Dolg je nastal leta 1991, ko mu je banka odobrila 50.000 takratnih nemških mark posojila (približno 25.000 evrov) za nakup stanovanja. Preostalega zneska mu ni uspelo zbrati, zato stanovanja ni kupil, dolg pa je ostal. Zdaj je zaposlen, naslednja štiri leta bosta nad njim bdela stečajni upravitelj in sodišče. Ves presežek nad minimalno plačo se bo stekal na fiduciarni račun za poplačilo banke, nato bo "na točki nič". "Prezadolžen človek je suženj," pravi profesor na mariborski pravni fakulteti Šime Ivanjko. "Tudi upniki so krivi, da nastanejo takšni dolgovi," je komentiral omenjeni primer in pojasnil, da so uvedbo osebnega stečaja zagovarjali že leta 1995, glavne nasprotnice pa so bile prav banke. Te so sicer pogost upnik v osebnih stečajih, poleg njih še zavarovalnice, leasinške hiše, v 56 zadevah je po podatkih vrhovnega sodišča upnik tudi Davčna uprava RS (Durs). Od uveljavitve možnosti osebnega stečaja oktobra lani do 1. oktobra letos je osebni stečaj razglasilo 342 oseb, do katerih so upniki prijavili kar za 48 milijonov evrov terjatev. Razlogi za razglasitev osebnega stečaja so različni, skoraj vsem dolžnikom pa je skupno, da nimajo premoženja, pogosto so tudi brez dela, prejemajo le nadomestila. Tako so razlog pogosto tudi neplačane položnice.

V enem primeru je edini upnik Radiotelevizija Slovenije (RTV), ki ji dolžnica dolguje malo več kot 1600 evrov. Po pokojnem možu prejema pokojnino, ki presega minimalno plačo za nekaj več kot 23 evrov na mesec, kar se steka na račun stečajnega upravitelja za poplačilo javnega zavoda RTV. Vzrok za osebni stečaj druge dolžnice, ki prejema malo več kot 420 evrov pokojnine na mesec, je po pojasnilu stečajnega upravitelja "zadolževanje pri številnih prevarantih, ki so ji dajali v podpis različne zadolžnice, pogodbe za denar, ki ga ni nikoli dobila". Med prijavljenimi terjatvami pa je mogoče najti tudi za več kot 28.000 evrov dolga, naraslega iz samo 3000 evrov glavnice ene od slovenskih zavarovalnic. Med bolj zanimivimi primeri je zagotovo terjatev fizične osebe, ki je na 55.000 evrov dolga do dolžnice prijavila za več kot milijon evrov obresti. Veliko večino teh, prek 900.000 evrov, stečajni upravitelj sicer prereka.

 "Največja ovira za osebni stečaj je izguba stanovanja," pravi Ivanjko in pojasnjuje, da so po prvotnem predlogu želeli določilo, da bi novi lastnik stanovanja vsaj tri leta dolžniku obračunaval najemnino, ki pa bi jo določilo sodišče. Zdaj izgubi dolžnik z objavo stečaja vse premoženjske pravice, tudi do stanovanja, medtem ko je najpogostejši razlog za objavo osebnega stečaja zagotovo možnost odpusta vseh dolgov. To možnost zakon dopušča pod določenimi pogoji. Odpust tako ni dovoljen, če je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu in ta še ni izbrisan, če je v zadnjih treh letih zavajal Durs, če so mu v zadnjih desetih letih že odpustili obveznosti ali če je zadnja tri leta prevzemal obveznosti, nesorazmerne svojemu premoženjskemu položaju.

