Washington - Kot ugotavljajo v skupnem poročilu Združenih narodov (ZN) in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), bo doprinos držav Bric na področju agrikulture v naslednjem desetletju trikrat večji kakor v velikih razvitih državah. Živinoreja in cene pridelkov bodo v teh državah ostajale nad dolgoročnim povprečjem.

K gospodarski rasti bosta znatno prispevala tudi rastoča urbanizacija in dohodki prebivalstva. „Države v razvoju bodo postale glavne proizvajalke hrane na svetovnem trgu, prav tako pa bodo prednjačile v svetovni potrošnji in trgovini," je zapisano v poročilu. Proizvodnja hrane se bo v naslednjih letih iz že narejenih produktov obrnila na sveže pridelano hrano, ki jo bodo ponudile ravno države v razvoju. Pričakovana neto produkcija hrane na svetovni lestvici je 22-odstotna, vendar bo ta v 30 članicah OECD zgolj 10-odstotna, medtem ko bo v državah Zahodne Evrope ta produkcija celo stagnirala.

Produkcija hrane v državah OECD je namreč kar trikrat počasnejša kot v državah Brica, za katere je napovedana 27-odstotna rast. Poročilo napoveduje visoko gospodarsko rast na področju agrikulture tudi v Ukrajini. Realne cene pridelanega žita bodo domnevno zrasle od 16 do 40 odstotkov nad svojim povprečjem. Kot navaja poročilo, bo največjo rast na področju kmetijstva doživela Brazilija, za katero se do leta 2019 pričakuje 40-odstotno rast, medtem ko bo ta na Kitajskem in v Rusiji 26-odstotna, v Indiji pa 21-odstotna.

Projekcije za Ukrajino kažejo na 29-odstotno rast v pridelavi hrane. Med leti 2007 in 2008 so cene prehrambenih proizvodov narasle, kar je povzročilo mnoge demonstracije in proteste. Povečale so se tudi zahteve po uporabi biogoriv v proizvodnji. Po napovedi skupnega poročila do ponovnega cenovnega šoka na prehrambenem trgu ne bo prišlo, razen če bodo cene energentov ponovno poskočile. V poročilu je napoved, da bo do leta 2050 globalna proizvodnja hrane narasla za 70 odstotkov.

Vir:Delo.si

Svet Evropske centralne banke (ECB) na današnjem zasedanju v skladu s pričakovanji ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki že leto dni vztraja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. Po trenutnih pričakovanjih večine poznavalcev naj bi cena denarja še lep čas ostala na rekordno nizki ravni.

Vir: Dnevnik.si

Nekatere evropske države bi lahko zajel drugi val recesije, če Evropa ne bo izšla iz dolžniške krize, ki pa prav tako grozi državam srednje Azije in Latinske Amerike, je sporočila Svetovna banka.

Vir:Dnevnik.si

Grški bruto domači proizvod (BDP) je v prvem četrtletju v primerjavi s predhodnim četrtletjem upadel za odstotek, v primerjavi s prvim četrtletjem lani pa za 2,5 odstotka, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP revidirane podatke danes objavil grški statistični urad.

Vir:Dnevnik.si

Gazprom in grška Desfa, operaterka grškega prenosnega plinovodnega omrežja, sta včeraj v Moskvi podpisala pogodbo o sodelovanju pri ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Grčija. Nov krak na skici Gazproma, do zdaj ga ni bilo, vodi iz Madžarske do Avstrije in potem do Italije.

Vir:Delo.si

Svetovne letalske družbe bodo po oceni Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) letos ustvarile 2,5 milijarde dolarjev dobička, kar je precej bolje od marčne napovedi, ko je IATA letalskim družbam napovedala izgubo v višini 2,8 milijarde dolarjev. Kot edine naj bi izgubo beležile evropske letalske družbe.

Vir:Dnevnik.si

Evropska komisija je predlagala ustanovitev posebne agencije, ki bi nadzirala bonitetne agencije. Po predlogu bo tako imenovana Esma lahko sprožila preiskave in izvajala inšpekcije, obenem pa bo lahko bonitetne hiše kaznovala ter v skrajnem primeru vzela njihovo licenco.

 Vir: Dnevnik.si