V Krki, ki jo vodi Jože Colarič, pojasnjujejo, da bi morali v primeru črnega scenarija, po katerem bi bilo treba za evro odšteti devet kun, z raznimi ukrepi, med drugimi tudi s cenovnimi prilagoditvami, zavarovati svojo konkurenčnost na hrvaškem trgu. "Na podlagi aktualnih napovedi analitskih hiš verjamemo, da kuna ne bo toliko oslabela," ocenjujejo v Krki, ki je v prvem četrtletju letošnjega leta v sosednji državi ustvarila 10,5 milijona evrov prihodkov. To je bilo za dva odstotka več kot v enakem obdobju leto pred tem. Pri obvladovanju valutnih tveganj pa so Krki na Hrvaškem v pomoč njene proizvodne zmogljivosti v tej državi, s pomočjo katerih znižuje svojo izpostavljenost v kunah.

V Mercatorju razlagajo, da bi večja devalvacija kune pomenila negativen vpliv na njihovo poslovanje v obliki negativnih tečajnih razlik iz financiranja. Mercator, v katerem je predsednik uprave Žiga Debeljak, ima namreč večino finančnih obveznosti na Hrvaškem vezanih na evro, kar bi povzročilo, da bi bili stroški servisiranja finančnih obveznosti večji. Podobno ocenjuje tudi predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser: "Tečajne razlike na Hrvaškem povzročajo bilančno negativne položaje pri na evro vezanih virih financiranja in tudi na nabavni strani." Perutnina Ptuj ima v Čakovcu namreč tovarno.

Lani je Perutnina Ptuj na Hrvaškem ustvarila 36,3 milijona evrov prihodkov, v letošnjem letu pa jih načrtuje doseči 42 milijonov evrov. Predsednik uprave Žita Toni Balažič pravi, da zaradi možne devalvacije kune niso zaskrbljeni, saj skupina Žito na Hrvaškem ustvari le tri odstotke vseh prihodkov. "Tudi valutna tveganja so obvladljiva, ker imamo večino pogodb s hrvaškimi partnerji sklenjenih v evrih," razlaga Balažič. Pri tem izpostavlja, da lahko nastane problem s srednjeročnega vidika. "Hrvaška je trg, na katerem želimo pridobiti večji tržni delež. Če bo kuna devalvirala, bo to povzročilo, da bo uvoženo blago na hrvaškem trgu postalo dražje," pravi Balažič. Kot Balažič tudi predsednica uprave Kompasa Simona Mele pojasnjuje, da imajo vse pogodbe s hrvaškimi partnerji vezane na evro. "Medtem ko se cene naših aranžmajev ne bodo spreminjale, bo zunajpenzionska ponudba v primeru devalvacije kune za slovenske turiste postala cenejša," pravi Meletova. Na vprašanje, ali lahko pričakujemo naraščanje cen v turizmu, pa je odgovorila, da je to še prenagljeno napovedovati.

Vir:Dnevnik.si

(Zapri)

Bruselj - V Sloveniji se je starost ob upokojitvi na začetku stoletja povečala za dobra tri leta. Leta 2002 so naši sodržavljani s trga dela odhajali pri 56,6 leta, leta 2006 pa pri že 59,8 leta, vendar so se še vedno upokojili prej, kot je povprečje v Uniji. V sedemindvajseterici so na prvem mestu Irci (64,1 leta), najmlajše upokojence pa imajo v Romuniji (55,5 leta). Dejstvo, da je pri 60. letih zaposlenih komaj 50 odstotkov prebivalcev, je v nasprotju s sklepi vrha Evropske unije v Barceloni (2002) o podaljšanju starostne dobe za upokojitev za pet let, pa tudi v neskladju s ciljem pred kratkim sprejete strategije Evropa 2020. Po njem bi morali konec prihodnjega desetletja zagotoviti 75-odstotno zaposlenost evropskega prebivalstva v aktivni dobi starosti.

Ljudje živimo dlje, in če ne bomo dlje tudi zaposleni, utegnejo trpeti pokojnine, ali pa se bodo nevzdržno povečevali izdatki zanje, ugotavlja zelena knjiga o pokojninah, posledice demografskih sprememb pa je še poslabšala kriza, ki je skoraj povsod po Evropi zmanjšala bruto proizvod. A tudi po izhodu iz recesije bruseljski ekonometristi še nekaj časa napovedujejo (pre)nizke stopnje gospodarske rasti. Kljub reformam, ki so že znatno zmanjšale posledice staranja prebivalstva za prihodnje stroške pokojnin, se utegnejo izdatki, ki so povezani s starostjo, do leta 2060 povišati za skoraj pet odstotnih točk, od tega bo polovica namenjena za pokojnine. Zelena knjiga zato opozarja, da bodo nujni dodatni ukrepi za trajnejše izboljšanje likvidnostnega položaja javnih pokojninskih shem. Še posebno v prihodnjih letih, ko naj bi bili državni proračuni pod strožjim nadzorom, marsikatera vlada pa bo morala zaradi zaostrenih določil pakta stabilnosti in rasti (ta kršiteljicam proračunske discipline grozi s hudimi sankcijami, celo z zamrznitvijo ali odvzemom subvencij iz evropskih skladov) drastično znižati javne izdatke, zlasti v državah, ki jim napovedujejo znatno zviševanje socialnih stroškov.

