Koper, Postojna - Danes so predstavniki družb Istrabenz Turizem Portorož in Batagel & Co. Postojna pred notarjem podpisali kupo-prodajno pogodbo, s katero je portoroško podjetje postojnskemu prodalo vse delnice hčerinske družbe Turizem Kras. Istrabenz, d. d., je na Ljubljanski borzi objavil, da je Istrabenz Turizem družbo prodal za 12,4 milijona evrov; za zdaj je Batagel & Co. njen edini lastnik. Kako bo v lastništvo vstopila tudi občina Postojna, bo Marjan Batagelj, lastnik in direktor Batagel & Co., podrobneje pojasnil na tiskovni konferenci v ponedeljek. Za zdaj so s poslom zadovoljni prav vsi.

Istrabenz Turizem je sporočil, da je prodaja del načrtovanega programa dezinvestiranja družbe, ki so ga potrdile banke upnice. »Ob tem izražamo zadovoljstvo, da bo tudi v prihodnje upravljanje Postojnske jame v slovenskih rokah,« so zapisali v sporočilu za javnost. Postopek prodaje postojnske družbe je vodila družba KPMG. Na povabilo k oddaji nezavezujočih ponudb, ki je bilo objavljeno 13. februarja 2010, se je odzvalo osem ponudnikov, nato jih je pet oddalo zavezujoče ponudbe in med njimi so kot najprimernejšo izbrali tisto, ki jo je oddal Batagel & Co.

»Prepričan sem, da jim ne bo žal, ker so kupili Turizem Kras. Želim jim veliko sreče in naj dobro delajo. Saj je v interesu vseh v Sloveniji, da Postojnska jama dobro posluje. Seveda nisem nikoli vesel, če moramo prodajati premoženje, vendar sem prepričan, da bo prišel trenutek, ko bomo znova kupovali. Družba Batagel je bila v postopku prodaje oziroma nakupa ves čas zelo profesionalna in korektna. Za nas je najpomembneje, da uresničujemo z bankami dogovorjen program dezinvesticij, čeprav imam pomisleke o politiki bančnega poslovanja v državi,« je za Delo povedal glavni izvršni direktor Istrabenz Turizma Marino Antolovič.

Marjan Batagelj pa je dejal, da bo na tiskovni konferenci v ponedeljek podrobneje pojasnil, kako bo v skladu z dogovori kontrolni delež (25,1 odstotka) lastništva Turizma Kras prodal družbi Postojnska jama, katere edina ustanoviteljica je občina Postojna. O modelu javno-zasebnega partnerstva sta se Batagelj in vodstvo občine dogovarjala že od začetka prodaje Turizma Kras. Občinska družba Postojnska jama bo torej morala zagotoviti 3,1 milijona evrov za vstop v lastništvo.

Kdaj bo družba Batagel & Co. lahko dokončno prevzela Turizem Kras, je odvisno od Urada RS za varstvo konkurence, ki naj bi najpozneje v mesecu dni izdal soglasje v skladu z zakonom. »Naš prvi cilj bo zagotoviti večji obisk v Postojnski jami, saj smo prepričani, da je mogoče z aktivnejšo vlogo lastnika in drugače zastavljenim poslovanjem v Postojnsko jamo zvabiti veliko več gostov, kot jih je zdaj. Včasih (sredi osemdesetih) je imela po 900.000 obiskovalcev na leto, zdaj jih ima po približno 500.000. Postojnsko jamo smo resda kupili tudi zaradi uresničevanja nacionalnih interesov, toda na prvem mestu je to poslovna poteza in naložba bo morala prinesti ustrezen poslovni rezultat,« je povedal Batagelj. O organizacijskih spremembah ali spremembah v menedžmentu je dejal, da je za to vprašanje še prezgodaj ter da bi rad najprej dodobra spoznal poslovanje družbe in šele potem odločal.

