"Gre za edini tovrstni sklad v vzhodni Evropi, ki bo temeljil na islamskih financah in šeriatskem pravu. To pomeni, da sklad ne bo smel imeti naložb v podjetjih, ki nimajo tako imenovanega halal certifikata," razlaga predsednik uprave in lastnik Ilirike Igor Štemberger.

Po njegovih besedah bo v novem skladu imel zelo pomembno vlogo nadzorni odbor, ki bo tudi deloval po šeriatskem pravu. Ta nadzorni odbor bo sestavljen iz eminentnih predstavnikov, ki jim bo predsedoval šejk dr. Whaleed Bin Hady. Pri tovrstnih skladih je nadzorni organ ključnega pomena, ne samo z vidika primernosti naložb, temveč je hkrati tudi vodilo vlagateljem za odločitev o izbiri sklada. "Novi sklad bo sestavljal 60 odstotkov naložb iz regije, preostali delež pa bodo predstavljale naložbe iz Perzijskega zaliva. Na vprašanje, koliko sredstev načrtujejo zbrati v novem skladu, je Štemberger odgovoril, da je o tem še preuranjeno govoriti. Kot pravi, pa katarski investitorji v regiji vidijo lepe priložnosti. Pred ustanovitvijo sklada Emerging Europe Islamic Found so se v Iliriki o ustanovitvi islamskega sklada dogovarjali z investitorji v Kazahstanu, Azerbajdžanu, Libiji, Egiptu in Kuvajtu.

Sicer pa je po besedah Štembergerja Ilirika že v letu 2008 v BiH ustanovila sklad, v katerem so zbrali za 3,5 milijona evrov sredstev.

Vir:Dnevnik.si

Potem ko je cena 95-oktanskega neosvinčenega bencina pred štirinajstimi dnevi poskočila za več kot dva centa, pa je tokrat podražitev nekoliko manjša. Za liter omenjenega bencina je namreč po novem treba odšteti rekordnih 1,223 evra, kar je natanko cent več kot pred dvema tednoma. Cena se je sicer v preteklih mesecih večkrat približala rekordni z julija 2008, ko je bilo za liter treba odšteti 1,217 evra, zdaj pa jo je dejansko prvič presegla. Cene ostalih goriv so se prav tako dražile, a niso presegle preteklih rekordov.

Liter 98- oziroma 100-oktanskega bencina je pri 1,253 evra dražji za 0,6 centa. Tako kot v prejšnjem obdobju pa sta se tudi tokrat dizelsko gorivo in kurilno olje podražila sorazmerno več. Za liter dizelskega goriva je po novem treba odšteti 1,187 evra, kar pomeni, da se je podražilo za 1,7 centa, kurilno olje pa se je podražilo za dva centa, na 0,789 evra za liter. Petdesetlitrski rezervoar 95-oktanskega bencina, ki je v Sloveniji najbolj prodajan bencin, se je tako podražil za pol evra, na 61,15 evra.

Petdeset litrov 98-oktanskega bencina se je podražilo za 30 centov, na 62,65 evra, za enako količino dizla pa je treba odšteti 59,35 evra, kar je 85 centov več kot v prejšnjih dveh tednih. Omenimo še, da po podatkih AMZS bencin v Sloveniji stane približno enako kot v sosednji Avstriji in na Madžarskem, kjer se cene gibljejo okoli 1,22 evra za liter, na Hrvaškem, kamor se med poletjem odpravi največ Slovencev, pa se cena giblje okrog 1,15 evra za liter. V Italiji je bencin nekoliko dražji, saj je za liter tam treba odšteti okoli 1,42 evra. Tisti, ki nameravate potovali po Rusiji, boste lahko kupovali najcenejši bencin v Evropi - za liter je v povprečju tam treba odšteti 0,64 evra. V Turčiji pa priporočajo uporabo javnega prevoza, saj so goriva najdražja, in sicer je za liter 95-oktanskega neosvinčenega bencina treba odšteti kar 1,86 evra.

Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Družba Delo, d. d., je včeraj sklenila kupoprodajno pogodbo za prodajo 202.788 navadnih imenskih kosovnih delnic družbe Večer, d. d. To ustreza 79,24-odstotnemu deležu Dela v tej družbi. Kupec delnic je družba 3Lan, d. o. o., iz Murske Sobote.