Brez konkretnih predlogov Tudi posledic finančne in še gospodarske krize za prihodnje pokojnine ne gre podcenjevati, kajti, kot redno opozarja socialna statistika, število brezposelnih se je v tem času povečalo, to pa zmanjšuje priliv v pokojninske sheme, marsikje so delavci tudi prisiljeni privoliti v nižje prejemke ali krajšanje delovnega časa. Kriza je, navsezadnje, prizadela zasebne pokojninske sklade, ki so po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj v letu 2008 izgubili več kot petino vrednosti, kljub delnemu izboljšanju pa ostajajo daleč pod zahtevano ravnjo solventnosti. Čeprav zelena knjiga ne omenja nobenih s številkami podprtih predlogov za podaljšanje aktivne življenjske dobe, je jasno, da je prav takšna rešitev najbliže avtorjem dokumenta.

V njem je zapisano tudi, da bi se hitremu povečanju deleža starejšega prebivalstva lahko izognili, če bi ljudje delali dlje, kajti v nasprotnem primeru je »boleča kombinacija nižjih pokojnin in višjih prispevkov videti neizogibna«. V vseevropski razpravi, ki bo trajala do 15. novembra, naj bi ugotovili, kako lahko Unija pomaga članicam pri iskanju ravnotežja med obdobji zaposlenosti in upokojitve, poiskali rešitve za odpravljanje ovir pri mobilnosti delavcev in kapitala ter zagotovili varnejše pokojnine zdaj in v prihodnje. Zadnjo besedo pa bodo imele vlade članic, saj je vloga Unije na področju pokojninske zakonodaje omejena na čezmejno sodelovanje med sistemi socialne varnosti. Nedavna javnomnenjska raziskava Eurobarometra je pokazala precejšnjo zaskrbljenost državljanov članic Unije, saj kar 73 odstotkov anketiranih pričakuje nižje pokojnine ali pa meni, da se bodo morali upokojiti pozneje oziroma privarčevati več denarja za starost. Dobra polovica se celo boji, da pokojnine ne bodo zadoščale za dostojno življenje.

Vir:Delo.si

(Zapri)

Povečanje števila potnikov pa si na brniškem letališču obetajo predvsem zavoljo novih prog nizkocenovnih prevoznikov. Tako letos v Barcelono za malo denarja leti Vueling, že šest let v London leti britanski Easyjet, ki je vmes letel tudi v Berlin, a linijo žal ukinil. Bo pa od decembra naprej s tem prevoznikom mogoče za malo denarja leteti v Milano in Pariz. Prek spleta bo vozovnice mogoče kupiti že od danes naprej, enosmerna vozovnica z vsemi taksami pa bo za Pariz stala 25, za Milano pa 20 evrov.

Easyjet je sicer po številu potnikov četrta največja evropska letalska družba, imajo 189 letal, katerih povprečna starost je 3,4 leta, letijo na 521 progah, navzoči so na 121 letališčih v 29 državah. Nizkocenovni prevozniki imajo v Sloveniji samo desetodstotni delež in z novima progama želi Easyjet to izboljšati. Letno zdaj v London prepeljejo okrog 80 tisoč potnikov, prihodnje leto naj bi jih dvakrat toliko.

V Pariz bodo leteli ob torkih, četrtkih in sobotah od 2. decembra naprej z letalom airbus 319 s 156 sedeži. Povsem enako velja za Milano. Čeprav direktor Easyjeta za Švico, Avstrijo in vzhodno Evropo Peter Voets ni želel napovedovati prihodnjih novih linij, pa je Janez Krašnja potrdil, da se vnovič dogovarjajo za Berlin. Tudi z drugimi prevozniki, saj naše letališče slabo "pokriva" severno Nemčijo, ki je sila pomemben trg. "Potniki nizkocenovnih prevoznikov niso slabi turisti. Nasprotno. Glede na naše raziskave pri nas ostanejo šest dni, ogledajo si Ljubljano, Kranjsko Goro, Bled in Bohinj, stanujejo v boljših hotelih in za nastanitev plačajo v povprečju 350 evrov, še vsaj 50 jih zapravijo na dan za druge storitve. Multiplikativni učinki novih prog nizkocenovnih prevoznikov so torej očitni," je prepričan Janez Krašnja.

Vir:Dnevnik.si

(Zapri)

Ljubljana - Pogovori bodo osredotočeni na načrtovano prenovo vseh družb skupine Telekom Slovenije v Sloveniji, ki vodi v združitev Telekoma Slovenije in Mobitela, Telekomove hčerinske družbe, ki je največji mobilni operater v državi. Posvetili se bodo tudi zakonodajnemu oziroma regulatornemu okviru ter mednarodnemu poslovanju. Skupina Telekom se je namreč v zadnjih letih močno razširila predvsem v države na območju nekdanje Jugoslavije.

