Moskva - Podpis sporazuma o sodelovanju pri izgradnji in uporabi plinovoda Južni tok med Slovenijo in Rusijo bo Gazpromu omogočila neposredni dostop na italijanski trg in okrepila njegov položaj v Evropi, istočasno pa bo slovenski energetski trg postal bolj predvidljiv, stabilen in zanesljiv, so poudarili v ruskem energetskem velikanu Gazprom. Dostop na italijanski trg bo Gazpromu omogočil tudi okrepitev položaja v Evropi na splošno in še posebej na Apeninskem polotoku, so zapisali v podjetju.

V Gazpromu ugotavljajo, da bo podpis sporazuma vzpostavil ustrezen politični in pravni okvir, ki bo ruskemu velikanu in slovenskemu partnerju Geoplin plinovodi omogočil, da sprejeti dogovor začneta izvajati v praksi, pri čemer je najpomembnejši del vzpostavitev skupnega podjetja. V Gazpromu so obenem prepričani, da so koristi sporazuma za Slovenijo očitne.

Zaradi partnerstva z največjim svetovnim izvoznikom zemeljskega plina bo slovenski energetski trg bolj zanesljiv, stabilen, prožen in predvidljiv. Sodelovanje Slovenije v projektu bo ustvarilo tudi nova delovna mesta, država pa bo imela koristi tudi od tranzita plina.

Partnerstvo med Gazpromom in Geoplin Plinovodi nosi v sebi tudi velik potencial, ko gre za sodelovanje na celotni vrednostni verigi ter na različnih segmentih energetskega sektorja. Sodelovanje Slovenije kot četrte članice EU v projektu pa bo še okrepilo evropski značaj Južnega toka in povečalo varnost in stabilnost dobav plina za sedemindvajseterico, še poudarjajo v Gazpromu.

Vir:Delo.si

Pravila veljajo za prenos transakcijskega računa fizične osebe iz banke v banko, veljajo pa tudi za hranilnice. Vse obveznosti na računu morajo biti poravnane, če so nanj vezane še druge storitve (npr. plačilne kartice, krediti), pa se utegnejo pogoji za te storitve po ukinitvi računa spremeniti.

Pogoj za začetek postopka zamenjave banke je, da stranka v novi banki odpre račun. V novi banki tudi vloži vlogo za zamenjavo banke, ki hkrati vsebuje zahtevo za ukinitev računa pri prejšnji banki. Pravila nadalje natančno narekujejo postopke, ki jih morata opraviti obe banki, ob čemer določajo, da je postopek zamenjave banke brez nadomestila, razen za kritje dejanskih stroškov (npr. poštnine).

Postopek zamenjave banke mora biti končan najpozneje v 14 delovnih dneh, če so izpolnjeni vsi pogoji za zaprtje računa. Med dolžnostmi, ki jih pravila narekujejo stranki, ki želi zamenjati banko, so poravnava vseh obveznosti, zagotovitev kritja na računu pri prejšnji banki za še neopravljene transakcije, vrnitev kartic in čekovnih blanketov, ureditev načina odplačevanja kreditov ter obvestilo vseh morebitnih plačnikov z izjemo delodajalca.

Tega namreč s številko novega računa seznani nova banka. Prejšnja banka je dolžna pripraviti informacijo o trajnih nalogih in direktnih obremenitvah ter jo posredovati skladno s strankino zahtevo, zapreti trajne naloge in direktne obremenitve, prenesti sredstva na račun pri novi banki in zapreti račun.

Pravila poleg tega še določajo, da je za pritožbe oz. spore strank, ki izhajajo iz izvajanja teh pravil in postopkov za zamenjavo banke pristojen poravnalni svet pri Združenju bank Slovenije, v katerem sodelujejo tudi predstavniki potrošniških organizacij.

Vir:Dnevnik.si

Lestvico sto največjih gospodarskih družb v Adria regiji, ki temelji na prihodkih od prodaje v letu 2008, so sestavili v svetovalno-revizijski družbi Deloitte.

Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal vodja finančnega svetovanja pri Deloittu Janez Škrubej, je največje podjetje v regiji hrvaški Agrokor s skoraj štirimi milijardami evrov letnega prometa. Vodilni položaj na lestvici so Agrokoru zagotovili politika agresivne ekspanzije skozi organsko rast in selektivni prevzemi, ugotavljajo avtorji lestvice. Agrokor je ustvaril tudi največjo letno rast prihodkov, kar 36-odstotno, le odstotno točko nižjo pa devetouvrščeno podjetje na lestvici, srbska Delta M. Slovenskim podjetjem po zastopanosti sledijo hrvaška (30) in srbska (23). Ostale države v regiji - BiH, Črna gora in Makedonija - so zastopane precej skromnejše, saj imajo vse skupaj na lestvici le devet podjetij.