Dolžniki predlog za odpust načeloma vložijo že ob vlogi za stečaj. Vendar oprostitev plačila dolgov ne pomeni, da se dolžniku dolgovi v trenutku izbrišejo, temveč sodišče določi tako imenovano preizkusno obdobje, v katerem je dolžnik pod neke vrste nadzorom. To pomeni, da sodišče nadzoruje vse njegovo premoženje, podatke o transakcijskih računih, podatke o plači, pokojnini, drugih rednih prejemkih, vrednostnih papirjih, zavarovanjih, vse, kar sodišče nadzoruje tudi v postopku stečaja. Hkrati ima dolžnik v primeru odpusta dolgov v tem preizkusnem obdobju še dodatne obveznosti, kot je intenzivno iskanje zaposlitve, o čemer mora poročati tudi stečajnemu upravitelju. Preizkusno obdobje traja od dveh do največ pet let, ko dolžniku vse obveznosti prenehajo. Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Slovenija je septembra izvozila za 1,49 milijarde evrov, uvozila pa za 1,50 milijarde evrov blaga. Blagovni primanjkljaj je znašal 11,9 milijona evrov in ni dosegal niti desetine primanjkljaja iz avgusta. Pokritost uvoza z izvozom se je z avgustovskih 86,5 odstotka zvišala za 99,2 odstotka. Po začasnih podatkih državnega statističnega urada se je septembrski izvoz glede na mesec prej povečal za 41,2 odstotka, uvoz pa za 23,2 odstotka.

V primerjavi z lanskim septembrom se je izvoz zmanjšal za 20,3 odstotka, uvoz pa za 29 odstotkov. V letošnjih prvih devetih mesecih se je izvoz Slovenije v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 22,3 odstotka na 11,88 milijarde evrov, uvoz pa za 29,5 odstotka na 12,43 milijarde evrov. V devetih mesecih skupaj je tako primanjkljaj v blagovni menjavi znašal 552,5 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 95,6-odstotna.

Iz držav članic EU je Slovenija v prvih devetih mesecih uvozila za 9,70 milijarde evrov blaga, kar je 29,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, medtem ko se je uvoz iz ostalih držav zmanjšal za 28,5 odstotka na 2,74 milijarde evrov. Od skupnega slovenskega izvoza pa je bilo v vseh devetih mesecih za 8,32 milijarde evrov blaga namenjenega v katero od članic unije (-21,6 odstotka), za preostalih 3,56 milijarde evrov (-23,9 odstotka) pa kam drugam po svetu.

Vir:Delo.si

Občinski podrobni prostorski načrt sicer dovoljuje enotno gradbeno dovoljenje, je pojasnil Janković. "Zahtevamo, da se skupaj s stolpnico zgradi avtobusno in železniško postajo," je spomnil. Trigranit se mora odločiti, ali bo gradil postopno oz. za Emoniko vložil vlogo za izdajo enotnega ali posameznega gradbenega dovoljenja. Pri večfazni gradnji bo občina soglašala, da se izda uporabno dovoljenje za stolpnico skupaj z avtobusno in železniško postajo. Po njegovem mnenju bi moral Trigranit zahtevati enotno gradbeno dovoljenje, nato pa zaprositi za gradnjo stolpnice, ampak le skupaj z avtobusno in železniško postajo.

"Da bi naredil samo stolpnico brez javnega dela, tega ne bomo sprejeli," je znova poudaril župan. Povedal je še, da je bil sestanek - ta je potekal prejšnji četrtek - z direktorjem Slovenskih železnic Goranom Brankovičev in generalnim direktorjem Emonike Csabo Tothom uspešen. Ljubljana si želi, da se ta projekt izpelje, naredili bodo vse, kar je v njeni zakonski moči, da to omogoči, je pojasnil Janković. Do konec meseca oz. v 14 dneh se mora Trigranit po županovih navedbah odločiti, kje bodo stali podporni stebri za železniško postajo, ki omogočajo to izgradnjo in hkrati poglobitev železnice kadarkoli v prihodnosti.