Pri tem velja omeniti, da je nedavna posebna revizija pokazala na vrsto pomanjkljivosti pri nakupih družb, ki jih je Telekom izvedel v Makedoniji, in družbe Najdi.si. Nadzorniki Telekoma so zato zadolžili sedanjo upravo, da do 15. julija izvede aktivnosti za sprožitev ustreznih pravnih postopkov v zvezi z odgovornostjo članov uprave in nadzornega sveta v prejšnjem sklicu. Kot še dodajajo v Telekomu, katerega krmilo je letos po izteku mandata Bojanu Dremlju prevzel Ivica Kranjčević, naj bi s premierom spregovorili tudi o vprašanjih, povezanih z alternativnimi telekomunikacijskimi operaterji.

Telekom in alternativni operaterji, ki nekatere svoje storitve ponujajo na Telekomovi infrastrukturi, so v sporu, ker slednji niso pripravljeni v celoti poravnati računov, ki jim jih izstavlja Telekom. Alternativni operaterji pravijo, da ne poravnavajo le spornih obveznosti, Telekom pa se s tem ne strinja in poudarja, da so mu dolžni že več kot 10 milijonov evrov.

Vir:Delo.si

(Zapri)

Po besedah Mateja Špendla iz sektorja zakladništvo v Raiffeisen Banki bomo v Sloveniji danes za sto evrov prejeli približno 716 kun, na Hrvaškem pa od 713 do 715 kun. "V primeru, da se odločimo za nakup kun v menjalnici, pa se kuna podraži za dva do tri odstotke, kar v večini primerov predstavlja provizijo menjalnic," razlaga Špendl. Dodaja, da nam bodo še slabše kuno zamenjali, če bomo plačevali v evrih, saj v večini primerov na mestih, kjer kuno lahko zamenjamo, sprejemajo tečaj sedem kun za evro. Zato Špendl vsem tistim, ki imajo namen letovati na Hrvaškem, svetuje, da večino načrtovanih izdatkov v kune zamenjajo pri domačih bankah in si s tem prihranijo dragocen dopustniški čas.

Direktor sektorja upravljanja s tveganji Nove Kreditne banke Maribor Peter Kupljen razlaga, da dvig gotovine na bankomatu na Hrvaškem s kartico maestro za njihove komitente znaša 2,75 evra, za kartico mastercard pa pet odstotkov od zneska dviga oziroma minimalno šest evrov. Medtem ko je provizija v primeru dviga s kartico maestro v bankah 2,75 odstotka, znaša pri dvigu s kartico mastercard minimalno osem evrov, pravi Kupljen. Po njegovih besedah je kuna v preteklih letih v poletnih mesecih običajno pridobivala na vrednosti zaradi povečanega povpraševanja po valuti s strani turistov. "V zadnjih dveh letih je zaradi globalne finančne krize ta trend manj opazen," pojasnjuje Kupljen. Kot pravi Špendel, je razumljivo, da se kuna v primerjavi z evrov pred poletnimi meseci okrepi, saj se tečaj kune oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje in ni vezan na nobeno tujo valuto ali košarico. Sicer pa je bilo po besedah Špendla v začetku letošnjega leta za evro treba odšteti 7,3 kune. "V zadnjih mesecih je Hrvaška večkrat intervenirala na deviznem trgu z odkupom večjih količin kun in na ta način želela ohraniti tečaj kune nad 7,20 za evro, kar pa ji ni uspelo. Razlogi za takšne intervencije so predvsem makroekonomske narave in niso povezani z začetkom glavne turistične sezone," pojasnjuje Špendl.

Vir:Dnevnik.si

(Zapri)

 Ljubljana - V sklad bodo vlagale banke in finančne institucije iz Katarja, katerih lastnik je emir, torej voditelj te arabske države, šejk Hamad bin Khalifa al Thani. Njegovo premoženje je ameriška revija Forbes ocenila na dve milijardi dolarjev, kar ga na lestvici najbogatejših monarhov sveta uvršča na osmo mesto. O značilnostih poslovanja v arabskem svetu in vzajemnem skladu po načelih šeriatskega prava smo se pogovarjali s predsednikom uprave Ilirike Igorjem Štembergerjem.

Družba za upravljanje (DZU) Ilirika v Sarajevu je registracijo vzajemnega sklada v BiH začela avgusta 2008, tik pred izbruhom svetovne finančne krize.Igor Štemberger se spominja, da se je takrat zaradi krize in kolapsa trga precej ustrašil, kako privabiti dovolj vlagateljev. Zato se je domislil, da bi ustanovili sklad po načelih šeriatskega prava, kakršnega v regiji ni. Pri tem pa se ni hotel približati le muslimanom v Bosni, ampak tudi tistim v drugih islamskih državah. Udeležil se je politično-gospodarskih delegacij v več državah, in sicer v Azerbajdžanu, Kazahstanu, Libiji, Egiptu, januarja letos pa je z delegacijo, ki jo je vodil predsednik Slovenije Danilo Türk, obiskal tudi Katar.

