Atene - Objava imen je del boja proti širjenju korupcije in utaje davkov, ki so Grčijo pripeljale na sam rob. Vladna poteza pa bi s tem »zadovoljila« tudi zahteve javnosti po kaznovanju davčnih utajevalcev. S tem bi pomirila tudi jezne množice, ki jih bodo prizadeli varčevalni ukrepi, in ki menijo, da jo bodo bogataši odnesli brez kazni.

Finančno ministrstvo opozarja, da bo zaplenilo tudi bančne račune tistih, ki dolgujejo državi. S tem bi namreč lahko zbrali več kot 40 milijard dolarjev, kar predstavlja 10 odstotkov grškega javnega dolga. Zdravniki so poleg odvetnikov in ostalih strokovnjakov na tapeti zaradi grške dolniške krize; nekateri zdravniki so namreč prijavili zgolj 300 evrov prihodka.

Številni niso izdajali računov za storitve, poleg tega pa so sprejemali podkupnine. Objava imen davčnih utajevalcev spada med obljube, ki jih je dala grška vlada, potem ko se je država znašla pred bankrotom in je morala zaprositi za pomoč države območja evra in Mednarodni denarni sklad.

Vir:Delo.si

(Zapri)

Bruselj - Okrevanje se nadaljuje, vendar (pre)počasi za klestenje javnofinančnih primanjkljajev. Po hitri oceni evropskega statističnega urada (Eurostat) je rast v evrski skupini in v vsej Uniji v prvem trimesečju letos glede na zadnji lanski kvartal dosegla 0,2 odstotka, kar je resda bolje od prvotnih predvidevanj (0,1 odstotka), vendar pa konjunktura v Evropi krepko zaostaja za ameriško, ki se je v istem obdobju povzpela za 0,8 odstotka. V primerjavi s prvim trimesečjem 2009 se je bruto proizvod v evrski skupini povečal za pol odstotka, v Uniji pa za 0,3 odstotka, kar prav tako zaostaja za ameriško rastjo, ki je dosegla kar poltretji odstotek. Za Slovenijo v Eurostatu še nimajo letošnjih podatkov. V Evropi se je recesija začela umikati novemu obdobju okrevanja že v tretjem lanskem kvartalu, ko je bruto proizvod zrasel za 0,4 odstotka v evrski skupini in 0,3 odstotka v EU, vendar je območje evra že tri mesece pozneje obtičalo na ničelni stopnji, Unija pa je imela komaj 0,1-odstotno konjunkturo. Med članicami Unije po četrtletni stopnji naraščanja bruto proizvoda izstopajo Portugalska (en odstotek), Madžarska (0,9 odstotka) in Slovaška (0,8 odstotka), kriza pa je najgloblja v Litvi (-4,1 odstotka) in bodoči članici evrske skupine Estoniji (-2,3 odstotka).

Za Nemčijo še ne navajajo podatka, Italija je dosegla 0,5-odstotno rast, Francija pa 0,1. Prve napovedi torej kažejo izboljšanje rasti v tem četrtletju, kar pa najbrž ne bo zadostovalo za obvladovanje javnih financ. Po Grčiji, Portugalski in Španiji sta prve ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja razglasili tudi Nemčija in Francija. Toda ukrepi, kot so zamrznitev plač ali drugih javnih izdatkov, odprava premij, privijanje davčnega vijaka ali opuščanje obljubljenih razbremenitev davkoplačevalcev, ki so resda nujni za zmanjševanje proračunskih lukenj, slabijo kupno moč gospodinjstev, zato se v evrski skupini in drugod po Uniji ne bodo mogli opirati na domače povpraševanje v prizadevanjih za hitrejšo rast bruto proizvoda. Še zlasti, ker se povečuje tudi armada ljudi brez dela. V prvem letošnjem trimesečju se je stopnja brezposelnosti v EU povzpela na 9,6 odstotka aktivnega prebivalstva, kar je tik pod ravnijo v ZDA (9,7 odstotka), kjer je bila brezposelnost pred krizo občutno manjša, saj je v drugem kvartalu 2007 prizadela komaj 4,5 odstotka ljudi, kar je bilo najmanj do takrat, v zadnjem četrtletju lani pa se je povečala na deset odstotkov.

