Washington - Medvedjev, ki namerava zgraditi rusko Silicijevo dolino, bo jutri odpotoval v Kalifornijo. Srečal se bo z vodilnimi v ameriški tehnološki panogi, vključno z izvršnim direktorjem Googla, in sicer po tem, ko je Cisco System že sporočil, da namerava "dramatično" povečati vlaganja v Rusiji. V Washingtonu bo Medvedjev nadaljeval pogovore z Obamo in s predsednikom uprave Boeinga.

Državi sta v zadnjem letu že podpisali sporazum o zmanjšanju jedrskega oboroževanja in sodelovanju v Afganistanu. Rusija je prav tako podprla ameriški predlog za sankcije proti Iranu. Obe strani, tako Kremelj kot Bela hiša, sta mnenja, da je obisk Medvedjeva možnost za premik tega sodelovanja še v sfero poslovnega sodelovanja.

Po trgovinski menjavi z Rusijo so ZDA na osmem mestu. Tja Rusija izvaža surovo nafto, aluminij, titan in gnojila, in to kar 80 odstotkov teh dobrin, vendar vse le ni tako rožnato. "Medvedjev mora prepričati ameriške vlagatelje, da lahko v Rusiji zaslužijo in da država ščiti interes teh," je dejal glavni strateg finančne korporacije UralSib iz Moskve Chris Weafer. Še več, "prepričati jih mora, da Rusija le ni mešanica Orwellove vizije iz 1984 in igre "Mafija Central"," je zaključil Weafer.

Vir:Delo.si 

Grški turizem po podatkih tiskovne agencije AP pomeni okoli 15,5 odstotka celotnega bruto domačega proizvoda države, država pa skupaj s Španijo, Italijo, Francijo in Turčijo sodi med pet najbolj obiskanih poletnih destinacij v Evropi. Lani je bilo tam okoli 2,3 milijona Nemcev in 2,1 milijona Britancev, to pa sta tudi državi, od koder prihaja največji delež gostov.

Čeprav naj bi delež slednjih upadel - Britancev predvsem zaradi lastnih težav z recesijo, Nemcev pa tudi zaradi negativne kampanje v času letošnje "grške krize" -, naj se število slovenskih turistov v tej državi ne bi znižalo. Po zagotovilih nekaterih slovenskih turističnih agencij se bo obisk še celo povečal. V Kompasu pravijo, da letos v primerjavi z lanskim letom beležijo rahlo povečano zanimanje za počitnice v Grčiji, kar pripisujejo predvsem pozitivnim izkušnjam preteklih let. Kot je povedal svetovalec uprave Mišo Mrvaljević, je lani z njimi to državo obiskalo okoli 17.000 Slovencev, od tega jih je več kot 12.000 tam počitnikovalo, drugi pa so po državi potovali. "Upadanja povpraševanja nismo zabeležili, res pa je, da trenutne razmere pogojujejo včasih poznejše odločanje za počitnice, saj negotovost onemogoča ljudem dolgoročno planiranje počitnic.

 Gospodarska kriza je počitnice skrajšala in preusmerila nekatere k nakupu počitnic v objektih nižjih kategorij," je razložil Mrvaljević, ki zagotavlja, da so počitnice v Grčiji kljub nedavnim nemirom varne kot vselej doslej. Enako menijo tudi v Relaxu, kjer pravijo, da je tudi pri njih zanimanje za Grčijo letos večje kot doslej. "Rezervacije in povpraševanje kažejo, da bo realizacija pri nas letos za 30 odstotkov večja. Vsekakor pa je odločitev za počitnice v tej državi povsem varna. Vsakodnevno smo preko naših predstavnikov na grških otokih v stiku z gosti, ki preživljajo svoje počitnice brezskrbno, tako kot v prejšnjih sezonah," je poudaril Jože Režonja iz Relaxa.

Med tistimi, ki posebej veliko poslujejo z Grčijo, je tudi potovalna agencija Collegium, ki je specializirana za področje mladinskega turizma. Letošnje prve odhode slovenskih maturantov so opravili že maja, v naslednjih mesecih pa se bodo na pot podali še ostali potniki. Tako bo letos s to agencijo na maturantski izlet potovalo skoraj 6000 maturantov in 3000 absolventov, ki so za svojo destinacijo po večini izbrali prav grške otoke.