Predstavnikom Katarja je predstavil projekt, ti pa so ga obiskali v Ljubljani, kjer so se dogovorili za vlaganje v vzajemni sklad po šeriatskem pravu. Ta ne dovoljuje kupovanja delnic podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo orožja, svinjskega mesa, tobaka in alkohola, niti družb, ki so glede na svoja sredstva zadolžene nad 33 odstotki ali ki imajo zelo visoke obveznosti, prav tako ne bank, ki izplačujejo obresti.

Takšna pravila o kakovosti naložb bi bilo smotrno uveljaviti tudi za vzajemne sklade v Evropi, mar ne?

Lahko bi jih, princip je namreč zelo moder. Oni se že na začetku distancirajo od vsega, kar je lahko škodljivo oziroma bi lahko prineslo velika tveganja. Med pogovori sem se veliko naučil o pristopu in načinu razmišljanja. Zanje tradicionalno velja, da ne hitijo. A se obrnejo zelo hitro, če vidijo primerno in koristno vsebino.

Česa ste se naučili, kar vam lahko koristi pri nadaljnjem poslu?

Katarci so nas večkrat vprašali, koliko denarja hočemo. A mi nikoli nismo rekli, kaj si želimo. To bi bilo prepotentno, preveč neposredno, narobe. Oni lahko dajo, kolikor želijo ter kolikor bo zanje prav in koristno. Mi smo predlagali, naj najprej dajo manj, nato pa lahko kaj dodajo, če se jim bo to zdelo koristno. Po drugi strani ti pokažejo spoštovanje in ga tudi pričakujejo. Želijo si, da spoštuješ njihove manire, način življenja, vero.

Pričakujejo spoštovanje do halala, pravil o vedenju, prehranjevanju, oblačenju. Vse to mora poslovnež upoštevati, da dobi posel.

Da dobi možnost, da dobi posel. Potem lahko s svojim spoštovanjem naprej utrjuje in potrjuje odnos.

Mesec in pol po vašem obisku v Dohi vas je v Ljubljani obiskala katarska delegacija. V njej so bili tudi šejk Faisal al Thani iz emirjeve družine, šejk Walid bin Hadi, predsednik šeriatskega odbora, ki bo spremljal primernost naložb v vzajemnem skladu, pa tudi predstavnik, zadolžen za verska vprašanja. Kakšna je bila vloga zadnjega?

Kakšna je bila njegova vloga, težko ocenim; tudi zame je bilo to majhno presenečenje. Njihova pravila so stroga, kar je tudi prav. K njim namreč prihaja veliko ljudi z različnimi investicijskimi priložnostmi, in če bi ravnali brez resnih pravil, je vprašanje, koliko denarja bi dobili povrnjenega. Če ima nekdo resen namen sodelovati, je bolje, da si že na začetku ustvari čim bolj jasno sliko. Njegov obisk je bil zame znak, da mislijo resno. Menim pa, da na tej poti niso obiskali le nas, ampak da so imeli širšo pot po zahodni Evropi.

Koliko bodo torej banke in finančne institucije v lasti države, in s tem v lasti družine al Thani, vložile v sklad?

Pustimo za zdaj to; to se bo pokazalo čez čas. Od nas samih bo odvisno, kako uspešni bomo pri upravljanju in kako bodo z nami zadovoljni Katarci. Če se bomo potrdili tudi med drugimi upravljavci, s katerimi sodelujejo po svetu, nam bodo namenili resno pozornost. Če tega ne bomo znali narediti in bo donos manjši kot drugje, bo verjetno ostal tudi manjši obseg sredstev v skladu.

Emir Hamad bin Khalifa al Thani je z dvema milijardama dolarjev vrednim premoženjem - tolikšno ima menda tudi nam bolj znani Donald Trump, ki je poročen s Slovenko Melanijo Knavs - razglašen za osmega najbogatejšega monarha.

Doha je mesto impozantnih gradenj. Katar nepremičninske krize, kakršna je bila v sosednjem Dubaju, ni čutil. Nebotičniki rastejo, mesto je urejeno, čisto, ima popolno odvodnjavanje, čistijo morsko vodo ...

Tudi za pitno vodo?

Tudi. Mesto je podobno zvezdnemu mestu, čisto, sodobno, izjemno.

V arabskem svetu je torej priložnost za posel.

Ne more ti plačati nekdo, ki denarja nima, ampak nekdo, ki ima denar. V globalnem gospodarstvu je popolnoma jasno, katere države je kriza prizadela bolj in katere manj. Večino držav na tem območju, razen morda v nepremičninske projekte vpeta Kuvajt in Dubaj, kriza ni preveč prizadela.

Pri iskanju vlagateljev v tem delu sveta vlada velika konkurenca. Investitorje v Katarju so iskali tudi v največjih svetovnih finančnih institucijah, kot sta GP Morgan in Goldman Sachs. Kako je vam uspelo?