Družba Delo je bila v skladu z odločbo urada za varstvo konkurence z dne 23. septembra 2009 dolžna v roku enega leta prodati vsaj 75-odstotni delež v Večeru zaradi ugotovljene presežne tržne koncentracije.

 Pogodba, s sklenitvijo katere je predhodno soglašal tudi nadzorni svet družbe Dela, je sklenjena pod odložnimi pogoji pridobivanja ustreznih soglasij urada za varstvo konkurence in ministrstva za kulturo. Pogodba vsebuje tudi obveznost kupca za plačilo are. O tem poslovnem dogodku je Skupina Laško, d. d., ki je lastnica Dela, v skladu s tržnimi pravili že poročala tudi na SEOnetu.

Vir:Delo.si

Ljubljana - Gospodarska klima se je izboljšala predvsem zaradi večjega zaupanja v predelovalnih dejavnostih, kjer je kazalnik za tri odstotne točke višje kot maja, 24 odstotnih točk višje kot junija lani in pet odstotnih točk nad dolgoletnim povprečjem. Pričakovanja za naslednje tri mesece so večinoma boljša, razen pri izvozu in pričakovanem skupnem povpraševanju. V trgovini na drobno je kazalec zaupanja sedem odstotnim točk višje kot maja, za 35 odstotnih točk višje kot junija lani in dve odstotni točki nad dolgoletnim povprečjem. Pričakovanja za naslednje tri mesece so večinoma boljša, razen glede pričakovane skupne nabave. P

odjetja so med glavnimi omejitvami navedla konkurenco v sektorju, nizko povpraševanje in visoke stroške dela. V gradbeništvu se je zaupanje junija glede na maj poslabšalo, in sicer je kazalec nižje za dve odstotni točki. V primerjavi z junijem lani se je kazalec znižal za šest odstotnih točk ter je 54 odstotnih točk pod dolgoletnim povprečjem. Glede na maj so se izboljšala pričakovanja glede skupnih naročil, pričakovanja glede cen so se poslabšala, glede zaposlovanja pa so pričakovanja enaka.

Glavna omejitvena dejavnika v gradbeništvu sta bila velika konkurenca in nezadostno povpraševanje, sledili pa so visoki stroški dela in visoki finančni stroški. V storitvenih dejavnostih se je zaupanje glede na maj izboljšalo, in sicer je kazalec višje za odstotno točko. Glede na junij lani je kazalec višje za 19 odstotnih točk, je pa še vedno 24 odstotnih točk pod dolgoletnim povprečjem. Pričakovanja so boljša, razen glede prodajnih cen. Podjetja med omejitvami navajajo nezadostno povpraševanje in finančne ovire.

Vir:Delo.si

Vajeti družbe in njene sanacije so včeraj iz rok menedžerjev, ki imajo še vedno v lasti skoraj 70 odstotkov Merkurja, tudi uradno prevzele banke in Sava. Iz nadzornega sveta Merkurja sta odstopila njegova predsednica Marta Bertoncelj, ki je tudi direktorica Merfina, podjetja v lasti Merkurjevih menedžerjev, in Jakob Piskernik, ki je Merkurjevo upravo vodil pred Kordežem. Delničarji so na včerajšnji skupščini v Merkurju imenovali Matevža Slapničarja iz Gorenjske banke in Antonijo Pirc iz Save. Preostala dva člana naj bi v nadzorni svet, v katerem bodo po novem sedeli štirje predstavniki kapitala, imenovale banke. Konzorcij teh bo vodila NLB, natančneje član njene uprave Marko Jazbec, svetoval pa naj bi mu tudi nekdanji prvi mož Gorenjske banke Zlatko Kavčič, ki je nadzorni svet v Merkurju vodil, preden so družbo leta 2007 prevzeli menedžerji na čelu s Kordežem.

Kako bodo banke in lastniki v prihodnjih mesecih reševali Merkur, včeraj ni bilo mogoče uradno izvedeti. Po naših informacijah naj bi kratkoročno sanacijo izpeljali po dveh frontah: medtem ko naj bi novo vodstvo Merkurja banke skušalo prepričati o reprogramu kratkoročnih posojil (teh je imel Merkur d.d. konec lanskega leta za 282 milijonov evrov), bo vsaj enako pomemben tudi dogovor z dobavitelji, pri katerih ima Merkur že za več kot 50 milijonov evrov zapadlih terjatev. "Ker Merkur ne plačuje dobaviteljev, od njih ne dobiva 'robe', zato ne more ohranjati ravni prodaje. Poleg tega je družba v zadnjem času skoraj celotni sveži denarni tok namenila za financiranje lastninjenja," nam je včeraj dejal neimenovani sogovornik blizu Merkurja. "Treba bo zagotoviti sredstva. Kako, pa prepuščam novi upravi," je včeraj za Dnevnik dejal Jakob Piskernik.