Kot je za STA povedala vodja promocije v agenciji Alenka Šurlan, se je z omenjenih destinacij nedavno vrnilo tudi vodstvo podjetja skupaj z zaposlenimi in zunanjimi sodelavci, ki bodo spremljali potnike na njihovih potovanjih. "Obisk je pokazal, da je Grčija varna turistična destinacija, kjer se potniki dobro, predvsem pa varno počutijo. Turizem v Grčiji velja za enega glavni virov prihodkov države, zato varnost turistov ni ogrožena. Sicer pa v naslednjih dneh pripravljamo roditeljske sestanke s starši maturantov, kjer jih nameravamo podrobneje seznaniti s potekom izleta, kakor tudi z osebno izkušnjo na nedavnem potovanju v Grčiji," je dejala Šurlanova.

Tudi na ministrstvu za zunanje zadeve menijo, da ni podatkov o nevarnostih, zaradi katerih bi odsvetovali potovanje v to državo. Ob vladnih ukrepih za premagovanje finančnih težav so sicer predvsem v večjih mestih potekale množične demonstracije in stavke, ki so povzročile nekaj zastojev v prometu, tudi letališkem. Teh tudi v prihodnjih tednih ni mogoče izključiti, a to vsaj doslej ni veljalo za turistične kraje izven večjih mest, menijo na ministrstvu. V primeru demonstracij, popotnikom na zunanjem ministrstvu priporočajo, da se demonstracij izogibajo. Prav tako svetujejo splošno previdnost ter skrbno spremljanje informacij lokalnih medijev in spoštovanje napotkov lokalnih organov.

Vir:Dnevnik.si

Bruselj - Dolžniška kriza Grčije je to pomlad sprožila val zaskrbljenosti po vsem svetu ter podžgala ugibanja, da ji bodo sledile Španija, Portugalska, Italija ali Irska. "Strukturne reforme so nujne v številnih državah, če se v bodoče želimo izogniti krizam. Še posebej Grčija in Italija, pa tudi Španija in Portugalska morajo izvesti reforme," ugotavljajo v bruseljskem think-tanku European Policy Centre (EPC).

Madžarska, Latvija in Romunija, ki so vse morale koristiti pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), prav tako morajo uvesti reforme v svojih gospodarstvih, da bi izboljšale vladanje, konkurenčnost in produktivnost ter se učinkovito spopadle z dolgoročnimi izzivi, v poročilu navaja institut. Kazalec EPC evropske gospodarske vzdržnosti je 27 članic EU razvrstil glede na gospodarsko rast, uravnoteženost proračuna ter javni dolg, glede na konkurenčnost, korupcijo in pričakovano breme pokojnin v prihodnosti.

Grčija, ki je skoraj v vseh kategorijah povsem pri dnu razvrstitve, ter Italija in Portugalska so označene kot "nevzdržne", saj jih teži dolg, nizka pričakovana rast, stroški pokojnin in korupcija. "Grčija je poseben primer, saj je v daleč najslabšem položaju, tako pri kratkoročnih kot dolgoročnih kazalnikih," navaja poročilo. Z ozirom na dolgoročne kazalnike se med težavne uvršča tudi Italija, dolgoročne strukturne težave pa izkazuje tudi Portugalska. Španija, Latvija, Romunija, Madžarska, Malta, Litva, Ciper, Slovenija in Irska so označene kot "v nevarnosti", da njihova gospodarstva postanejo nevzdržna, pri čemer je v najslabšem položaju Španija.

Slovenija je sicer v primerjavi z razvrstitvijo iz leta 2007 napredovala za dve mesti, z 19. na 17. mesto. Med najslabše države pa se je uvrstila pri stroških staranja prebivalstva. Na drugi strani razvrstitve se najboljša prihodnost v EU obeta gospodarstvu Švedske, sledijo pa ji Danska, Estonija in Finska.

Vir:Delo.si

Luxembourg - Podatki Eurostata potrjujejo rahlo zvišanje inflacije v državah z evrom, ki so aprila beležile 1,5-odstotno, marca pa 1,4-odstotno inflacijo. Stopnja inflacije se je tako precej približala srednjeročnemu cilju Evropske centralne banke, ki si želi inflacije blizu, vendar nekoliko pod dvema odstotkoma. Celotna EU je maja na letni ravni zabeležila dvoodstotno inflacijo, kar je enako kot v mesecu poprej in 0,1 odstotne točke več marca.