Batagel & Co. ima bonitetno oceno 10 in doslej je podjetje imelo tudi 10 milijonov evrov s krediti neobremenjenega kapitala. Turizem Kras je 1. januarja 2009 dobil koncesijo za 20-letno upravljanje Postojnske jame. Lani je ta ustvarila za 11 milijonov evrov prihodkov in 1,45 milijona dobička ter amortizacije. Podjetje ima sto zaposlenih. Lani je izplačalo za dva milijona evrov koncesijskih dajatev. Eno četrtino tega zneska so investirali v svoj razvoj, tri četrtine pa razdelili med občini Postojna (1,1 milijona) in Pivka (približno 400.000 evrov).

Vir:Delo.si

Zagreb - Kot je v oddaji V nedeljo ob dveh na Hrvaški televiziji dejal Emil Tedeschi, je Cockta ena najpomembnejših blagovnih znamk Droge Kolinske. Cockta je v nekdanji Jugoslaviji nastala zaradi želje, da se naredi nekaj podobnega Coca Coli. Vendar je bil narejen boljši izdelek, saj v njem ni ničesar škodljivega, niti kofeina. Gre za povsem naraven napitek, na bazi šipka in še 12 trav, je dejal. Insinuacije, da naj bi Drogo Kolinsko kupil za lastnika družbe Agrokor Ivico Todorića, pa je zavrnil in ocenil kot žaljive.

Skupina Atlantic in Agrokor sta dobra poslovna partnerja, saj je Atlantic največji dobavitelj Todoričevega koncerna. Uprava Istrabenza, večinskega lastnika Droge Kolinske, in Tedeschi sta se v začetku julija, kot smo poročali, dogovorila o prodaji 95 odstotkov Droge Kolinske Atlanticu, 382 milijonov vreden posel pa mora na skupščini 24. avgusta potrditi še večina lastnikov Istrabenza. Ker gre za prodajo več kot četrtinskega deleža v družbi, jo mora namreč v skladu z zakonom o gospodarskih družbah potrditi skupščina.

S prejeto kupnino si bo Istrabenz, ki je še vedno zadolžen za več 100 milijonov evrov, zagotovil denarna sredstva za poplačilo terjatev upnikov iz prisilne poravnave. Prodaja kapitalskega deleža v Drogi Kolinski se je glede na stanje trga kapitalskih poslov in širšega makroekonomskega okolja izkazala kot najverjetnejša realna možnost zagotovitve potrebnih denarnih sredstev za izpolnitev obveznosti iz prisilne poravnave, sta v gradivu za sklic skupščine zapisala uprava in nadzorni svet Istrabenza. Istrabenz se je v prodajni pogodbi zavezal k prodaji vseh izdanih navadnih imenskih delnic Droge Kolinske, še piše v gradivu.

Zato bo neposredno pred prodajo svojega 88,9-odstotnega deleža od ostalih treh lastnikov Droge Kolinske pridobil še preostale delnice. V skladu z dvema terminskima pogodbama, sklenjenima s Factor Banko in Probanko, bo Istrabenz re-odkupil 6,05 odstotka delnic Droge Kolinska, ki jih v času trajanja terminske pogodbe zaradi zadržanih upravljavskih pravic v svojih poslovnih knjigah sicer izkazuje kot svojo naložbo. Dodatno bo Istrabenz odkupil še pet odstotkov delnic od družbe NCA Investment Group.

Ta je sicer v lasti prvega moža Droge Kolinske Slobodana Vućićevića, omenjeni delež pa je dobil ob prodaji svoje družbe Grand Prom Drogi Kolinski pred nekaj leti. Tedeschi je na novinarski konferenci ob podpisu pogodbe z Istrabenzom dejal, da je Droga Kolinska njihova strateška naložba, ohranila bo ime in proizvodnjo kave, vode in brezalkoholnih pijač, sladkih in slanih prigrizkov in otroške hrane. Ob tem je dejal, da bo prodaja predvidoma zaključena do konca leta, kupnina bo izplačana v gotovini.

Kupec bo z nakupom Droge Kolinske postal ena največjih prehrambenih skupin v jugovzhodni Evropi s prihodki od prodaje v višini 650 milijonov evrov, 4300 zaposlenimi in enim izmed najmočnejših portfeljev izdelkov široke potrošnje v regiji, je še takrat dejal Tedeschi.