Verjetno je bilo več razlogov. Proizvod sam po sebi je zagotovo vzbujal pozornost in k uspehu prispeval dobrih 85 odstotkov. Od pet do deset odstotkov je verjetno prispevala tudi razpršitev sredstev, ki jih želijo vlagati po svetu. Kot regija mi res nismo najbolj perspektivni, oni pa zelo pazljivo investirajo. Tako ne upoštevajo le, ali je podjetje zadolženo, ampak pazijo tudi, da je čim manj zadolženo, da redno izplačuje visoke dividende in da povečuje prihodke. Vendar je kljub vsemu dobro imeti denar razpršen. K uspehu je pripomogla tudi prodaja; dober proizvod namreč nič ne pomeni, če ga ne prodaš. Pri tem pa je pomembno skoraj vse: izobrazba, urejenost, predstavitev in način govora do spoštovanja. To so podrobnosti, ko nekdo reče da ali ne.

Ali je k uspehu pripomoglo tudi to, da ste sklad ustanovili v Bosni, ki je prav tako muslimanska država?

To na Katarce ni vplivalo. Veliko arabskih držav je med vojno v Bosno pošiljalo pomoč. Kuvajt je dal veliko, a so imeli s to pomočjo zelo slabo izkušnjo. Mi smo obiskali tudi Kuvajt, kjer pogovori še niso končani. Tu slabše napredujemo prav zaradi zelo slabe izkušnje z donatorstvom.

Torej bi radi pritegnili nove velike vlagatelje iz arabskih držav še za druge vzajemne sklade po islamskem pravu?

Če bomo pri tem imeli pozitivno izkušnjo, bomo zagotovo spet obiskali vse države. Vendar nič več z idejo, kaj bi naredili, ampak s predmetom - kaj smo naredili, kaj se trži, kakšna dovoljenja imamo, kakšen je donos in kakšen je sestav investitorjev. Od oktobra bomo zagotovo vse države znova obiskali.

Konec septembra boste končali zbiranje denarja za nov vzajemni sklad, ki bo vaš enaindvajseti. V katero regijo boste nato vlagali?

Dogovorili smo se, da bomo od 50 do 60 odstotkov sredstev upravljali v regiji, torej na območju od Poljske, Rusije, Turčije, Makedonije, Slovenije do Avstrije. Samo v Sloveniji sredstev ne moremo upravljati, saj zaradi kriterija zadolženosti razen Krke in Aerodroma Ljubljana ne moremo kupiti nobenega podjetja na Ljubljanski borzi. Kar je zanimivo.

Zaskrbljujoče.

Tako je. Moramo se zamisliti, kakšen problem je naše gospodarstvo. Zato smo vzeli širšo regijo. Od 40 do 50 odstotkov sredstev bomo vlagali v delnice arabskih podjetij.

Od kod pričakujete, da bodo preostali vlagatelji v vaš nov vzajemni sklad?

Sklad je odprt vzajemni sklad in vanj lahko vplača kdor koli. Glavnina sredstev bo najprej iz Katarja, če pa bo sklad pokazal dobre rezultate, pričakujem tudi zanimanje drugih. Podobnega sklada namreč v širši regiji ni, populacija muslimanov, denimo v Italiji, Nemčiji, Avstriji in na območju nekdanje Jugoslavije, je velika. To je tudi zanje proizvod, ki ga poznajo in bi se mu lahko približali. Od nas pa je odvisno, kako jih bomo z marketingom dosegli.

Iz torkove tiskane izdaje Dela (Zapri)

Nadzorniki so se na seji seznanili z rebalansom letnega poslovnega načrta družbe Istrabenz za letošnje leto in z letnim poslovnim načrtom skupine za letošnje leto. Glede na rebalans poslovnega načrta bo družba Istrabenz v letošnjem letu prodala za približno 100 milijonov evrov sredstev. V skladu z načrtom prisilne poravnave se bo dolg družbe do bank zmanjšal za 85 milijonov evrov.

Kapital družbe bo konec leta znašal 57 milijonov evrov, finančni dolg pa 364 milijonov evrov. Na ravni skupine v Istrabenzu napovedujejo 654,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja sedemodstotno rast glede na doseženo lani. Dobiček iz poslovanja (EBIT) bo predvidoma znašal 39,9 milijona evrov oziroma 46 odstotkov več kot lani. Načrtovani poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo bo znašal 82,2 milijona evrov, kar je 18 odstotkov več kot lani. Rebalans poslovnega načrta predvideva za skupino v letošnjem letu pozitiven izid iz financiranja v višini 15 milijonov evrov.

Po mnenju uprave bodo k ugodnemu rezultatu prispevali nižji stroški obresti ter načrtovani dobički pri prodaji finančnih naložb, ki so v lasti družbe Istrabenz. Čisti dobiček skupine bo predvidoma znašal 48,6 milijona evrov. Vir:Dnevnik.si

(Zapri)

 Koper - Družba Atlantic Grupa se je izkazala kot najugodnejša ponudnica, pravijo v Istrabenzu in pojasnjujejo, da dogovorjena vrednost Droge Kolinske znaša 382 milijonov evrov, prejeta kupnina pa bo zmanjšana za neto finančni dolg Droge Kolinske na dan zaključka posla. Prodaja bo predvidoma zaključena do konca leta, kupnina bo izplačana v gotovini.