Po nekaterih ocenah bi lahko Merkur s posojilom, s katerim bi poplačal obveznosti do dobaviteljev, prodajo povečal za najmanj deset odstotkov. S tem bi se obudil denarni tok, iz katerega bi se nato lahko poplačale banke. Poleg dejanskega finančnega stanja Merkurja, ki ga za zdaj ne poznajo niti banke, je največja neznanka pri sanaciji Merkurja njegova povezava z Merfinom. Viri blizu bank namreč trdijo, da želijo reševati le Merkur, ne pa tudi njegovih lastnikov, torej menedžerjev. Sploh glede na dejstvo, da so ti v zadnjih mesecih z nekaterimi potezami (preprodajo nepremičnin, prenosom nekaterih trgovskih centrov na podjetje HTC Dva...) še dodatno izčrpali Merkur na račun Merfina. Posle med Merkurjem in Merfinom naj bi banke natančneje preiskale s skrbnim ekonomskim in pravnim pregledom Merkurja.

Pričakovati torej je, da bo več od skupaj osemnajst bank upnic še pred začetkom resnejših pogovorov o sanaciji zahtevalo umik Merfina iz lastništva Merkurja. To lahko banke teoretično storijo na dva načina: ali bodo Merfinu, ki ima pri bankah po neuradnih podatkih še vedno od 120 do 150 milijonov evrov, zasegle zastavljene delnice Merkurja ali pa bo Hypo Alpe Adria Bank z zasegom deležev, ki jih imajo menedžerji, postala največja lastnica Merfina. Od včeraj je jasno, da si želijo banke upnice ohraniti Merkur v dosedanjem obsegu z vsemi tremi divizijami (Merkur, Mersteel in Big Bang). Iz Mercatorja so sporočili, da so včeraj ustavili aktivnosti glede strateškega povezovanja z Merkurjevo trgovsko divizijo, je pa Mercator v bodoče še vedno odprt za druge oblike strateškega povezovanja. "Po dogovoru lastnikov in vodstva Merkurja ter ob načelni podpori bank upnic se je za prihodnost podjetij iz skupine Merkur in njihovih poslovnih partnerjev med vsemi opcijami kot najboljša izkazala možnost, da Merkur Group ohrani svojo celovitost.

Sedanje težave namreč izvirajo iz pomanjkanja likvidnih sredstev in posledično slabše oskrbe z blagom. Prodaja Merkurja na ravni skupine je tako v primerjavi z najboljšimi leti za tretjino nižja. Divizija Big Bang tudi v teh razmerah posluje nemoteno, v divizijah Merkur in Mersteel pa bi, upoštevajoč pozitivne signale s trga, s pridobitvijo ustreznih finančnih virov takoj lahko zagotovili ponovno rast prodaje," so včeraj sporočili iz Merkurja. Vir:Dnevnik.si

Ljubljana - Slovenski potrošniki so v okviru raziskave Trusted Brand izbirali zmagovalce v 40 različnih kategorijah, so danes sporočili iz Mladinske knjige Založbe. Raziskavo jo po vsej Evropi že več let izvaja revija Reader's Digest, v Sloveniji pa jo je izvedel neodvisni inštitut za raziskavo medijev Mediana. Trusted Brand je ena največjih evropskih raziskav o odnosu potrošnikov do izdelkov in storitev široke potrošnje, ki poteka že v 16 državah.

Raziskava omogoča tudi medkulturne primerjave, saj je 20 kategorij enakih za vse države, preostale pa so izbrane lokalno, pojasnjujejo. Pri ocenjevanju izdelkov in storitev sta sicer najbolj pomembna dva kriterija: kakovost in osebna izkušnja potrošnikov.