V nasprotju z ZDA, kjer se je stopnja brezposelnosti med zadnjim lanskim in prvim letošnjim kvartalom znižala (z desetih na 9,7 odstotka), se socialna kriza v Uniji zaostruje, kajti delež brezposelnih se je v istem obdobju povečal (z 9,4 na 9,6 odstotkov), ugotavljajo v Eurostatu. Poleg Nemčije je prav Slovenija - po nepopolnih podatkih - edina članica EU, kjer se je brezposelnost med zadnjim lanskim in prvim letošnjim trimesečjem zmanjšala s 6,4 na 6,2 odstotka aktivnega prebivalstva (pri moških je dosegla 6,1, med ženskami pa 6,3 odstotka). Nižjo stopnjo od slovenske so v Uniji imeli samo Nizozemska (4,0 odstotka), Avstrija (4,9 odstotka) in Luksemburg (5,5 odstotka). Med državami, ki so zaradi visokih primanjkljajev postale tarče špekulativnega kapitala na finančnih trgih, je v posebej neugodnem položaju Španija, kjer služb nima skoraj petina prebivalstva (19 odstotkov), z najvišjo brezposelnostjo pa se otepa Latvija (21,6 odstotka).

Vir:Delo.si

(Zapri)

 London - Kot je znano, je včeraj Španija napovedala ukrepe, s katerimi želi zmanjšati velik proračunski primanjkljaj in državni dolg. Varčevalni ukrepi med drugim predvidevajo znižanje plač zaposlenim v javnem sektorju, zaradi česar so španski sindikati že izrazili ogorčenje.

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je v dobri prvi uri trgovanja okrepil za 0,67 odstotka na 2783 točk. V Londonu je indeks FTSE 100 trenutno na 0,55 odstotka višji ravni kot v sredo, medtem ko se je v Parizu indeks CAC 40 zvišal za 0,35 odstotka, v Frankfurtu pa indeks DAX za 0,69 odstotka.

Evro stabiliziran, dražje zlato

Skupna evropska valuta se je stabilizirala pod mejo 1,27 dolarja. Trenutno je za evro potrebno odšteti 1,2649 dolarja. Ponovno pa se je podražilo tudi zlato, čeprav ostaja pod sredinimi rekordnimi vrednostmi. Za unčo (31,1 grama) zlata pa je bilo treba v četrtkovem jutranjem trgovanju v Hong Kongu odšteti 1,238 dolarja, kar je več kot ob zaključku trgovanja v sredo. Zlato je v londonskem trgovanju v sredo doseglo nov rekord in se povzpelo nad 1,245 dolarja za unčo, nato pa so cene ponovno upadle pod 1,240 dolarja.

Rezultati večjih japonskih podjetij spodbudni za azijske borze

Tudi tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 10.620,55 točke. To je 2,18 odstotka oziroma 226,52 točke več kot v sredo.

Na vlagatelje so spodbudno vplivali poslovni rezultati večjih japonskih podjetij, kot so NEC, Nissan in Sony. NEC in Nissan, ki sta rezultate poslovanja objavila v sredo, sta v poslovnem letu, ki se je izteklo konec marca, izplavala iz rdečih številk. NEC je tako ustvaril 11,4 milijarde jenov čistega dobička, Nissan pa 42,4 milijarde jenov.

Tečaji delnic na ameriškem Wall Streetu so se v sredo v povprečju zvišali. Industrijski indeks Dow Jones je tako trgovanje sklenil pri 10.896,91 točke, kar je za 148,65 točke oz. 1,38 odstotka več kot v torek, tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 49,71 točke oz. 2,09 odstotka in se ustavil pri 2425,02 točke.