"Kupnina bo bistveno pripomogla k razdolževanju holdinške družbe Istrabenz in obenem zagotovila boljše pogoje za nadaljnjo finančno prestrukturiranje holdinga," je dejal predsednik uprave Istrabenza Tomaž Berločnik. Po njegovih besedah izvedeni posel predstavlja mejnik in nove poslovne priložnosti za Drogo Kolinsko, ki je prodana strateškemu lastniku, in bo tvorila največjo prehrambeno skupino v regiji, kar bo družbi v oporo pri nadaljnjem razvoju in širitvi na nova tržišča.

Tedeschi: Atlantic Grupa kot strateški partner

Atlantic Grupa ne bo prodala nobene od petih ključnih dejavnosti Droge Kolinske, zagotavlja predsednik uprave družbe Emil Tedeschi. Podrobnosti nakupa in načrte za prihodnje so Tedeschi, prvi mož Istrabenza Tomaž Berločnik in predsednik uprave Droge Kolinske Slobodan Vučićević predstavili na novinarski konferenci v Portorožu. Prišli smo kot strateški investitor, da bi razvijali vseh pet ključnih proizvodnih linij Droge Kolinske, je zatrdil Tedeschi. Droga Kolinska bo ohranila ime in proizvodnjo kave, vode in brezalkoholnih pijač, sladkih in slanih prigrizkov in otroške hrane.

Proizvodnje ne nameravajo seliti iz Slovenije, razvijali pa bodo še druge proizvodne zmogljivosti v Srbiji, BiH in Makedoniji, je napovedal. Revitalizirati nameravajo tudi nekatere Drogine izdelke, ki so bili v preteklosti uspešni, in za katere menijo, da bi jih lahko uspešno ponudili trgu.

Drogine proizvodne lokacije v Izoli, Rogaški Slatini in Mirni bodo ostale v polni zmogljivosti, načrtujejo tudi investicijo v proizvodnem obratu otroške hrane v Mirni. Obrat za polnjenje pijač v Rogaški Slatini bodo po Tedeschijevih besedah dopolnili s polnjenjem energetskih napitkov in cedevite za slovenski trg.

"Prišli smo, ker smo prepoznali izredno družbo in sposobne ljudi," je zatrdil Tedeschi. Kakršni koli namigi, da je Atlantic Grupa kupila Drogo Kolinsko iz špekulativnih razlogov, so po njegovem nesmiselni. Pač pa se pogovarjajo o možni prodaji zemljišča v Ljubljani, ki ne predstavlja Drogine osnovne dejavnosti.

Zadovoljstvo nad za po njegovih besedah zgodovinskim poslom je izrazil tudi predsednik uprave Droge Kolinske Slobodan Vučićević. Za posel sta po njegovem značilna dobra cena in dober kupec. Zadovoljen je predvsem, ker je Droga Kolinska za novega lastnika dobila strateškega partnerja.

Z združitvijo obeh družb so po njegovih besedah ustvarjeni pogoji za oblikovanje potencialno velike družbe, ki lahko napravi korak naprej. "Najpomembnejše v Drogi Kolinski so blagovne znamke in prepričan sem, da so v varnih rokah," je dejal Vučićević. Prodaja je po njegovih besedah "tudi nagrada vodstvu in zaposlenim za trud in delo".

Član uprave Droge Kolinske Enzo Smrekar je ob tem poudaril, da so za obe družbi značilni komplementarni programi in trgi. Skupna lastnost obeh so tudi močne blagovne znamke, ki so, kot je dejal, največje jamstvo bodoče rasti in razvoja. "Sinergije se bodo dogajale na nabavnem, proizvodnem, distribucijskem, prodajnem in marketinškem področju," je napovedal.

Atlantic Grupa je Drogo Kolinsko kupila za 382 milijonov evrov, od cene pa bo potrebno odšteti finančni dolg Droge Kolinske. Ta je maja znašel 146 milijonov evrov. Atlantic bo tako plačal okrog 242 milijonov evrov, nase pa obenem prevzel 146 milijonov evrov dolga Droge Kolinske, sta pojasnila Tedeschi in prvi mož Istrabenza Tomaž Berločnik.

Tedeschi je obenem izpostavil transparentnost posla in profesionalnost uprave Istrabenza. Kot je dejal, je v dogovoru "vse na mizi in ničesar pod mizo", tudi zato je posla zelo vesel.

Atlantic Grupa je v Sloveniji za potrebe nakupa Droge Kolinske ustanovila hčerinsko družbo Atlantic Naložbe, ki v poslu sodelujejo z 170 milijoni evrov lastnega kapitala in 78 milijonov evrov dolgoročnega kredita. Posojila so zagotovile banke Unicredit, Zagrebačka banka, Raiffeisen banka in Raiffeisen Zentralbank. Sodelovanje v 80 milijonov evrov vredni dokapitalizaciji Atlantic Grupe, ki bo sledila, je po Tedeschijevih besedah zagotovil nemški DEG, pričakovati je tudi dogovor z EBRD.

"Atlantic Grupa je vstopila v proces kot strateški partner, z resnim namenom zagotoviti nadaljnji razvoj Droge Kolinske kot celote," je povedal predsednik in glavni izvršni direktor Atlantic Grupe Emil Tedeschi. Kupec bo z nakupom Droge Kolinske postal ena največjih prehrambenih skupin v jugovzhodni Evropi s prihodki od prodaje v višini 650 milijonov evrov, 4300 zaposlenimi in enim izmed najmočnejših portfeljev izdelkov široke potrošnje v regiji.