Vir:Delo.si

Da delodajalec zanje državi ne plačuje prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, so delavci podjetij Hysena Gashija, s.p., Hysena Gashija, d.o.o. in Lami gradbeništvo, d.o.o., posumili, ko jih je na to opozoril nekdanji sodelavec, ki je dobil odpoved.

Ko so tudi uradno izvedeli, da prispevki niso plačani, so nezadovoljni delavci, ki so se že pred časom za pomoč obrnili na Inšpektorat za delo, pričeli stavko, o ravnanju delodajalca pa so obvestili policijo, ki se je odzvala hitro in zaradi suma kršenja temeljnih delavskih pravic in davčne zatajitve priprli tri osebe.

Časniku Večer je uspelo izvedeti, da sta med priprtimi Hysen Gashi in njegov delovodja, identitete tretjega zaslišanca pa še ni znana. Hysen Gashi je za Večer pojasnil, da ima njegovo podjetje, ki je registrirano kot d.o.o., poravnane vse prispevek, medtem, ko so se v firmi, ki je organizirana kot s.p., dogovorili, da bodo socialne prispevke plačevali v obrokih. Gashijev odvetnik pa je bil kratek. Povedal je le to, da so se z delavci dogovorili, da se jutri vrnejo na delo.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Tečaj delnic Petrola se giblje 2,59 odstotka višje kot ob koncu ponedeljkovega trgovanja, a je promet s temi delnicami za zdaj skromen.

Na borznem parketu sicer največjo rast beležijo delnice Pivovarne Laško (+3,08 odstotka), višje pa se gibljejo tudi delnice Gorenja (+2,91 odstotka) in Luke Koper (+0,41 odstotka). Delnice Krke, ki so najprometnejše, so se medtem pocenile za 0,17 odstotka, delnice Mercatorja pa 0,32 odstotka.

Vir:Delo.si

Skupščina Mercatorja bo danes odločala tudi o imenovanju dveh novih članov nadzornega sveta. Nadzorni svet je pri iskanju kandidatov sledil pobudama večjih delničarjev, NLB in NKBM. NLB je predlagala imenovanje Mira Medveška, NKBM pa bi med nadzorniki želela videti Matjaža Kovačiča. Nadzorni svet je njuni pobudi sprejel ter Medveška in Kovačiča predlagal v imenovanje skupščini.

Da omenjenega sklepa ne bodo podprli, so sicer že napovedali v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD). Opozarjajo namreč, da mešanje in navzkrižje funkcij istih oseb z vidika članstva v organih nadzora in organih upravljanja družb ni sprejemljivo. Aktivno in neposredno upravljanje družb s strani predstavnikov bank, ki so z dotičnimi družbami praviloma celo v pomembnih poslovnih relacijah, bi bilo po njihovem mnenju "popolnoma neprimerno ter daleč od bančne dejavnosti", so zapisali na spletni strani.

Delničarji se bodo na skupščini seznanili še s poročilom uprave o pridobitvah in odsvojitvah lastnih delnic ter odločali o pooblastilu za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic. Uprava in nadzorniki predlagajo podelitev pooblastila za pridobitev največ 376.536 lastnih delnic družbe. Pooblastilo bi v skladu s predlaganim sklepom veljajo za 36 mesecev. Odločali bodo tudi o imenovanju pooblaščene revizijske družbe za leto 2010 - uprava in nadzorni svet predlagata imenovanje družbe KPMG Slovenija - ter o uskladitvi statuta družbe s spremenjenim zakonom o gospodarskih družbah.

Vir:Dnevnik.si

Skupna aktiva skupine Unicredit je v letu 2009 znašala skoraj 19,5 milijarde evrov, skupine NLB 18,4 milijarde evrov, skupine Intesa Sanpaolo, ki se je uvrstila na tretje mesto, pa 15 milijard evrov. Če bi imela NLB v Banki Celje večinski delež, bi na lestvici prehitela Unicredit, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil izvršni direktor v oddelku finančnega svetovanja v ljubljanskem Deloittu Janez Škrubej.