Med sektorji je s 34 podjetji najbolje zastopan sektor blaga široke potrošnje, sledi pa mu energetski sektor z 29 podjetji. Skupni prihodki od prodaje podjetij v energetskem sektorju so se lani povečali za 22 odstotkov, kar je precej več od povprečja v regiji. Povprečna rast prihodkov od prodaje je leta 2008 v regiji znašala 12 odstotkov oz. v Sloveniji osem. Kljub krizi je uspelo prihodke povečati kar 85 podjetjem na lestvici. Povečanje dobička pa je lani v regiji zabeležilo 43 odstotkov podjetij, ki so se uvrstila na lestvico, v Sloveniji pa 37 odstotkov.

Največja banka v regiji je Nova Ljubljanska banka (NLB) z 18,9 milijarde evrov bilančne vsote. Na drugem mestu s skoraj pet milijardami evrov nižjo bilančno vsoto sledi Zagrebačka banka in na tretjem Privredna banka Zagreb, ki je pol manjša od NLB. Med prvimi desetimi bankami na lestvici so še Nova Kreditna banka Maribor, Abanka Vipa in Unicredit banka Slovenija.

Tudi med zavarovalnicami se lahko Slovenija pohvali z največjo v regiji, to je skupina Triglav. Leta 2008 je obračunala eno milijardo evrov premij, kar je še enkrat več kot drugouvrščena zavarovalnica Croatia osiguiranje. Do petega mesta spet sledijo slovenske banke, in sicer Adriatic Slovenica, Zavarovalnica Maribor in Vzajemna. Lestvico so letos pri Deloittu sestavili prvič in Škrubej pričakuje, da bo prihodnje leto prišlo do sprememb.

 Posledice globalne finančne krize se je v gospodarstvih držav Adria regije resneje začelo čutiti v zadnjem četrtletju leta 2008. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) se letos po pričakovanjih zmanjšal za tri do šest odstotkov, je dejal. Čeprav je gospodarski šok, ki ga je doživela regija, nedvomno bil hud, v nobeni od držav ni prišlo do resne panike. tak odenimo v niti eni državi ni prišlo do kakšnega večjega pretresa na bančnem trgu, je dejal Škrubej, ki je glede leta 2010 optimističen. pričakuje. Že od letošnjega poletja raste pričakovanje, da bodo gospodarstva v regiji kmalu dosegla dno in se bo prihodnje leto začelo postopno okrevanje.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - »Takšna odločitev me izjemno preseneča. Stanko Zadravec Caprirolo z vidika njene strokovnosti dobro poznam in jo izjemno cenim kot strokovnjakinjo na svojem področju.

Menim, da bo to velika izguba za državo, ki jo bo težko enako kakovostno nadomestiti,« nam je povedal dekan ekonomske fakultete Dušan Mramor.

Tudi po mnenju Mojmirja Mraka z ekonomske fakultete so »razrešili eno najbolj kompetentnih strokovnjakinj na ministrstvu za finance, in obstaja upravičen sum, da so to storili zaradi zadev, ki jih je opravljala na povsem drugi funkciji, v vlogi predsednice NS NLB. Če je tako, je to povsem nesprejemljivo za neko normalno državo.« Dobri poznavalci razmer soglašajo, da je razrešitev direktorice, pristojne za zakladništvo, neposredno povezana predvsem z njeno neupogljivostjo pri kadriranju v upravo NLB, kjer se je menda zamerila nekaterim lobistom z dobrimi zvezami pri ministru in kabinetu predsednika vlade, manj pa z zapletom, ki je nastal pri vprašanju odpravnin za predčasno razrešene člane uprave.

Stanislava Zadravec Caprirolo je bila torej za svoje delo na povsem drugem področju, v nadzornem svetu NLB, kaznovana z izgubo službe na ministrstvu za finance, ki jo je opravljala pod vsaj petimi finančnimi ministri in kjer je bila neposredno odgovorna za izdajo državnih obveznic. Spomnimo pa se, da je premier Borut Pahor pred časom poudarjal, da so nadzorniki NLB pri svojem delu povsem neodvisni.

Očitno ni tako. Zato se ob tem že sprašujejo, kaj bo prihodnja poteza lobijev, ki iz zakulisja vplivajo tudi na poteze aktualnega finančnega ministra.

Vir:Delo.si

ATVP predlaga, da se v zakon doda definicija terminske pogodbe. S tem bi se preprečile različne možne razlage tega termina, s katerimi so se potencialni prevzemniki v preteklosti skušali izogniti obveznosti dati prevzemno ponudbo, so danes sporočili iz ATVP. V luči višje stopnje objektivnosti pri revidiranju letnih poročil borznoposredniških družb, borze in Centralne klirinškodepotne družbe (KDD) predlaga obveznost zamenjave revizijske družbe na pet let.