"Z razpoznavnimi blagovnimi znamkami, kot so Cedevita, Argeta, Barcaffe/Grand Kafa, Cockta, Smoki in Multipower se bomo postavili ob bok globalnim vodilnim ponudnikom, kot so Wrigley, Ferrero, Hipp and Johnson&Johnson," je dodal Tedeschi.

V postopku prodaje Droge Kolinske je družbi Istrabenz finančno svetovanje zagotavljala družba BNP Paribas, pravno svetovanje pa odvetniški družbi White & Case ter Jadek & Pensa.

Bavčar vztraja, da je Istrabenz dobro podjetje z dobrimi naložbami

Prodaja Droge Kolinske je po mnenju nekdanjega prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja "cena za politično kupčkanje" ob uvedbi prisilne poravnave nad Istrabenzom, kljub temu da so bili po njegovi oceni izpolnjeni vsi pogoji za prostovoljno poravnavo. Bavčar pravi, da je Istrabenz dobro podjetje z dobrimi naložbami. Kot je Bavčar zapisal v današnjem sporočilu za javnost, so bile "prav te dobre naložbe razlog, da so se nekateri že videli v vlogi prodajalcev naložb Istrabenza in so zato preko kriminaliziranja in javnega linča mene osebno napovedovali in zahtevali stečaj družbe". Pri tem sta po njegovih navedbah zlasti izstopala ljubljanski župan Zoran Jankovič in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik.

Po Bavčarjevi oceni je bila prek političnega vpliva na banke izsiljena prisilna poravnava na holdinški družbi, tudi današnji posel da v teh kriznih razmerah potrjuje, da so bili vsi pogoji za prostovoljno poravnavo, ki je bila predlagana in utemeljena s strani takratne njegove uprave. "Ceno za to politično kupčkanje bodo žal plačale naložbe, ki bodo sedaj prodane v scenariju nepotrebne prisilne poravnave," je prepričan.

Ozadje: Drogo Kolinsko prevzel Istrabenz

Droga Kolinska je nastala leta 2005, ko sta se združili družbi Droga in Kolinska. Pobudnik združitve je bila družba Istrabenz, ki je imela pomembne lastniške deleže v obeh družbah, kasneje pa je z menjavo delnic in nastankom družbe Droga Kolinska postala njen več kot polovični lastnik. Istrabenz je leta 2007 dal prevzemno ponudbo za Drogo Kolinsko, za katero je takrat ponudil 16 evrov, kar je bilo po mnenju analitikov mnogo premalo, saj naj bi bila družba vredna vsaj še enkrat več.

Droga Kolinska in Istrabenz sta nato prevzela številna podjetja iz območja nekdanje Jugoslavije, med drugimi tudi srbski družbi Grand Prom in Soko Štark. Družba je postala eden večjih proizvajalcev prehrane v regiji, zaradi preobilice različnih blagovnih znamk pa so se pred dvema letoma odločili za odprodajo nekaterih, med drugimi tudi znanega čokolešnika in viki kreme. Droga Kolinska se je usmerila predvsem v proizvodnjo pijač, kave, paštete in slanih ter sladkih prigrizkov.

V portfelju izdelkov, ki jih ima Droga Kolinska so tako kave Barcaffe, Grand Kafa, pijače Cockta, Jupi, Donat MG, vode Tiha, Tempel, Karađorđe, slani prigrizki Smoki in Prima ter čokoladice in sladkarije Soka Štark.

Potem ko je Istrabenz zaradi finančno-gospdarske krize in želje nekdanjega prvega moža družbe Igorja Bavčarja po managerskem prevzemu podjetja v težave, se je nova uprava odločila, da bo Drogo Kolinsko odprodala. Med potencialnimi kupci je bilo več družb in posameznikov, predvsem pa s področja nekdanje Jugoslavije.

Lani je družba ustvarila 326 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 17 odstotkov manj kot predlanskim. Upad prodaje je delno posledica odprodaje nekaterih blagovnih znamk. Dobiček iz poslovanja se je lani zmanjšal za 12 odstotkov in dosegel 23,3 milijona evrov. Skupina ima okoli 190 milijonov evrov kapitala ob 430 milijonih evrov celotnega premoženja skupine. Lani je največja slovenska prehrambna skupina reprogramirala 120 milijonov evrov dolga pri bankah, zadolženost pa zmanjšala s 199 milijonov evrov na 175 milijonov evrov.

Atlantic Grupa je, kot je Istrabenz zapisal v današnji objavi, eden izmed vodilnih regionalnih ponudnikov izdelkov za osebno nego široke potrošnje v jugovzhodni Evropi ter vodilni ponudnik izdelkov široke potrošnje v regiji. Prisotna je na 10 evropskih trgih, s produktnim portfeljem porazdeljenim na 30 različnih trgih.

