V Frankfurtu se je indeks DAX doslej znižal za 2,81 odstotka, pariški CAC 40 je izgubil 2,84 odstotka, londonski FTSE 100 3,17 odstotka, dunajski ATX 3,22 odstotka, milanski Mibtel pa 3,11 odstotka.

Na pesimizem vlagateljev v Evropi vpliva predvsem današnja napoved britanske bančne skupine HSBC, da namerava z izdajo novih delnic priti do 17,7 milijarde dolarjev novega kapitala ter zaradi lanskega upada dobička ukiniti 6100 delovnih mest v ZDA.

Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes prav tako znižali, in sicer zaradi negativnih gibanj v ZDA ter močnega tečaja domače valute jena. Indeks Nikkei je trgovanje končal 3,80 odstotka nižje kot v petek.

Tudi večina ostalih vodilnih azijskih borz je trgovanje sklenila v negativnem območju. Tečaji delnic v Hongkongu so se znižali v povprečju za 3,86 odstotka, v Seulu za 4,18 odstotka. Izjema je Šanghaj, kjer se je osrednji indeks zvišal za 0,51 odstotka.

Vir:Dnevnik.si

Cena zahodnoteksaške lahke nafte z aprilskim dobavnim rokom se je znižala za 80 centov na 43,96 dolarja za 159-litrski sod. "Objava podatkov o gibanju bruto domačega proizvoda v ZDA je razkrila resničnost, in sicer da je ameriško gospodarstvo v zelo šibkem stanju," so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnili v oddelku za upravljanje s tveganji v Mitsubishiju v Tokiju.

V Londonu se je 159-litrski sod severnomorske nafte brent za dobavo v aprilu pocenil za 75 centov na 45,60 dolarja. V lanskem zadnjem četrtletju se je ameriško gospodarstvo, sicer največji porabnik energije, v medletni primerjavi skrčilo za 6,2 odstotka.

Večina analitikov je pričakovala 5,4-odstotno znižanje, objavljeni podatek ameriškega ministrstva za trgovino pa je največji četrtletni padec po prvem četrtletju 1982. Minuli teden se je vrednost nafte okrepila zaradi naraščajočih zalog bencina v ZDA in vse močnejših namigov, da se bo Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) odločila za vnovično znižanje proizvodnje.

Vir:Dnevnik.si

Industrijski indeks Dow Jones se je znižal za 1,7 odstotka in se ustavil pri 7,063, NASDAQ je izgubil približno odstotek in se ustavil pri 1,378. Ključno bo, kako se bo Wall Street odzval na slabo dogajanje, strokovnjaki pa predvidevajo, da se bo trg kmalu vsaj stabiliziral, če že ne zvišal. "Dejstvo, da je stanje najslabše v 12 letih, nam pove, da se trenutno nahajamo v času velike negotovosti, nihče pa ne ve, kje je dno,“ je dejal Bernard McGinn, direktor enega od borznih hiš.

Vir:Dnevnik.si

Nujni ukrepi za rešitev države pred bankrotom

Predsednik opozicijskega HNS-ja Radimir Čačić je v teh dneh ostro opozarjal, da bo Hrvaška pod vodstvom Iva Sanaderja zabredla v ekonomski in finančni prepad. Čačič, pa tudi večina ostalih kritikov, vladi še posebno zameri to, da kljub opazni in večmesečni krizi še vedno ni sprejela konkretnih ukrepov in prevzela odgovornosti, da bi država kar se da malo čutila vpliv gospodarske krize in recesije.

Dve zaskrbljujoči dejstvi – prvo je, da je na Hrvaškem v zadnjih dveh mesecih brez službe ostalo kar 35.000 ljudi, drugo pa, da celo država v teh dneh prvič zaradi pomanjkanja denarja v svoji blagajni zamuja z izplačili plač državnim uslužbencem – potrjujeta besede kritikov.

"Vladino zavlačevanje in nesprejemanje protirecesijskega programa vodi gospodarstvo v propad," so v teh dneh opozarjali iz hrvaškega združenja delodajalcev. Opominjali so tudi, da bo brez nujne pomoči vlade do konca leta v hrvaški industriji brez dela ostalo kar 50.000 ljudi. Če bi vlada oktobra lani, tako kot smo zahtevali, začela z ukrepi za pomoč gospodarstvu in ustanovila intervencijski sklad preko HBOR-ja (Hrvaške banke za obnovo in razvoj), bi danes za sabo imeli vsaj 10.000 manj odpovedi delovnih razmerij," je povedal direktor hrvaškega združenja delodajalcev Đuro Popijač. Dodal je še, da se bo, če bo državni vrh zdaj začel s protirecesijskim programom, samo ublažil učinek množičnih odpuščanj, v katera so bili delodajalci prisiljeni.