Podporni stebri so ključnega pomena pri izgradnji postaje, njihova pozicija pa še ni znana, so za STA povedali v Emoniki. S postavitvijo stebrov se morajo strinjati tudi železnice. Investitor bo po vsej verjetnosti sam naročil študijo o postavitvi stebrov. Kot so za STA povedali na Slovenskih železnicah, je Brankovič na omenjenem sestanku poudaril, da je cilj železnic čim prejšnja izgradnja javnega dela, pri tem pa bodo železnice naredile vse, kar je potrebno za izvedbo. Potem ko je ljubljanski mestni svet aprila spremenil zazidalni načrt za območje Potniškega centra Ljubljana, h kateremu so sprejeli sklep, da mora biti projekt zgrajen naenkrat, zdaj v Emoniki čakajo na "uradno" zeleno luč k večfazni gradnji. Možnosti sta dve, in sicer nov zazidalni načrt ali pa uradno tolmačenje zazidalnega načrta, če se ga da tako brati, so še povedali v Emoniki.

Vir:Dnevnik.si

Moskva - Ruska vlada je danes vendarle potrdila, da bo predsednik ruske vlade Vladimir Putin v soboto v Moskvi sprejel slovenskega premierja Boruta Pahorja, ki bo v Rusijo pripotoval na delovni obisk. V sporočilu za javnost so zapisali, da se bosta Putin in Pahor posvetila aktualnim vprašanjem slovensko-ruskega sodelovanja, tudi na področju energetike.

Podpisa dogovora o Južnem toku niso napovedali, kar je bržkone posledica diskretnosti ruske plinske diplomacije. Dokler stvari niso povsem dorečene, jih namreč praviloma ne komentirajo. Bo sporazum podpisan? (iz torkove tiskane izdaje Dela) Po napovedih iz slovenske vlade bosta slovenski in ruski premier Borut Pahor in Vladimir Putin v soboto, pred nogometno tekmo, podpisala sporazum o plinovodu Južni tok, v ruski vladi pa tega sploh še nočejo komentirati.

Janez Kopač, direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo, pravi, da so v pogajanjih presegli vse sporne točke in dobili pošto s končnim besedilom sporazuma. Na ruskem ministrstvu za energetiko niso hoteli komentirati napovedi slovenskega premiera Boruta Pahorja, da bo dogovor o plinovodu Južni tok z ruskim premierom Vladimirjem Putinom podpisal v soboto, pred nogometno tekmo med Slovenijo in Rusijo.

»Pogovori so v sklepni fazi in se razvijajo zelo pozitivno. Računamo, da lahko sporazum o sodelovanju pri uresničenju projekta Južni tok podpišemo v najkrajšem možnem času,« nas je po daljšem poizvedovanju obvestila tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za energetiko Irina Feliksovna Josipova.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Premier Borut Pahor danes s številčno vladno-gospodarsko delegacijo začenja prvi uradni obisk v Libiji, kjer se bo med drugim srečal s svojim libijskim kolegom Bagdadijem al Mahmudom. Gre za prvi obisk kakšnega slovenskega premiera v tej severnoafriški državi.

 Predsednika slovenske vlade bosta na dvodnevnem obisku v Libiji spremljala tudi gospodarski in prometni minister Matej Lahovnik in Patrick Vlačič, navzočih pa bo tudi več deset poslovnežev, ki bodo utrdili stare poslovne vezi oz. iskali nove, za kar je med drugim v sredo predvidena tudi slovensko-libijska poslovna konferenca. Po mnenju nekaterih slovenskih gospodarstvenikov je Libija potencialno najperspektivnejši severnoafriški trg za slovenska podjetja, predvsem zaradi nekaterih poslovnih vezi, ki so še ostale od skupnih projektov med nekdanjo Jugoslavijo in Libijo.

Priložnosti za slovenska podjetja so predvsem na področju energetike, gradbeništva, gradbenega inženiringa, telekomunikacij, rešitev za oskrbo s pitno vodo, opreme za elektrarne, farmacije, zdravstvenih pripomočkov, turizma, lesno-predelovalne industrije, predvsem pohištvene industrije ter dobav oken in vrat, kmetijstva in dobav hrane. Libija kot puščavska država z omejenimi možnostmi za kmetovanje namreč več kot 80 odstotkov hrane uvozi.