Družba je vodilni evropski proizvajalec športne prehrane (Multipower), vodilni regijski proizvajalec vitaminskih instant napitkov (Cedevita, Multivita), izdelkov za osebno nego (Plidenta, Rosal, Mele), prehrambenih dodatkov (Dietpharm) in ima obenem v lasti največjo hrvaško farmacevtsko skupino (Farmacia).

Atlantic Grupa, ki je imela konec leta 1719 zaposlenih, je lani zvišala prihodek s predlanskih 280 milijonov na 310 milijonov evrov, dobiček pa se je povzepl z 10,8 na 13,5 milijona evrov. Skupina 55 odstotkov prodaje ustvari na Hrvaškem, ostalo pa v tujini. Največji tuji trg je Nemčija, največji rast prodaje so imeli na slovenskem trgu (138 odstotkov) in Srbiji (32 odstotkov).

Dober posel v Sloveniji

S tem prevzemom bo postala Atlantic grupa po prihodkih večja od hrvaškega predelovalnega podjetja Podravke, piše hrvaški Nacional. S tem pa postala pomemben regionalni igralec na tem področju, dodaja tednik.

Tedeschi je za hrvaške medije še dejal, da "v prid investiciji Atlantic Grupe, poleg sinergijskih učinkov, govori tudi kvaliteta zaposlenih, procesa in tehnologije, ki jih ima Droga Kolinska. Poleg tega pa ima Droga Kolinska dober položaj v regiji s svojimi uveljavljenimi blagovnimi znamkami," je dodal Tedeschi.

Kljub temu pa bo morala Atlantic Grupa takoj po prevzemu nekaj "deinvestirati" oziroma odprodati. To naj bi bila kava, saj naj ne bi, kljub uveljavljenosti, obsegala velik del slovenskega poslovanja.

Prodaja Droge Kolinske ni presenečenje

Za tiste, ki spremljajo dogajanje v prehrambeni industriji, prodaja Droge Kolinske ni presenečenje, je ocenil agrarni ekonomist z ljubljanske biotehniške fakultete Aleš Kuhar. Prodaja podjetja je legitimna poslovna odločitev, je dejal Kuhar, ki sicer upa, da bo Droga Kolinska tudi pod novim lastnikom poslovala uspešno.

Kot je pojasnil, je bilo tak scenarij mogoče pričakovati, že odkar je Istrabenz Drogo in Kolinsko integriral z namenom v prodaji iztržiti čim več.

Droga Kolinska je po njegovem mnenju izrazito konsolidirano in dobro stoječe podjetje. To, da jo je kupilo hrvaško podjetje, pa na nek način "ima neko vsebino" tudi za narodno gospodarstvo, je ocenil. "Sicer pa gre za največje živilsko podjetje v državi in upam, da bo poslovalo vsaj tako dobro, kot je poslovalo do sedaj, tudi naprej," je še dejal.

Droga Kolinska sicer deluje v številnih branžah, zato kakšnega večjega vpliva na primer na kmetijstvo nima, je še poudaril Kuhar. Ocenil je še, da je hrvaška Atlantic Grupa v pozitivnem smislu agresiven poslovni sistem, ki veliko prodaje ustvari tudi v tujini. Zato upa, da bodo novi lastniki zagotavljali več poslovnih priložnosti tudi Drogi Kolinska.

"Če pustimo ob strani, da bodo lastniki tujci - to je po mojem nepotrebno, saj če se sedanji lastnik ne bi tako zapletal v poslovne operacije, prodaje ne bi bilo treba izvesti - ne vidim neke negativne zgodbe zadaj, razen pač menjave lastništva," je še menil Kuhar.

Na prodajo se je odzvalo tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na ministrstvu se zavedajo, da gre za odprti trg, ki deluje po ekonomskih načelih, ne glede na spremembo lastništva pa pričakujejo, da bodo razvoj, proizvodnja in delovna mesta ostali v Sloveniji, so sporočili.

Predsednik uprave Skupine Žito Toni Balažič: Vpliv lastniške spremembe se bo pokazal na daljši rok

Toni Balažič, predsednik uprave Skupine Žito je dejal, da "v visoko konkurenčni živilski panogi, kjer je velika moč koncentrirana v rokah velikih multinacionalnih podjetij, oblikovanje večjih prehrambenih koncernov, ki širijo svojo kompetenco tudi z distribucijo, zagotovo nudi dobre temelje za nadaljnji razvoj in izhodišča za boljšo pogajalsko in trženjsko pozicijo".

Nakup Droge Kolinske je dogodek, ki pomembno vpliva na živilsko panogo tako v Sloveniji kot tudi v regiji jugo-vzhodne Evrope, vendar pa je v tem trenutku še prezgodaj za ocenjevanje dejanskih vplivov te lastniške spremembe, ki se bodo pokazali na daljši rok, je povedal Balažič.

V videoprispevku si oglejte pogovor z Alešem Kuharjem, ki pravi, da je prodaja Droge Kolinske plačevanje zapitkov t.i. "tajkunskih" privatizacij. Vprašali smo ga, koliko je realno, da Droga Kolinska ostane takšna, kot je, in kaj meni, da se bo zgodilo z blagovnimi znamkami Droge Kolinske.

Vir:Delo.si

(Zapri)