Katere protirecesijkse ukrepe sprejeti?

Javna skrivnost pa je, da hrvaška vlada nima izdelanega konkretnega programa protirecesijskih ukrepov. Zaradi pomanjkanja takšnega programa se večina ekonomistov strinja, da Hrvaška, recimo, ne bo potrebovala pomoči MMF-ja, če se hitro loti izvedbe protirecesijskih ukrepov, ki bodo zmanjšali javno porabo in zmanjšali prostor za zadolževanje. Hrvaška bo po prvih ocenah potrebovala najmanj dve milijardi evrov novih kreditov. Dodaten problem pri novem zadolževanju pa bo, da se je pred kratkim precej poslabšala tudi percepcija tveganja države Hrvaške v očeh kreditodajalcev iz tujine. Kaj predlagajo delodajalci?

Nujni ukrepi za rešitev hrvaške industrije, ki so jih v teh dneh predstavili predstavniki industrijskih podjetij, so predvsem usmerjeni k povečanju likvidnosti, financiranju in garancijam, kompenzacijam izgubljenih dobičkov skozi izgube pri tečajnih razlikah, stroškovnim razbremenitvam in povečanju profitabilnosti industrije in zadrževanju zaposlenosti. Delodajalci med drugim zahtevajo izenačevanje rokov plačevanja obveznosti zasebnega sektorja do države in državnih podjetij z roki, v katerih oni plačujejo njim, plačevanje DDV po izplačilih realiziranih poslov, preložitev plačevanja davka na dobiček do konca leta 2009, vrnitev rokov plačevanja carine z 10 na 30 dni in osnovanje intervencijskega sklada, ki bo vsem podjetjem, ki jih je globalna kriza spravila na kolena, omogočil kredite, za katere bo pri HBOR-ju in poslovnih bankah jamčila država.

Prav tako naj bi se nadaljevalo financiranje preko HBOR-ja in reprogramiranje obstoječih obveznosti industrije do HBOR-ja. Za preprečevanje množičnih odpuščanj delodajalci predlagajo, naj država subvencionira, na primer, zadrževanje zaposlenih – skrajševanje delovnega časa s sofinanciranjem odstotka skrajšanja delovnega časa s strani države. Pri tem navajajo primer Nemčije, kjer je bil delovni čas skrajšan za en delovni dan (petek), za katerega 60 odstotkov stroškov pokrije država, podjetja pa ne plačujejo davkov in prispevkov in pokrivajo 20-odstotni padec poslovnih aktivnosti oziroma neizkoriščenost kapacitet zaradi recesije. Delodajalci na koncu slikovito zaključujejo, da je hrvaško gospodarstvo zdaj v "prostem padcu" in da bi se brez nujnih protirecesijskih ukrepov in pomoči vlade ta padec lahko končal "brez padala". To pa je slabo tako za gospodarstvo kot državo v celoti.

Vir:Revija Kapital

Povpraševanje po avtomobilih in posledično njihova proizvodnja sta zaradi vpliva svetovne gospodarske krize na potrošniško porabo v splošnem zabeležila močan upad.

Vendar pa so zdaj potrošniki, tudi na račun državnih spodbud, začeli kupovati manjše, energijsko učinkovitejše in cenejše modele. Opel je zaradi tega opustil načrt za skrajšanje delovnega časa v svoji tovarni v Eisenachu, kjer proizvaja corse. Celo nasprotno, zaradi potreb po povečani proizvodnji bo tja namenil dodatne ekipe delavcev.

Povpraševanje po corsah se je povečalo tudi na račun januarja uveljavljenega ukrepa nemške vlade, ki voznike s finančno spodbudo v višini 2500 evrov spodbuja k zamenjavi starih z novimi vozili, ki manj obremenjujejo okolje z izpusti. Povpraševanje po uvedbi spodbude je trikrat večje kot pred njeno uvedbo.

Prihodnost Opla je sicer deloma odvisna tudi od usode koncerna GM, ki je v izogib pred propadom pri ameriški vladi dobil že večmilijardno pomoč, zaprosil pa je še za dodatne milijarde dolarjev. GM v Evropi zaposluje več kot 50.000 delavcev, od tega več kot v Nemčiji.

Vir:Dnevnik.si

Gibanje delnic na Wall Streetu je bilo pod vplivom poročila o prodaji starih hiš in stanovanj v ZDA, ki kažejo na mnogo bolj pesimistično sliko na ameriškem nepremičninskem trgu, kot pa so predvidevali analitiki.