 V predlogu ATVP izenačuje pogoje za imenovanje prokuristov v borznoposredniških družbah, borzi in KDD s pogoji za imenovanje članov uprave. "To pomeni, da bi morali kandidati pred imenovanjem na funkcijo prokurista v omenjenih družbah pridobiti dovoljenje ATVP," so pojasnili. Zaradi vse večje prepletenosti finančnih produktov je po mnenju ATVP potrebna vzpostavitev tesnejše povezave z Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN).

Zato ATVP ministru predlaga, da se število članov v svetih obeh agencij poveča za enega člana, po predlogu bi bil direktor ATVP po funkciji član sveta AZN in obratno. S ciljem izboljšanja kvalitete javnega servisa, večje varnosti, informiranosti in preglednosti na trgu finančnih instrumentov ATVP predlaga objavo odločb ali povzetkov odločb ATVP o izrečenih ukrepih nadzora, v primerih, ko bi presodila, da je to potrebno zaradi varstva vlagateljev na trgu finančnih instrumentov.

ATVP predlaga tudi sklop predlogov, ki se nanašajo na dokončno ureditev statusa ATVP. "Popolna neodvisnost in samostojnost bi izključili vsakršen dvom v objektivnost odločanja ATVP tudi v morebitnih primerih, ko bi ATVP vodila postopke zoper Slovenijo in družbe, katerih družbenik oz. delničar je država," so prepričani. Zato ATVP smiselno predlaga ureditev na način, kot velja za Banko Slovenije.

V predlogu je predvidena sprememba načina imenovanja direktorja in članov sveta ATVP tako, da bo smiselno enak načinu imenovanja in razrešitve guvernerja in članov sveta Banke Slovenije. Kot so še pojasnili, je ATVP po uveljavitvi zakona o trgu finančnih instrumentov avgusta 2007 v praksi zaznala nujnost sprememb in dopolnitev nekaterih zakonskih določb. Ugotovila je, da bi bilo potrebno nekatera področja trga finančnih instrumentov na novo urediti, nekatera dopolniti, nekatere zakonske določbe pa redakcijsko popraviti.

Vir:Dnevnik.si

Najbolj se je danes podražila delnica Maksime Holding, in sicer za 18,5 odstotka. Z nekaj manj kot 14-odstotno rastjo tečaja ji je sledila delnica Istrabenza, 10,4 odstotka pa je pridobila delnica Modre Linije Holding. Podražila se je tudi delnica Infond Holdinga, in sicer za 8,75 odstotka, enotni tečaj delnice Term Čatež pa se je zvišal za slabih šest odstotkov. Med delnicami prve kotacije se je danes najbolj podražila delnica Petrola, katere enotni tečaj se je povzpel za odstotek in pol na 326,79 evra. Nekaj več kot odstotek vrednosti je danes pridobila tudi delnica Mercatorja.

Po drugi strani se je najbolj pocenila delnica Velane, in sicer za 19 odstotkov. S 3,18-odstotnim upadom tečaja ji je sledila delnica Pivovarne Laško, medtem ko se je enotni tečaj Zvon Dva Holdinga znižal za 3,8 odstotka. Pocenila se je tudi delnica Triglav Naložb, in sicer za slabe tri odstotke. Ljubljanska borza počasi navzgor V jutranjem trgovanju se je po pol ure trgovanja najbolj podražila delnica Save, ki je pridobila tri odstotke. Njen enotni tečaj se je uvodoma povzpel na 215,7 evra.

Delnica Gorenja se je podražila za 2,9 odstotka na 13,85 evra, z 1,6-odstotno rastjo tečaja ji je sledila delnica NFD Holdinga. Za približno odstotek se je povzpela tudi delnica Petrola, delnica Mercatorja pa za 0,6 odstotka. Največ je po prve pol ure trgovanja izgubila delnica Pivovarne Laško. Enotni tečaj laškega pivovarja se je znižal za devet odstotkov na 24,11 evra. Nekaj več kot dva in pol odstotka je izgubila tudi delnica Heliosa, medtem ko se je enotni tečaj KD ID znižal za 0,9 odstotka. Pocenila se je tudi delnica Intereurope, in sicer za 0,89 odstotka na 6,65 evra. Z 0,3-odstotnim upadom tečaja ji je sledila tudi delnica Telekoma Slovenije.