Prve tri bančne skupine v regiji predstavljajo 35 odstotkov celotne bančne aktive v tem prostoru, vseh 15 bank na lestvici pa pokriva 80 odstotkov celotne bančne aktive v regiji, je pojasnil. Na lestvici sicer prevladujejo tuje banke, na njej pa je tudi pet slovenskih; poleg NLB še skupina NKBM (na osmem mestu), Abanka Vipa (na devetem mestu), Banka Celje (na 12. mestu) in Gorenjska banka (na 14. mestu).

Slovenija je po velikosti aktive bančnega sektorja na prvem mestu v regiji, leta 2009 je prehitela velikost hrvaškega trga. Kapitalska ustreznost slovenskih bank je po njegovih navedbah nad evropskih povprečjem, večje banke so bolje kapitalizirane kot manjše. Vse večje bančne skupine regiji, ki jo sestavljajo Slovenija, Hrvaška, Srbija, BiH, Makedonija in Črna gora, so v lanskem letu ohranile dobičkonosnost, čeprav je ta manjša kot leto prej, razen NLB, ki je lansko leto sklenila z izgubo.

V preteklih letih je bila v regiji prisotna tudi konsolidacija, predvsem z nakupi bank, v letu 2009 nekoliko manj - v regiji sta bila le dva prevzema -, vendar Škrubej pričakuje, da se bo trend konsolidacije, ko se bodo gospodarske razmere malo bolj stabilizirale, še naprej nadaljeval. Skupina Zavarovalnica Triglav je z 952,2 milijarde evrov obračunanimi kosmatimi premijami prva na lestvici 15 največjih zavarovalniških skupin v regiji. Sledita ji skupina Croatia (456,4 milijarde evrov obračunane bruto premije) in skupina Agram (330,9 milijarde evrov obračunane bruto premije).

Na lestvici prevladujejo zavarovalnice iz regije, vse so zabeležile rast skupne premije. Na lestvici so poleg Triglava tudi Zavarovalnica Maribor (četrto mesto), Adriatic Slovenica (peto mesto), Vzajemna (šesto mesto), skupina Sava Re (13. mesto) in skupina Merkur (14. mesto). V zavarovalništvu je bil lani po Škrubejevi oceni prisoten drugačen trend od preteklih let, zavarovalnice so se namreč osredotočile na opravljanje s tveganji. Tudi na tem področju je bil lani slovenski trg v primerjavi z ostalimi državami regije najbolj razvit. "Tako banke kot zavarovalnice še bolj kot prej zdaj usklajujejo svoje poslovanje z regulatornimi zahtevami," je še dejal Škrubej. Kot je pojasnila vodja skupine obvladovanje tveganj v družbi Irena Novak, gre tu za prenos sporazuma Basel II pri bankah in Solventnost II pri zavarovalnicah.

Obe zahtevi govorita o kapitalski ustreznosti, funkciji nadzora in nadzornikov ter poročanju. Po njeni oceni je treba na Basel II gledati kot na priložnost in možnost, zavarovalniški sektor, ki ga implementacija Solventnosti II še čaka, pa bi se po mnenju Novakove lahko učile na napakah in izkušnjah bank pri uvedbi Basla II.

Vir:Dnevnik.si

Bruselj - Kot so danes sporočili iz Bruslja, omenjeno zvišanje kritja na 100.000 evrov pomeni, da bo 95 odstotkov vseh imetnikov bančnih računov v EU dobilo svoje prihranke nazaj, če njihova banka propade. Velik napredek bi predstavljalo tudi to, da bi se imetnikom bančnih računov denar povrnil v sedmih dneh, saj številni imetniki računov trenutno nanj čakajo tedne ali celo mesece. Da bi se omogočil tako kratek rok izplačila, bodo morali nadzorni organi sproti obveščati upravljalce sistemov zajamčenih vlog o težavah bank. Banke bodo morale v svojih knjigah navesti, ali so vloge zaščitene ali ne. Večina izboljšav bi lahko začela veljati že do leta 2012 oziroma leta 2013 in bi se uporabljala v vseh državah članicah EU ter po vključitvi v sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru tudi na Norveškem, Islandiji in v Liechtensteinu.