Vir:Delo.si

(Zapri)

London - Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je v prvi uri in pol trgovanja znižal za 2,06 odstotka na 2702 točk. V Londonu se je indeks FTSE 100 doslej znižal za 1,57 odstotka, v Parizu indeks CAC 40 za 2,24 odstotka in v Frankfurtu indeks DAX za 1,21 odstotka rast. Občutne padce tečajev beležijo tudi delnice v Madridu, ki so se v ponedeljek podražile za rekordnih 14,4 odstotka. Danes se je indeks Ibex-35 že v prvih minutah trgovanja znižal za 2,8 odstotka.

Tudi borza v Atenah je utrpela 1,3-odstotno znižanje tečajev, potem ko je v ponedeljek zabeležila skoraj desetodstotno rast. Grška vlada je danes napovedala, da bo zaprosila za izplačilo prvih 20 milijonov evrov iz obljubljene pomoči EU. V ponedeljek je dal borzam spodbudo 750 milijard evrov vreden program EU za stabilizacijo skupne evropske valute. Tega denarja se bodo lahko države poslužile, če bodo podobno kot Grčija zašle v finančne težave.

Prvi dvomi v stabilizacijski program EU so se pojavili že v Aziji, kjer so se tečaji danes večinoma znižali. Indeks tokijske borze Nikkei je izgubil 1,1 odstotka, potem ko je v ponedeljek pridobil 1,6 odstotka. V Južni Koreji se je indeks Kospi znižal za 0,4 odstotka, v Avstraliji pa indeks S&P/ASX za 1,1 odstotka. Pocenile so se tudi delnice na Kitajskem, Tajvanu, v Indiji, Singapuru in Hongkongu.

Ljubljanska borza: SBI TOP pridobil skoraj pol odstotka Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 927,54 točke, kar je 4,07 točke oz. 0,44 odstotka več kot v ponedeljek. Najbolj so se podražile delnice Gorenja in Intereurope, ki so pridobile 1,87 oz. 1,79 odstotka. Delnice Krke so se podražile za 1,07 odstotka, delnice Luke Koper za 0,54 odstotka, delnice Mercatorja so pridobile 0,42 odstotka, delnice Petrola 0,60 odstotka, delnice Telekoma Slovenija pa 0,87 odstotka.

V prvi kotaciji so se pocenile le delnice NKBM, ki so izgubile 1,29 odstotka. Vlagatelji so največ prometa danes opravili z delnicami Krke, in sicer za 944.590 evrov.

Vir:Delo.si

(Zapri)

 Problem Grčije diktira delovanje kapitalskega in drugih finančnih trgov. Ti se v zadnjem času obnašajo zelo volatilno. Zelo pomembno je, da se Evropa na tem primeru pokaže kot finančna gospodarska združba z evrom, ki se je sposobna odzvati in doseči stabilizacijo v evropskem gospodarstvu kot celoti. Namreč, precej grškega dolga se nahaja v največjih evropskih državah, Franciji, Nemčiji itd., tudi banke s tega območja imajo zelo velike naložbe v grškem dolgu oziroma bančnem sistemu. Ne gre samo za Grčijo, ampak za ekonomsko podstat Evrope in za evro. Bile so zamisli, da bi Grčija začasno zapustila evrosistem, prestopila v ERM 2 in svoje politike prilagodila zahtevam evra. Slovenija to dobro pozna iz časov pred uvedbo evra, ko smo bili v ERM 2, telovadnici, pripravljalnici za evro. Verjetno bi bila to celo boljša rešitev, saj bi Evropa s tem dala popolnoma jasen znak, kaj čaka države, ki ne izpolnjujejo teh meril in so s svojo politiko prišle v položaj, kot je zdaj grški. Ministri Ecofina so se odločili, da bodo Grčiji pomagali brez take oblike vadbe. Verjetno menijo, da je to najboljša, najučinkovitejša rešitev za stabiliziranje evra. Izvajanje ekonomskih politik, ki bi jih morala izpeljati Grčija, bi bil daljši in negotov postopek. Zato je bila sprejeta odločitev o pomoči Grčiji v znesku 80 milijard evrov,« je Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, v pogovoru za Delo FT ocenil reševanje grške krize.