Vir:Delo.si

 »V tem hipu ni videti znakov dolgoročnega okrevanja na svetovnih in domači borzi. Bojim se, da je bila rast indeksov na svetovnih borzah v letošnjem letu pretirana in ji bo najverjetneje sledil padec,« meni poznavalec kapitalskih trgov in analitik Simon Mastnak. V zadnjem času sta najmanj dva dogodka sprožila vprašanje, ali se svetovnim borzam (in s tem seveda tudi ljubljanski) obetajo boljši časi. Sredi oktobra je vodilni ameriški borzni indeks Dow Jones prebil mejo 10.000 točk, kar je bilo v preteklosti običajno znamenje optimizma vlagateljev v delniške trge. In drugič, po nekaterih napovedih naj bi ZDA kot gonilna sila svetovne potrošnje počasi vendarle izšle iz najhujše recesije. Potem ko je zlom nepremičninskega trga in hipotekarnih posojil potisnil ZDA v najglobljo recesijo po veliki depresiji leta 1930, je imelo ameriško gospodarstvo po več kot enoletnem nazadovanju v tretjem četrtletju letos nekajodstotno rast. Po drugi strani kar nekaj analitikov svari, da najhujšega še ni konec.

Uveljavljeni ekonomist Nouriel Roubini je denimo že avgusta napovedal, da v največjih gospodarstvih (ZDA, Evropa, Japonska) obstaja možnost recesije v obliki črke W; kar poenostavljeno pomeni, da bo rasti na finančnih trgih sledil še en globok padec.

Kakšni časi se torej obetajo Ljubljanski borzi, na kateri že dolgo časa vlada mrtvilo? Se po marčnem zlomu delniških tečajev, ko je indeks SBI 20 zdrsnil na 3.500 točk, razmere izboljšujejo ali pa borzi v Ljubljani grozi črni scenarij v obliki še enega globokega padca tečajev? Delnice prehitevajo dogodke v gospodarstvu Po mnenju sogovornikov Dela FT zdaj prav nič ne kaže na to, da so se razmere na kapitalskih trgih po svetu že izboljšale in da si lahko v prihodnje obetamo njihovo stabilizacijo. Poznavalec kapitalskih trgov Simon Mastnak denimo meni, da je bila rast delniških tečajev, tako doma kot po svetu, v letošnjem letu pretirana. Hkrati razmer v gospodarstvu ne gre enačiti z razmerami na kapitalskih trgih.

»Delniški tečaji, ki so v ZDA zrasli za več kot 50 odstotkov, morda kažejo preveč optimizma, zato trenutno stanje na borzi kaže, da lahko pride do korekcije navzdol. V gospodarstvu pa menim, da korekcija ne bo tako huda. Morda bo prišlo do poslabšanja, vendar ne bo tako hudo, kot je bilo v prvi polovici leta. Priča bomo postopnemu izboljšanju.« Ne gre namreč pozabiti na obilne državne pomoči, s katerimi so države reševale potrošnjo in poslovanje podjetij. Te je treba »odšteti« od uradne statistike o rasti BDP, poudarja Mastnak. »Če je država pomagala potrošnikom s takšnimi in drugačnimi subvencijami, to še ni odsev realnega stanja,« poudarja sogovornik.

Tudi prvi mož Ilirike Igor Štemberger meni, da dolgoročnega okrevanja še ni zaznati, še najmanj doma. »Na razvitih finančnih trgih se je v poletnih mesecih nakazala stabilizacija razmer. Morda je bilo optimizma celo preveč, zato se bo prava slika razmer v tujini pokazala ob koncu leta. Na domačem trgu pa je stanje slabše. Razmere še niso stabilne, še vedno se pozna padec v gospodarstvu in v poslovanju podjetij in bojim se, da bo prava slika pri nas znana šele konec maja prihodnje leto,« je poudaril Štemberger.

