojnih podjetnikov in del tistih, ki ne bodo stavkali, s čimer bodo po vsej verjetnosti lahko izvedli poslovanje igralnic tako, da posebne škode ne bo. Seveda bodo sindikati zahtevali posredovanje inšpektorjev, ker bi se lahko zgodile kršitve delovne zakonodaje. Podobno velja tudi za sobotni del stavke. Povsem drugače pa naj bi bilo že s štiridnevno stavko, ki jo napovedujejo med 4. in 7. decembrom, ter stavko med novoletnimi prazniki. Takrat bi bila izguba lahko velika. S sedanjo stavko želijo sindikati in delavci dokazati, da so enotni in da mislijo resno.

Vir:Delo.si

Ljubljana - »Čez noč v enem koraku bo težko doseči 600 evrov minimalne plače,« je na današnji novinarski konferenci povedal gospodarski minister Matej Lahovnik. Pojasnil je, da se vlada strinja, da minimalna plača ne sme biti nižja od minimalnih življenjskih stroškov in da sedanji izračuni kažejo, da trenutna minimalna plača za življenjskimi stroški zaostaja za 85 do 100 evrov.

Lahovnik za zmanjšanje te razlike vidi dve poti: da država dodatno razbremeni bruto minimalno plačo ali da delodajalci bruto plače zvišajo. Lahovnik je predstavil enoletno delo svojega ministrstva in poudaril, da so za pospeševanje razvoja z 259 milijoni evrov podprli 800 projektov podjetij.

 Prizanal je, da so imeli nekateri protikrizni ukrepi tudi slabe strani in da kreditni krč še vedno ni popustil, pri čemer imajo težave zlasti podjetja z boniteto C. Glede njegove neudeležbe na jutrišnji kovenciji stranke Zares pa je Lahovnik zavrnil namige, da za tem tiči nezadovoljstvo z lastno stranko. Pojasnil je, da ima z vsemi v stranki normalen in korekten odnos, da pa ga na konvencijo ne bo zaradi neodložljivih družinskih obveznosti.

»Moja žena ima jutri štiriindvajseturno dežurstvo in jaz v tem trenutku nimam varstva za svoja dva otroka, ki me zelo redko vidita,« je dejal. Dodal je, da gre za praktično težavo mlade družine, ki ni povezana z nikakršnim nezdovoljstvom glede stranke in da bo v primeru, če bo imel varstvo, na kovencijo prišel.

Vir:Delo.si

Vse v tretjem četrtletju načrtovane stavbe naj bi obsegale skoraj 550.000 kvadratnih metrov, to je za 19 odstotkov manj kot v tretjem četrtletju lani. Površina načrtovanih stavb se je zmanjšala tako zaradi manjše površine načrtovanih stanovanjskih stavb (za osem odstotkov) kot tudi zaradi površine načrtovanih nestanovanjskih stavb (za 32 odstotkov).

Sicer pa je 42 odstotkov stanovanjskih površin načrtovanih v enostanovanjskih stavbah; v načrtovanih nestanovanjskih stavbah pa bo največ površin namenjenih gostinstvu (21 odstotkov) in stavbam splošnega družbenega pomena (20 odstotkov). Z izdajo gradbenih dovoljenj v tretjem četrtletju letos je bila sicer predvidena gradnja nekaj manj kot 1900 stanovanj, kar je za sedem odstotkov manj kot v tretjem četrtletju lani. Vsa nova načrtovana stanovanja se bodo nahajala v stanovanjskih stavbah - 96 odstotkov jih bo pridobljenih z novogradnjo. 59 odstotkov načrtovanih stanovanj bo zgrajenih v večstanovanjskih stavbah; ta stanovanja bodo povprečno merila 70 kvadratnih metrov.

Stanovanja v enostanovanjskih stavbah pa bodo v povprečju merila 170 kvadratnih metrov. Po podatkih za letošnje tretje četrtletje se bo v osrednjeslovenski regiji gradilo 616 stanovanj oziroma 33 odstotkov vseh. Močno se bo povečala gradnja stanovanj v savinjski regiji, saj so tam v tretjem četrtletju letošnjega leta izdali gradbena dovoljenja za 453 stanovanj (24 odstotkov vseh). V gorenjski regiji se bo gradilo 216 stanovanj (12 odstotkov vseh). V teh treh regijah se bo zgradilo 69 odstotkov vseh stanovanj. Najmanj stanovanj je načrtovanih v zasavski regiji, le šest.

Vir:Dnevnik.si

Pariz - Blaga rast se bo nadaljevala tudi v letu 2010, okrepila pa se bo v letu 2011, napoveduje OECD. Kot v danes objavljeni gospodarski napovedi navaja Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), bo gospodarska rast v prihodnjem letu temeljila na zunanjem povpraševanju, predviden večji obseg investicij pa bo temelj krepkejše rasti v letu 2011.

Medtem ko naj bi se obseg BDP po napovedih OECD letos skrčil za 7,9 odstotka, naj bi v prihodnjem letu Slovenija beležila 2,7-odstotno, leto kasneje pa triodstotno gospodarsko rast. Zasebna potrošnja se bo letos zmanjšala za 1,7 odstotka, v prihodnjem letu pa se bo padanje umirilo; OECD Sloveniji za leto 2010 napoveduje 0,2-odstoten padec zasebne potrošnje.