Evropejci tako ne bodo dobili le boljše zaščite za svoje prihranke, ampak bodo imeli tudi možnost izbrati najboljši produkt varčevanja v kateri koli državi EU, ne da bi jih pri tem skrbele razlike v zaščiti, poudarjajo v komisiji. Banke pa bodo imele koristi od predloga, ker bodo lahko ponujale konkurenčne proizvode po vsej EU, ne da bi jih tovrstne razlike ovirale. Poleg tega bodo imeli od boljšega financiranja sistemov koristi tudi davkoplačevalci, saj bo verjetnost državnih intervencij veliko manjša. Komisija predlaga tudi vrsto izboljšav na področju zaščite vlagateljev, ki bi večinoma lahko začele veljati že do konca leta 2012. Za vlagatelje, ki uporabljajo investicijske storitve, predlaga hitrejše izplačilo odškodnin, če jim investicijsko podjetje ne povrne vloženih sredstev zaradi goljufije, upravne zlorabe ali operativnih napak.

V skladu z obstoječo zakonodajo lahko namreč včasih vlagatelji na odškodnino čakajo tudi več let. Na podlagi predloga komisije bodo vlagatelji odškodnino prejeli najkasneje devet mesecev po propadu investicijskega podjetja. Pri tem naj bi se minimalna stopnja odškodnine povečala z 20.000 evrov na 50.000 evrov. Poleg tega bodo vlagatelji bolje obveščeni o tem, kdaj naj bi sistem odškodnin veljal, in bolje zaščiteni pred goljufivimi zlorabami, kadar z njihovimi sredstvi upravlja tretja oseba. "Današnje sprejetje paketa kaže na najnovejša prizadevanja komisije za zagotovitev preglednosti in odgovornosti finančnega sistema Evrope, da bi se krize v prihodnosti preprečevale in obvladovale," je ob tem povedal evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier. Evropski potrošniki si zaslužijo več, je poudaril in dodal, da potrebujejo zagotovitev, da so njihovi prihranki, naložbe ali zavarovalne police zaščiteni, ne glede na to, kje v Evropi se nahajajo. Zato poziva Evropski parlament in Svet EU, naj čim prej odobrita današnji paket ukrepov. Komisija je obenem začela javno posvetovanje o možnostih za izboljšanje zaščite imetnikov zavarovalnih polic. V ta namen je danes objavila belo knjigo o sistemih jamstev za zavarovanja, predloge in pripombe nanjo je mogoče podati do 30. novembra letos. V danes sprejeti beli knjigi komisija določa različne možnosti za zagotovitev poštene in celovite stopnje zaščite potrošnika v EU, kot tudi zavarovanje pred potrebo po denarju davkoplačevalcev za poravnavo stroškov propada zavarovalnice. Predlaga zlasti uvedbo direktive, s katero bi se zagotovilo, da sistemi jamstev za zavarovanja obstajajo v vseh državah članicah in izpolnjujejo vsaj minimalni sklop zahtev.

Vir:Delo.si

"Rad bi poudaril da je osnovno načelo tega sodelovanja že vzpostavljeno. Oba podpirava ta zelo konstruktiven napor, ki ga izvršujeta obe vladi, ter želiva, da imata obe vladi uspeh," je izjavil Türk novinarjem v dubrovniškem hotelu Argentina.

Dodal je, da bosta z Josipovićem pripravljena pomagati predsednikoma vlad Hrvaške in Slovenije, Jadranki Kosor in Borutu Pahorju. "Bova ugotovila, ali je svetovanje ali pomoč druge vrste na kateri točki pomembna. Zaenkrat ne morem povedati, da bo potrebna, ampak najina podpora je tu," je poudaril Türk.