Peskovnik za privatizacijo Razmer na domačem trgu tudi ne moremo enačiti z razmerami na svetovnih trgih. Delniški indeks SBI 20 se je od marčnega zloma resda okrepil za približno 30 odstotkov (preden je za slabo desetino ponovno upadel), vendar to ni dvignilo kronično slabe likvidnosti domačega trga, opozarjajo sogovorniki. Zakaj vlagateljev ni? Ker so potrošniki izgubili zaupanje v vrednostne papirje, odgovarja Mastnak. »Slovenski trg kapitala je bil vedno specifičen, saj na njem tako rekoč ni bilo primarnih izdaj delnic.

V tujini podjetja na borzi iščejo svež kapital za financiranje razvoja, kar pa se pri nas ni zgodilo, saj je v preteklosti do resnih premikov tečajev prišlo le na podlagi špekulacij, da bo neko podjetje prevzeto. Bolj ali manj je domača borza peskovnik, v katerem nekaj delnic zamenja lastnika, kar pa za gospodarstvo ni večjega pomena,« brez dlake na jeziku pove Mastnak. Za povrhu je bila visoka rast domačih borznih indeksov v preteklosti pogojena z zadolževanjem, prav tako ne gre spregledati stanja na trgu dela. »Vse kaže, da bomo imeli ob koncu leta 100.000 brezposelnih. To nakazuje, da večina med nami ne more biti prepričana, da bo imela prihodnje leto še delo, zato ljudje denarja ne namenjajo za vlaganje v delniške papirje.«

Vir:Delo.si

Močna gospodarska delegacija, ki ob dvodnevnem uradnem obisku v Azerbajdžanu spremlja predsednika Türka, po besedah Alijeva kaže močan interes slovenskih gospodarstvenikov za Azerbajdžan. "Naši gospodarstvi nista konkurenčni, temveč se podpirata," je poudaril azerbajdžanski predsednik. Türk pa je izrazil prepričanje, da bodo gospodarstveniki obeh držav v teh dneh ne le vzpostavili stike, temveč se bodo tudi dogovorili za sodelovanje.

Türk in Alijev sta razpravljala predvsem o sodelovanju na področjih turizma, informacijske tehnologije, infrastrukture in energije. Poudarila sta, da so glede energije izredno pomembni odnosi med EU in Azerbajdžanom. Kot je poudaril Alijev, je za EU pomembna energetska varnost in diverzifikacija energetskih virov, kar je v interesu tako EU kot Azerbajdžana. Predsednika imata podobne poglede na razvoj regije in se strinjata, da Vzhodno partnerstvo, ki ga je maja letos zagnala EU za okrepitev sodelovanja z Ukrajino, Gruzijo, Belorusijo, Moldavijo, Armenijo in Azerbajdžanom, ustvarja nove priložnosti za območje.

Pogovarjala sta se tudi o sodelovanju na humanitarnem področju in v kulturi. Pri tem sta precej pozornosti namenila ohranjanju kulturne dediščine in kulturnemu dialogu. Pomembna tema pogovorov med predsednikoma je bil tudi Gorski Karabah, ki je najdaljši zamrznjen konflikt, njegova rešitev pa bi bila zelo pomembna za vso kavkaško regijo. "V Sloveniji se zavedamo občutljivosti razmer na Kavkazu in njihovega pomena za celotno regijo," je poudaril Türk. "Ni prav, da so zamrznjeni konflikti zamrznjeni toliko časa," je menil.

 Določeni so bili že temelji reševanja tega spora, ki vključujejo spoštovanje ozemeljske celovitost in meja. Po njegovem prepričanju zdaj potrebujemo močnejšo politično zavezanost za rešitev konflikta. Pri tem je Türk izrazil podporo obnovljenim prizadevanjem t.i. Skupine Minsk, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in drugih, ki se ukvarjajo z vprašanjem Gorskega Karabaha. Alijev pa je izrazil pričakovanje, da bo v prihodnjih mesecih prišlo do napredka pri reševanju konflikta v Gorskem Karabahu. Predsednika sta po pogovorih tudi podpisala skupno izjavo, v kateri so, kot je povedal Türk, opredeljena temeljna načela sodelovanja med državama.