Med avtomobili je na podlagi ocene potrošnikov zmagala blagovna znamka Renault, med gospodinjski aparati Gorenje, med ponudniki mobilne telefonije Mobitel, med ponudniki telekomunikacijskih storitev Telekom Slovenije, med bankami Nova ljubljanska banka, med zavarovalnicami Zavarovalnica Triglav, med turističnimi agencijami Kompas, med nakupovalnimi centri Mercator, med TV postajami Pop TV, med radijskimi postajami Val 202, med dnevnimi časopisi pa Slovenske novice. Med osebnimi računalniki je najbolj priljubljena znamka HP, med mobilnimi telefoni Nokia, med kamerami in fotoaparati Canon, med plačilnimi in kreditnimi karticami Mastercard, med ponudniki internetnih storitev Siol, med bencinskimi servisi Petrol, med vitaminskimi dodatki Cedevita, med protibolečinskimi tabletami Lekadol, med tabletami za lajšanje prehlada pa Lekadol plus C. Med izdelki za nego las je zmagala blagovna znamka Head and Shoulders, med ličili Max Factor, med negovalno kozmetiko za kožo Nivea, med pralnimi praški Ariel, med proizvajalci kosmičev za zajtrk Nestle, med otroško hrano Frutek, med sokovi Fructal, med ustekleničenimi vodami Zala, med kavami Barcaffe, med pivi Laško, med mlekom Ljubljanske mlekarne, med ležišči Dormeo, med nakupovalnimi centri za dom in vrt pa Merkur. Med barvami za dom so slovenski potrošniki za najbolj priljubljeno izbrali znamko Jupol, med investicijskimi družbami in vzajemnimi skladi KD, med posteljninami Dormeo, med sladoledi Ljubljanske mlekarne, med testeninami znamko Barilla, med margarinami znamko Rama, med čaji pa 1001

 Vir:Delo.si

Ravno v teh dneh vlagatelji v svoje poštne nabiralnike dobivajo račune borznih hiš za vodenje in vzdrževanje stanja na trgovalnih računih, v povprečju bodo morali fizični vlagatelji za te storitve plačati okoli 15 evrov. Od tega so okoli 6,5 evra stroški vodenja računa (borzne hiše za to storitev zaračunavajo med 6,2 do 7,2 evra na leto), preostanek pa tako imenovane ležarine (minimalne ležarine se gibljejo od 6,5 do 14 evrov, odvisno od borzne hiše), ki jih je v začetku minulega leta začela zaračunavati Centralna klirinško-depotna družba KDD.

Koliko malih delničarjev Nove KBM bo letos dobilo položnice borznih hiš, ni mogoče oceniti. Opozorimo pa, da so borznoposredniške družbe v evforiji, ki je vladala v času IPO Nove KBM, vlagateljem ponujale brezplačno odpiranje trgovalnega računa in prenos delnic na ta račun, zaradi česar se je za ta korak odločilo več tisoč malih delničarjev. Vlagatelji, ki v prihodnjih letih ne nameravajo prodati svojih delnic NKBM in ki drugih delniških naložb nimajo, bi si sicer lahko znižali stroške, če bi zaprli svoj trgovalni račun in delnice prenesli na centralni register KDD. Vendar pa je direktor KDD Boris Tomaž Šnuderl to možnost onemogočil. V začetku maja je namreč KDD spremenil navodila za vodenje centralnega registra in s tem vlagateljem onemogočil, da bi svoje delnice (ko so jih enkrat že prenesli na trgovalni račun) ponovno prenesli na centralni register KDD.

Ta sprememba navodil je bila brez dvoma v poslovnem interesu KDD, ki večji del prihodkov ustvari prav z ležarinami. Teh pa v KDD ne morejo zaračunati, če imajo vlagatelji delnice na centralnem registru, temveč jih lahko dobijo le v primeru, da imajo vlagatelji svoje delnice na trgovalnih računih. Zaradi tega so mali delničarji NKBM, ki so svoje delnice prenesli na trgovalne račune, "obsojeni" na letni strošek, ki v več primerih celo presega dividende, ki jih oziroma ali jih sploh dobijo. Od uvrstitve na borzo je Nova KBM sicer izplačala za 0,4 evra bruto dividende za delnico, letos pa jih sploh ne bo izplačala. Z dividendami so sicer stroške lahko pokrili le delničarji, ki so v prvi javni prodaji dobili najmanj 160 delnic banke, preostali pa so od dividend dobili manj, kot so imeli stroškov. Tako ne preseneča, da Nova KBM vztrajno izgublja delničarje, ki jih je le še okoli 101.600 oziroma več kot 8000 manj kot na prvi borzni dan decembra 2007.