Vir:Dnevnik.si

V enakem obdobju lani je NLB na ravni skupine, ki jo sestavlja 54 članic v 17 državah, ustvarila 136 milijonov evrov dobička pred davki, na ravni matične banke pa 117,1 milijona evrov. Dobiček banke po davkih se je v primerjalnem obdobju znižal za 48,2 odstotka na 50,4 milijona evrov. Na ravni skupine NLB je dobiček po davkih v prvih devetih mesecih letos strmoglavil - znašal je skromnih 1,7 milijona evrov, medtem ko je v enakem obdobju lani skupina beležila 106,1 milijona evrov dobička po davkih.

Kot so danes sporočili iz NLB, ki je v skoraj tretjinski lasti belgijske bančno-zavarovalniške skupine KBC, se je vpliv finančne in gospodarske krize v prvih devetih mesecih odrazil "predvsem v slabšanju kakovosti portfelja in posledično večjemu obsegu rezervacij ter dražjih virih financiranja, kar je vplivalo na nižji obseg neto obrestnih prihodkov". Neto obrestni prihodki matične banke so v prvih devetih mesecih znašali 187,5 milijona evrov in so bili za 11,7 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Neto neobrestni prihodki se s 139,7 milijona evrov niso bistveno razlikovali od lanski primerljivih v višini 134,9 milijona evrov. Bilančna vsota skupine NLB se je v devetmesečju povečala za 4,9 odstotka in dosegla približno 19,85 milijarde evrov. Bolj, za 9,1 odstotka, se je bilančna vsota okrepila na ravni NLB, tako da je konec septembra znašala skoraj 15,79 milijarde evrov.

V devetmesečju so se depoziti nebančnega sektorja na ravni skupine zvišali za 13,5 odstotka, medtem ko so krediti nebančnemu sektorju upadli za 3,1 odstotka, so še sporočili iz največje slovenske banke. Depoziti nebančnega sektorja na ravni banke so se povečali za 16,9 odstotka, krediti nebančnemu sektorju pa za 0,5 odstotka. V tretjem četrtletju je skupina NLB ustvarila 14,5 milijona evrov dobička pred davki, kar je za 72 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.

K slabšemu rezultatu so največ prispevale visoko oblikovane rezervacije in oslabitve, ki so v tretjem četrtletju dosegle 57,3 milijona evrov, v enakem obdobju lani pa so znašale 16,5 milijona evrov. Na ravni skupine je obseg kreditov nebančnemu sektorju v tretjem četrtletju upadel za 157 milijonov evrov, v enakem obdobju lani pa povečal za 336 milijonov evrov. Kar zadeva depozite nebančnemu sektorju so se ti v tretjem četrtletju povečali za 297 milijonov evrov, v enakem lanskem obdobju pa za 232 milijonov evrov.

Vir:Dnevnik.si

V Centru Naložbe pojasnjujejo, da je v zadnjem času veliko upnikov družbe zoper njih vložilo predloge za izdajo začasnih in predhodnih odredb, ki jim je sodišče sledilo ter izdalo sklepe o predhodnih in začasnih odredbah. Posledica tega je, da so "upniki na premoženju družbe pridobili zastavno pravico". Prav tako so po pojasnilih Centra Naložbe upniki družbe dosegli, da je družbi prepovedano kakršno koli izplačilo denarnih sredstev z njenih transakcijskih računov, ki jih ima odprte pri NLB, NKBM in Banki Koper. "Glede na navedeno torej družba ne more vršiti nobenih plačil prek njenih TRR-jev, torej tudi ne more plačevati zapadlih obveznosti do svojih upnikov," so opozorili.

Družba je zato ugotovila, da je trajno nelikvidna po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. "Uprava družbe je v zakonskem roku pripravila ustrezno poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja v skladu z določilom 35. člena omenjenega zakona ter ga predložila v obravnavo nadzornemu svetu družbe," so še navedli.

Za Center Naložbe je sicer na mariborskem okrožnem sodišču že vložen predlog za začetek stečajnega postopka, ki so ga 19. oktobra vložila podjetja iz skupine Pivovarna Laško - Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Delo. Obenem so enak zahtevek vložila za Infond Holding. Za ta korak so se odločila zaradi uveljavljanja in zaščite terjatev družb skupine Pivovarna Laško do Centra Naložb ter zagotovitve enakopravnega poplačila upnikov obeh družb, so tedaj pojasnili v predlagateljicah stečaja. Kot so poudarili, so ocenili, da je podana zakonska domneva o trajni nelikvidnosti Infond Holdinga in Centra Naložb in posledično insolventnosti. "Slednja je podlaga za začetek stečajnega postopka, ki pa bi ga morali družbi podati sami," so poudarili. Medtem ko je Infond Holding insolventnost razglasil že v začetku avgusta, je to zdaj storil še njegov največji lastnik Center Naložbe. Skupina Center Naložbe je sicer v prvem polletju ustvarila za 17,13 milijona evrov čiste izgube.

Vir:Dnevnik.si