V letu 2011 se bo ta okrepila za 2,6 odstotka, napovedujejo v organizaciji. Skupno domače povpraševanje naj bi letos beležilo 7,4-odstoten padec, medtem ko se bo v letu 2010 okrepilo za 0,1 odstotka, v letu 2011 pa za 3,1 odstotka. Izvoz blaga in storitev naj bi se letos skrčil za 18,1 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa znova rasel. Tako OECD za leto 2010 napoveduje 5,5-odtsotno rast izvoza, v letu 2011 pa 5,3-odstotno. Inflacija naj bi zaradi zastajanja gospodarske aktivnosti za trendno in visoke brezposelnosti ostala zmerna. Letos naj bi znašala 0,7 odstotka, prihodnje leto 1,1 odstotka, v letu 2011 pa 2,7 odstotka.

Javnofinančni položaj Slovenije se bo po napovedih OECD v letih 2010 in 2011 zaostril in bo potreben konsolidacije. To naj bi spodbudila pokojninska reforma, razmere na trgu dela pa naj bi se izboljšale na podlagi reform na trgu dela, s katerimi naj bi se povečala prožnost trga dela. Območje evra iz recesije hitreje od pričakovanj, okrevanje postopno Recesija v območju evra se je končala hitreje od pričakovanj, pri čemer so se dodatno izboljšale finančne razmere, stabiliziralo izvozno povpraševanje, pozitivno pa učinkujejo tudi javnofinančne spodbude, v danes objavljeni gospodarski napovedi ugotavlja OECD.

Organizacija 30 razvitih držav vseeno pričakuje le postopno okrevanje.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) evrskemu območju za letos napoveduje štiriodstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP) na letni ravni. Prihodnje leto naj bi šestnajsterica držav s skupno evropsko valuto zabeležila 0,9-odstotno rast, v letu 2011 pa 1,7-odstotno. V zadnjem letošnjem četrtletju naj bi območje evra na letni ravni zabeležilo 1,2-odstotno rast.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Predsednica nadzornega sveta NLB Stanislava Zadravec Caprirolo se je mandatu članice in s tem položaju predsednice nadzornega sveta NLB odpovedala v ponedeljek, potem ko jo je vlada prejšnji četrtek razrešila s položaja generalne direktorice direktorata za zakladništvo na ministrstvu za finance. Franc Križanič je vnovič pojasnil, da ima v skladu z zakonom o javnih uslužbencih možnost v letu dni po nastopu položaja zamenja ljudi s samega vrha ministrstva. "Zadravec Caprirolova ni razrešena z ministrstva, premeščena je na mesto sekretarja in mislim, da bo tam uspešno delovala," je dejal. Na vprašanje o morebitnih političnih pritiskih, naj odstopi s položaja prve nadzornice NLB, ni želel odgovoriti.

NLB ima nadzorni svet, ki deluje, in največja lastnika - to sta belgijski KBC in slovenska vlada - med seboj komunicirata, je zatrdil Križanič. Izrazil je pričakovanje, da bo NLB pripravila nov strateški načrt ter ostala pomembna banka v jugovzhodni Evropi in pridobila nove vire. Vlada prenavlja postopke javnega naročanja Vlada je sprejela predlog novel dveh zakonov s področja javnega naročanja, po besedah finančnega ministra pa pripravlja še spremembe zakona o reviziji postopkov javnega naročanja. Z vsemi tremi zakoni se povečuje transparentnost teh postopkov in zaostruje protikorupcijske klavzule, je dejal.

Vlada je v predloga novel zakona o javnem naročanju in zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem in transportnem področju ter na področju poštnih storitev vnesla določila evropske direktive iz leta 2007, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Križanič. Pri protikorupcijski klavzuli velja, da se ničnost ponudbe omogoča že v primeru utemeljenega suma in uvedene pravnomočne preiskave, je povedal Križanič. Razveljavitev pogodbe je določena za najhujše kršitve, ki se nanašajo na podkupovanje, omejevanje konkurence, sklepanje pogodb brez izvedenih postopkov javnega naročanja ali v nasprotju z določitvijo Državne revizijske komisije, je zapisano v predlogu zakona.

Vir:Delo.si

Najvišjo prodano naklado med dnevniki beležijo Slovenske novice (78.440 izvodov), sledita jim Delo (52.992) in Dnevnik (43.269). Na četrtem mestu je Večer s prodano naklado 38.767 izvodov, na petem Finance z naklado 12.240 izvodov, na šestem pa Ekipa (7044 izvodov).

Prodana naklada je v primerjavi z drugim trimesečjem skoraj vsem dnevnikom dodatno upadla. Slovenskim novicam za 1031 izvodov, Delu za 2170 izvodov, Dnevniku za 1143 izvodov, Večeru za 464 izvodov, Financam za 504 izvode, le Ekipi pa se je povečala za 1033 izvodov. Med tedniki je najbolj prodajan Nedeljski dnevnik (105.057 izvodov; v prejšnjem trimesečju 105.412), sledijo mu Lady (46.992; 40.521), Nedelo (46.901; 45.379) in Družina (43.360). Najvišjo distribuirano naklado med prilogami izkazuje Vikend (159.617), sledijo mu Pilot (144.078), Ona (130.790), Delo in dom (126.960) in Polet (125.747).

 Med brezplačniki ima tednik Žurnal 292.565 izvodov distribuirane naklade, dnevnik Žurnal 24 pa 112.114. Vir:Dnevnik.si