Vir:Dnevnik.si

Odločitev Unicredit banke, da še pred iztekom pogodbe s Potezo Naložbe zaseže in začne iskati kupca za dobrih 153.000 delnic NLB oziroma okoli odstotka NLB, potrjuje že dalj časa prisotnim ugibanjem, da se utegne Poteza Naložbe potopiti. Za izhodiščno ceno delnice NLB je Unicredit postavila 155,35 evra oziroma, 23,84 milijona evrov za celoten paket. Ponudbe pa pričakujejo do 23. julija.

V letnem poročilu je razkrito, da ima Poteza Naložbe skoraj 72 milijonov evrov posojil, zavarovanih s poroštvom nadrejene družbe (Poteze Skupine), z delnicami pa je zavarovanih skoraj 184 milijonov evrov posojil. To pomeni, da so z delnicami zavarovana skoraj vsa posojila Poteze Naložb, če se bo za zaseg delnic odločila še katera od posojilodajalk, bi Poteza Naložbe lahko ostala brez večine vrednostnih papirjev. Poleg tega ima še hipoteko na nepremičninah za osem milijonov evrov dolgoročnega posojila, najetega pri domači banki.

Konec lanskega leta je bilančna vsota družbe znašala 233,77 milijona evrov, od tega kratkoročne finančne naložbe 212 milijonov evrov. Njene glavne naložbe pa so, poleg delnic NLB, še delnice Telekoma Slovenije, Pozavarovalnice Save in Zavarovalnice Triglav. Poteza Naložbe, katere največji lastnik je Branko Drobnak, je 100-milijonski nakup delnic NLB od EBRD leta 2008 financirala pretežno s kratkoročnimi viri (za delnico je odštela okoli 300 evrov). Tretja največja lastnica NLB je tako postala tik pred izbruhom finančnogospodarske krize, padci vrednosti delnic pa so močno zmanjšali realno vrednost premoženja družbe Poteza Naložbe.

Unicredit banka pa ni edina, s katero ima Poteza Naložbe "težave". Sredi februarja letos je Bawag banka odpoklicala posojilno pogodbo, s pojasnilom, da se umika s slovenskega trga. Ali se je Drobnak z Bawag banko že dogovoril o načinu vračila posojila, ni znano. V letnem poročilu je Poteza Naložbe zapisala le, da obe strani iščeta sprejemljivo rešitev.

Finančna kondicija družbe se je lani v primerjavi z letom prej še dodatno poslabšala. Kratkoročne finančne obveznosti do bank so se v primerjavi z letom 2008 zvišale z okoli 186 milijonov evrov na že skoraj 195 milijonov evrov. Obrestne obveznosti so se družbi več kot podvojile, na 4,5 milijona evrov. Ob tem v letnem poročilu družba razkriva, da bankam za kratkoročna posojila plačuje šestodstotne obresti. Dolžniški viri družbe Poteza Naložbe so konec lanskega leta predstavljali že več kot 11-kratnik lastniškega kapitala družbe in 87 odstotka bilančne vsote Poteze Naložb. Poteza Naložbe je lani tako ustvarila vsega 4,5 milijona evrov finančnih prihodkov oziroma kar 87 odstotkov manj kot predlani. Finančni odhodki so se družbi na drugi strani znižali za 13 odstotkov, na 28,1 milijona evrov.

 Odpisi in oslabitve finančnih naložb so družbo stale 16,37 milijona evrov, leta 2008 pa skoraj 20 milijonov evrov. Izguba je znašala 18,8 milijona evrov. V Unicredit banki Slovenije, ki jo vodi France Arhar, zasega delnic niso želeli komentirati, prav tako pa nismo uspeli priklicati Drobnaka. Ta se je sicer do zdaj z ostalimi bankami uspel dogovoriti za podaljšanje kratkoročnih posojil, vprašanje pa je, ali poteza Unicredit banke ne bo k drugačnemu ravnanju spodbudila še katere banke. Skoraj 172 milijonov evrov posojil, ki jih je Poteza Naložbe najela pri konzorciju bank, v plačilo zapadejo konec septembra letos. V družbi so sicer pred časom pojasnjevali, da so "kratkoročni viri v funkciji dolgoročnih, in smo se že ob podpisu pogodb s posojilodajalci neformalno sporazumeli, da bodo viri ob zapadlosti podaljšani".

Vir:Dnevnik.si