Mesečna stopnja inflacije v območju evra je maja znašala 0,1 odstotka, v sedemindvajseterici pa 0,2 odstotka. K letni inflaciji so v območju evra največ prispevale cene transporta, ki so se zvišale za 5,5 odstotka, ter alkohola in tobačnih izdelkov (4,4 odstotka).

Cene so se najbolj znižale v skupinah komunikacije (za 1,1 odstotka), rekreacija in kultura (za 0,3 odstotka) ter hrana (za 0,2 odstotka). V mesečni primerjavi so se najbolj zvišale cene v skupinah rekreacija in kultura ter alkohol in tobak, v obeh skupinah za 0,4 odstotka.

Znižale so se cene v skupini hrana in komunikacije (oboje za 0,2 odstotka), nespremenjene pa so ostale cene izobraževanja. Maja so najnižjo stopnjo inflacije na letni ravni zabeležili v Latviji (-2,4 odstotka), na Irskem (-1,9 odstotka) ter na Nizozemskem (0,4 odstotka).

Najvišjo stopnjo inflacije pa so zabeležile Grčija (5,3 odstotka), Madžarska (4,9 odstotka) ter Romunija (4,4 odstotka). V Sloveniji so se cene maja na letni ravni zvišale za 2,4 odstotka, na mesečni pa za 0,4 odstotka. Vir:Delo.si

Washington - Kot ugotavljajo v skupnem poročilu Združenih narodov (ZN) in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), bo doprinos držav Bric na področju agrikulture v naslednjem desetletju trikrat večji kakor v velikih razvitih državah. Živinoreja in cene pridelkov bodo v teh državah ostajale nad dolgoročnim povprečjem.

K gospodarski rasti bosta znatno prispevala tudi rastoča urbanizacija in dohodki prebivalstva. „Države v razvoju bodo postale glavne proizvajalke hrane na svetovnem trgu, prav tako pa bodo prednjačile v svetovni potrošnji in trgovini," je zapisano v poročilu. Proizvodnja hrane se bo v naslednjih letih iz že narejenih produktov obrnila na sveže pridelano hrano, ki jo bodo ponudile ravno države v razvoju. Pričakovana neto produkcija hrane na svetovni lestvici je 22-odstotna, vendar bo ta v 30 članicah OECD zgolj 10-odstotna, medtem ko bo v državah Zahodne Evrope ta produkcija celo stagnirala.

Produkcija hrane v državah OECD je namreč kar trikrat počasnejša kot v državah Brica, za katere je napovedana 27-odstotna rast. Poročilo napoveduje visoko gospodarsko rast na področju agrikulture tudi v Ukrajini. Realne cene pridelanega žita bodo domnevno zrasle od 16 do 40 odstotkov nad svojim povprečjem. Kot navaja poročilo, bo največjo rast na področju kmetijstva doživela Brazilija, za katero se do leta 2019 pričakuje 40-odstotno rast, medtem ko bo ta na Kitajskem in v Rusiji 26-odstotna, v Indiji pa 21-odstotna.

Projekcije za Ukrajino kažejo na 29-odstotno rast v pridelavi hrane. Med leti 2007 in 2008 so cene prehrambenih proizvodov narasle, kar je povzročilo mnoge demonstracije in proteste. Povečale so se tudi zahteve po uporabi biogoriv v proizvodnji. Po napovedi skupnega poročila do ponovnega cenovnega šoka na prehrambenem trgu ne bo prišlo, razen če bodo cene energentov ponovno poskočile. V poročilu je napoved, da bo do leta 2050 globalna proizvodnja hrane narasla za 70 odstotkov.

Vir:Delo.si

Svet Evropske centralne banke (ECB) na današnjem zasedanju v skladu s pričakovanji ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki že leto dni vztraja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. Po trenutnih pričakovanjih večine poznavalcev naj bi cena denarja še lep čas ostala na rekordno nizki ravni.

Vir: Dnevnik.si

Nekatere evropske države bi lahko zajel drugi val recesije, če Evropa ne bo izšla iz dolžniške krize, ki pa prav tako grozi državam srednje Azije in Latinske Amerike, je sporočila Svetovna banka.

Vir:Dnevnik.si

Grški bruto domači proizvod (BDP) je v prvem četrtletju v primerjavi s predhodnim četrtletjem upadel za odstotek, v primerjavi s prvim četrtletjem lani pa za 2,5 odstotka, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP revidirane podatke danes objavil grški statistični urad.

Vir:Dnevnik.si