Na novinarsko vprašanje, kako komentira dejstvo, da se Pahor in Kosorjeva danes ob robu Croatia Summita nista dogovorila glede odprtega vprašanja hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, je Türk odgovoril, da gre za vprašanja, o katerih se premier pogovarjata.

Ne prezgodaj sklepati

"Mislim, da se konture možnih rešitev kažejo. Ni treba sklepati prezgodaj. Verjamem, da bosta premier imela še kontakte," je povedal Türk. Napovedal je, da bosta tudi s predsednikom Josipovićem verjetno danes spregovorila o konturah možnih rešitev.

"Vsekakor mislim, da je dobro, da bi pristopili k reševanju tudi tega problema z načelom, da so tudi to rešljiva vprašanja. To niso vprašanja, ki jih je treba odlagati. Odlagana so dolgo časa in je zdaj prišel čas, da bolj hrabro pristopimo na pot reševanja," je še izpostavil slovenski predsednik.

Povedal je, da bo danes v Dubrovniku tudi priložnost, da z Josipovićem izmenjata mnenja o srečanju v Trstu 13. julija, ko bosta z italijanskim gostiteljem, predsednikom Giorgiom Napolitanom sodelovala na koncertu prijateljstva in obiskala Narodni dom, ki je bil požgan 13. julija 1920.

"To je obisk izjemne simbolične moči, ker bo italijanski predsednik skupaj s slovenskim in ob udeležbi hrvaškega prišel v Narodni dom in se poklonil spominu na trpljenje, ki je izšlo iz tistega časa," je izjavil Türk. Poudaril je, da "takšne geste do sedaj še ni bilo" v procesu dobrih odnosov med Slovenijo in Italijo.

Srečanje v Trstu je pomemben politični dogodek, ob robu pa bodo možnosti tudi za kakšne konkretne pogovore, sicer pa je prvenstveno pomembna simboličnost tega dogodka, je sklenil predsednik republike.

Pahor in Kosorjeva o LB konec julija

Slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor sta se v soboto ob robu vrha Croatia Summit v Dubrovniku dogovorila, da se bosta znova srečala 31. julija v Bohinju, kjer bosta govorila o zadnjem večjem odprtem vprašanju med državama - vprašanju hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke.

"Dogovorjeno je, da spričo pomembnih detajlov, ki so sestavni del rešitve tega vprašanja, skupaj s sodelavci opraviva še zadnje konzultacije pred 31. julijem, ko se ponovno prav zavoljo tega in morda še kakšnega drugega vprašanja srečava v Sloveniji v Bohinju," je Pahor povedal novinarjem po srečanju s Kosorjevo.

Sestanek na obletnico prvega srečanja

Spomnil je, da je 31. julija obletnica njunega prvega srečanja s Kosorjevo v Trakošćanu, "ko sva skupaj z vladama in parlamentoma dejansko obrnila novo poglavje v odnosih med državama". Dodal je, da Slovenija še vedno sprejema mednarodne pohvale zaradi arbitražnega sporazuma in da je treba izkoristiti dejanski prestiž, ki ga Ljubljana ima v zunanji politiki.

"Pogovarjala sva se torej o LB in meniva, da obstojijo velika upanja, da do konca meseca skupaj s strokovnjaki in institucijami, ki so zlasti na hrvaški strani involvirane v dokončno odločitev, morda pridemo do zadovoljive odločitve, ki bi omogočala, da bo Hrvaška zaprla četrto poglavje o prostem pretoku kapitala v pogajanjih z EU," je izjavil Pahor.

Napovedal je, da se bo do konca julija o dolgovih LB pogovarjal tudi s predstavniki BiH, Srbije in Makedonije, ker omenjeni problem ni le zadeva Hrvaške in Slovenije.

Hrvaške oblasti razumejo probleme Joška Jorasa

Medtem je Kosorjeva na sklepni konferenci vrha potrdila srečanje v Bohinju in napovedala, da se bo do takrat srečala z guvernerjem Hrvaške narodne banke (HNB) Željkom Rohatinskim, ki odkrito nasprotuje vstopu NLB na hrvaški trg. Kosorjeva je dejala, da se bo o vprašanju LB pogovorila tudi s koalicijskim partnerji.