Ameriško združenje nepremičninskih posrednikov je danes sporočilo, da se je prodaja starih hiš in stanovanj v ZDA v januarju znižala za 5,3 odstotka na sezonsko prilagojeno raven 4,49 milijona prodanih enot. V primerjavi z januarjem lani se je prodaja starih nepremičnin zmanjšala za 8,6 odstotka. Podatki so tako še okrepili skrbi vlagateljev o poglabljajoči se gospodarski in nepremičninski krizi v ZDA.

Vlagatelje so podatki o nepremičninskem trgu tako potrli, da jih niso mogle prepričati niti nove informacije o izvajanju vladnega načrta za rešitev finančnega sistema, menijo borzni poznavalci. Ameriške agencije, ki so zadolžene za ustrezno delovanje finančnih trgov, so namreč danes začele izvajati posebne t.i. stresne teste za 20 največjih ameriških bank. Z njimi naj bi ugotovili, kako bi se banke obnesle v še slabših gospodarskih okoliščinah od sedanjih.

Vir:Dnevnik.si

New York/London/Frankfurt/Pariz/Ljubljana - Tečaji delnic na ameriških borzah so po rahlem torkovem zvišanju današnje trgovanje začeli v rdečem. Še vedno pa vlada optimizem na večini vseh pomembnejših borz po Evropi, saj se delniški indeksi pomikajo navzgor, nekateri so višje že za več kot dva odstotka.

Na borzi na Wall Streetu se je industrijski indeks Dow Jones v prvih 15 minutah današnjega trgovanja znižal za 1,13 odstotka na 7267,70 točke. Tehnološki indeks Nasdaq pa se je doslej znižal za 1,22 odstotka in se giblje pri 1424,26 točke.

Na večini vodilnih evropskih borzah traja pozitivno vzdušje. Indeks ATX je na dunajski borzi višji za 2,17 odstotka, indeks DAX na frankfurtski borzi je dobri dve uri pred zaprtjem borze višji za 0,50 odstotka, indeks CAC 40 v Parizu za 1,05 odstotka, indeks FTSE 100 v Londonu pa za 1,56 odstotka.

Ljubljanska borza

Tečaji na Ljubljanski borzi so si danes nekoliko opomogli, indeksa SBI 20 in SBI TOP sta se zvišala za okoli 1,3 odstotka. Delnice Mercatorja so se podražile za skoraj 10 odstotkov, pridobile so med drugimi tudi delnice Intereurope, Gorenja in Krke. Močno se je pocenil Helios, izgubila sta tudi Petrol in Sava. Delniški indeks SBI 20 je trgovanje končal pri vrednosti 3685,62 točke, kar je 47,57 točke oz. 1,31 odstotka več kot v torek.

Bine Pangršič iz borznoposredniške hiše Medvešek-Pušnik rast pripisuje delnemu sledenju tujim borzam, kamor se je danes vrnil optimizem. Promet je sicer še vedno izjemno skromen, zaradi česar bi po njegovem težko rekli, da imamo učinkovit trg. Nadaljevanje v naslednjih dneh bo nestanovitno, meni, odvisno bo od razpoloženja na trgu.

Vir:Delo.si

Beograd - V Srbiji, kjer je vlada v začetku meseca odobrila subvencioniranje kreditov za avtomobile domače proizvodnje, so kupci v ponedeljek dobesedno drli v banke po kredit za fiat punto oz. zastava 10, ki ga po Fiatovi licenci izdeluje Zastava v Kragujevcu. Takšne gneče za nakup avtomobila v Srbiji ne pomnijo. Po podatkih srbskega ministrstva za gospodarstvo so samo v ponedeljek do 15. ure prodali 310 avtomobilov zastava 10 na kredit.

Prva serija puntov druge generacije pa naj bi s proizvodnega traku kragujevške Zastave prišla konec marca. Za osnovni model zastave 10 z bencinskim motorjem je skupaj z davkom na dodano vrednost treba odšteti 6999 evrov. Ob odplačilnem roku sedmih let obrok znaša 97 evrov, ob roku petih let pa 130 evrov. Nekoliko dražji je model, ki ima tudi klimatsko napravo, ABS, centralno zaklepanje in električni pomik stekel, ki stane 9150 evrov. Mesečni obrok ob odplačevanju na pet let znaša 170 evrov, na sedem let pa 127 evrov.

Srbske oblasti pričakujejo, da se bo zanimanje za nakup novih avtomobilov še povečalo, ko bodo uvedli možnost nakupa po sistemu staro za novo.

Vir:Delo.si