Državi sta ob tej priložnosti podpisali tudi štiri sporazume. Memorandum o sodelovanju med azerbajdžanskim ministrstvom za gospodarski razvoj in slovenskim ministrstvom za gospodarstvo, memorandum o sodelovanju na področju industrije in energetike ter sporazum o odpravi vizumov za imetnike diplomatskih potnih listov je v imenu Slovenije podpisal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, sporazum o sodelovanju na področju razminiranja pa direktor Mednarodne ustanove - Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) Goran Gačnik. Türk je azerbajdžanskega kolega tudi povabil na obisk v Slovenijo.

Türk ima prvi dan obiska v Bakuju na programu še srečanje s predsednikom azerbajdžanskega parlamenta Ogtajem Asadovom položil pa bo tudi venca na grobnico nekdanjega azerbajdžanskega predsednika Hejdarja Alijeva in Alejo mučenikov. Obisk bo sklenil v torek, ko se bo sešel s premierom Arturjem Rasizadejem ter županom azerbajdžanske prestolnice Hajibalo Abutalibovom in nagovoril udeležence azerbajdžansko-slovenskega poslovnega foruma.

Vir:Dnevnik.si

Podrobna vsebina današnjega sestanka bank upnic, ki sta se ga udeležila tudi predsednika uprav Petrola in NFD Holdinga, Aleksander Svetelšek in Stane Valant, uradno ni znana. Po nekaterih informacijah pa naj bi Petrol, ki je tretjinski lastnik koprske družbe, v prihodnjem tednu posredoval svoj predlog reševanja Istrabenza. Vnovičen sestanek vseh 19 bank upnic Istrabenza v prihodnjem tednu ni predviden, obstaja pa možnost, da se bodo upnice sestajale v ožjih zasedbah. O spremembah načrta finančnega prestrukturiranja Istrabenza pa prav zdaj v Ljubljani razpravljajo tudi nadzorniki koprske družbe. Seja nadzornega sveta je bila sprva predvidena v Kopru, a so jo nato prestavili v Ljubljano.

Istrabenz bo ne glede na izide današnjih sestankov v ponedeljek koprskemu sodišču predložil spremembe načrta, so povedali v družbi. Kot je znano, si banke skupaj s Petrolom intenzivno prizadevajo za zunajsodno poravnavo. Bodo pa imele težko nalogo v takšen postopek prepričati tri tuje banke, Bawag, Volksbank in Sparkasse, ki so že pred meseci vložile zahtevo za stečaj. Omenjene tri banke skupaj z banko SKB obvladujejo 42 odstotkov vseh terjatev, za uvedbo prisilne poravnave pa je potrebna podpora upnikov z najmanj 60 odstotki terjatev. Spremembe načrta finančnega prestrukturiranja sta pripravila uprava družbe z Bogdanom Topičem na čelu in prokurist Tomaž Berločnik.

Vsebina možnih sprememb ni znana, obstoječi načrt finančnega prestrukturiranja pa predvideva 100-odstotno poplačilo nezavarovanih terjatev do leta 2014, in sicer z odprodajo premoženja in odložitvijo zapadlih obveznosti. Odprodaja naložb naj bi se začela prihodnje leto. Po informacijah, s katerimi razpolaga časnik Dnevnik, pa naj bi se Istrabenz po novem zavezal k skrajšanju roka za poplačilo bank s pet na štiri leta, pa tudi k spremembi obrestne mere za dana posojila, s čimer naj bi poskušali zadovoljiti banke upnice. Bankam naj bi v Istrabenzu dali tudi zagotovila, da bi premoženje holdinga, s katerim naj bi se plačevali dolgovi, prodajali transparentno in jih s postopki prodaje sproti seznanjali. Po pisanju Dnevnika bi se lahko Istrabenz morebitni prisilni poravnavi ali stečaju izognil s prodajo bančnih terjatev posebni družbi, t.i. SPV (Special Purpose Vehicle), ki bi jo ustanovilo eno od državnih podjetij, najverjetneje Kapitalska družba.

Vir:Dnevnik.si