Od kod pa bo Slovenija vzela 387 milijonov evrov, ki jih mora zagotoviti za posojila Grkom? Se bo dodatno zadolžila, in če je tako, kaj to pomeni za prihodnje razmere na našem posojilnem trgu?

Slovenija bo v tem delu morala prispevati svoj delež glede na kvoto, ki jo ima v ECB, to je približno 387 milijonov evrov. To je za Slovenijo relativno veliko in to je velika vsota za vse države, ki nimajo neto prihrankov. V Evropi je le nekaj držav z neto prihranki (Nemčija, Luksemburg, Nizozemska in Finska). Nam pa vsako leto primanjkuje 20 do 25 odstotkov BDP za naložbe in glede na krizo je vsak milijon evrov pomemben. Zato je za Slovenijo in za nekatere druge države EMS to precejšnja obremenitev. To verjetno pomeni, da se bo treba dodatno zadolžiti in nato to vsoto razporediti v okviru javnih financ. Še bolj problematične kot za Slovenijo bodo te zadolžitve za države, ki so že zdaj v skupini t. i. PIGS, to je držav s težavami, katerih pribitki na obveznice so v zadnjem času bistveno porasli. Te države bodo imele toliko večje obremenitve, saj bi verjetno že same potrebovale določeno ugodnejšo finančno spodbudo. Zdaj pa se bodo morale zaradi pomoči Grčiji še dodatno zadolžiti, povečal se bo njihov javni dolg.

Kako daleč od grškega scenarija je zdaj Slovenija s hitro rastjo javnega dolga in povečanjem primanjkljaja?

Slovenija je nekje v zlati sredini, tako po višini primanjkljaja in javnega dolga, kar nas ne uvršča med države PIGS, s problematičnimi dejavniki v javnih financah. Vendar pa to ne pomeni, da nimamo potencialnih tveganj, zlasti z vidika dolgoročnega trajnostnega razvoja, glede na strukturo prebivalcev in glede na pokojninski in zdravstveni sistem, ki ga imamo, ter glede na nekatere druge javnofinančne izdatke.

Kot bančnik imate zelo dober vpogled v gospodarske razmere. Kakšna je trenutna kondicija slovenskega gospodarstva po lanskem kreditnem krču, katastrofalnem padcu BDP, izvoza in industrijske proizvodnje? Smo še na dnu?

Slovensko gospodarstvo je majhno in odprto in neposredno odvisno od dogajanj na tujem. Izvoz znaša od 60 do 70 odstotkov BDP in odvisni smo od dogajanj v Nemčiji, Italiji, Franciji. V teh državah se v zadnjih mesecih položaj izboljšuje in slišati je ocene o koncu krize in počasnem vzponu. To velja za predelovalno in avtomobilsko industrijo, ki smo jo v SID banki lani podprli s posebnimi programi skupaj z EIB. V avtomobilski industriji so se naročila bistveno izboljšala in tudi naša podjetja iz avtomobilske industrije bodo prvo polletje letošnjega leta končala z boljšimi rezultati kot lani. To še ne pomeni, da v prihodnje ni mogoč kak padec, še zlasti, ker so bile v tej industriji velike subvencije države. Te se bodo zdaj končale in je jeseni še možen kak padec, a ne tako globok kot lani. Podobno je tudi v nekaterih drugih panogah. Iluzorno pa je pričakovati, da bodo gospodarske rasti v industrijskih državah ponovno take kot pred krizo. Moje prepričanje in prepričanje SID banke je, da se moramo pripraviti na obdobja nizke rasti ali skoraj ničelne rasti in na drugačno strukturo gospodarjenja, ki bo omogočala preživetje majhnega odprtega gospodarstva. Takega povpraševanja, kot je bilo v preteklosti, verjetno ne bo na razpolago.