Pahor je izrazil zadovoljstvo, ker "hrvaške oblasti razumejo probleme, s katerimi se soočajo ljudje, ki so na ozemljih, ki jih imata obe državi za svoje". Ob tem je posebej izpostavil probleme Joška Jorasa, "ki so javnosti najbolj znani, niso pa edini".

"Dogovor z premierko Kosorjevo je, da oblasti v Ljubljani in Zagrebu storijo za te ljudi vse do končne odločitve arbitražnega tribunala, da bodo lahko živeli kvalitetno življenje, ki bo neobremenjeno z rešitvijo tega vprašanja. To velja tudi za gospoda Jorasa in upam da bo ta problem rešen, da bo z rešitvijo zadovoljen", je še dejal Pahor.

Srečala se bosta tudi Žbogar in Jandroković

Dodal je, da sta se s Kosorjevo še dogovorila, da bosta zunanja ministra Samuel Žbogar in Gordan Jandroković dobila navodilo, da se neformalno srečata pred njunim sestankom v Bohinju in dogovorita čas, vsebino in način izmenjav diplomatskih not o ratifikaciji arbitražnega sporazuma ter da se potem lahko nadaljujejo vsa opravila za začetek dela arbitražnega sodišča.

Slovenski premier se je sicer ob robu vrha v Dubrovniku srečal tudi z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Valetinom Inzkom, s premieroma Kosova in Albanije, Hashimom Thacijem in Salijem Berisho, ter z makedonskim zunanjim ministrom Antoniom Milošeskim. Na omenjenih dvostranskih srečanjih so se pogovarjali o aktualnih dogodkih v regiji in vlogi Slovenije v jugovzhodni Evropi.

Vrh v Dubrovniku posvečen sodelovanju v regiji

Dubrovniški vrh z naslovom Croatia Summit 2010 - Jugovzhodna Evropa v soočanju z globalnimi izzivi je posvečen predvsem sodelovanju v regiji, med drugim pa so ga se udeležili tudi predstavniki drugih evropskih in severnoameriških držav, ter mednarodnih organizacij in institucij.

Po petkovem uvodnem delu konference, na katerem je govoril tudi slovenski premier, so udeleženci v soboto nadaljevali razpravo o gospodarskem upravljanju, posledicah globalne gospodarske krize in načinih sodelovanja za ustvarjanje uspešnih ekonomij. Razpravljali so tudi o globalni varnosti in prihodnosti Jugovzhodne Evrope.

V razpravi o svetovni gospodarski krizi so govorniki izpostavili potrebo po konsenzu pri iskanju rešitev za to najtežjo gospodarsko krizo po veliki depresiji v 30. letih 20. stoletja, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Hrvaška premierka Jadranka Kosor je na sklepni novinarski konferenci Croatia Summita 2010 ocenila, da je bil mednarodni vrh "izjemno pomemben in uspešen". Kot je dodala, je bilo glavno sporočilo srečanja, da je Hrvaška pripravljena podpirati evroatlantsko perspektivo svojih sosed, kar bo še dodatno okrepila, ko bo kmalu članica EU.

Dobrososedski odnosi in gradnja mostov sodelovanja

Kosorjeva je poudarila, da ima Hrvaška tudi podporo držav članic EU za vstop v evropski klub brez kakršnih koli zadržkov ter da ima odlično priložnost, da bo "zadnjih 500 metrov" maratonskih pogajanj sklenila do konca leta ali najpozneje v začetku leta 2011. Dodala je, da so bili vsi pogovori, ki so potekali na konferenci, usmerjeni v dobrososedske odnose in izgradnjo mostov sodelovanja.

Posebej je poudarila pomembnost gospodarskega sodelovanja in izrazila upanje, da bo prišlo tudi do uresničitve določenih gospodarskih projektov, o katerih so potekali pogovori v vrsti dvostranskih srečanj udeležencev.