Bo Slovenija po krizi res zmagovalka, kot napoveduje premier Pahor?

Druga komponenta našega gospodarstva, notranje povpraševanje, se ne povečuje. Odvisni smo od zunanjega povpraševanja. Tudi če bi na primer vsi Slovenci zamenjali belo tehniko, to Gorenju ne bi kaj prida pomagalo. Še večji problem je, v kakšnem stanju so podjetja. Ne ukvarjamo se le z globalno krizo, ampak tudi s slovensko notranjo krizo. Slovenska podjetja so zelo različna, a je stanje v njih bistveno drugačno kot v evropskih. Imajo manj lastnega kapitala kot evropska, ta delež pri nas znaša od 15 do 25 odstotkov, v Evropi pa od 35 do 45 odstotkov. Druga stvar je t. i. kreditna zasvojenost slovenskih podjetij. V Evropi je kreditni del od 40 do 50 odstotkov celotne bilance. Pri nas znaša kreditni del od 70 do 75 odstotkov celotne bilance, ta finančni vzvod pa se je zlasti povečal v zadnjih petih letih. Tako veliko zadolževanje podjetjem onemogoča, da redno poravnavajo obroke in obresti za najete kredite, zato pri bankah ne povprašujejo zaradi novih projektov, pač pa zaradi refinanciranja starih kreditov. To pa vodi do tega, da slovenska podjetja niso več konkurenčna. Finančna plat vpliva na poslovno plat in stroškovni vidik, to pa daje visoko ceno produktu z nizko dodano vrednostjo. V primeru menjalnega sektorja to onemogoča konkurenčnost slovenskih podjetij. Slovenska podjetja ne morejo več konkurirati na trgu z nizko plačano delovno silo. Na svetu zdaj milijarda in pol ljudi z nizko ceno dela pritiska na trg. Če slovenska podjetja ne bodo z novimi naložbami in razvojem vzpostavila konkurenčnosti ter proizvajala inovativne produkte oz. storitve z višjo dodano vrednostjo, ne bodo mogla več prodajati na svetovnem trgu. Tu vidimo vlogo SID banke. Ne želimo pokrivati napak iz preteklosti, temveč želimo podpirati prihodnost, razvojne projekte in trajnostni razvoj v Sloveniji. Ob tem pa se pričakuje, da bodo v podjetjih svoje naredili tudi lastniki. Slovenska podjetja so podkapitalizirana, in to lahko izboljšamo le s tujimi vložki ali pa vlaganji domačih lastnikov. Lastniki nosijo odgovornost, da to storijo. Če ne bo povečanja lastniškega deleža in novih sredstev za razvojne projekte, slednje SID banka zagotavlja, bo prihodnost za slovenska podjetja bistveno slabša, kot je bila preteklost.

Po aprilskem srečanju bančnikov s premierjem in ministri ste omenili, da kreditni krč nekoliko popušča. Lahko to podkrepite s številkami?

To je številčno preprosto pojasniti. BDP je padel za sedem odstotkov, stanje kreditov podjetjem pa se ni bistveno zmanjšalo. Zato je dinamika rasti kreditov znatno večja, kot bi bilo normalno glede na nominalno gospodarsko rast, zlasti glede na investicijsko aktivnost. Rast kreditov prehiteva gospodarsko rast. V Evropi je bila rast kreditov v zadnjem četrtletju celo negativna, v Sloveniji pa je bila pozitivna, dodatnih 225 milijonov evrov je bilo danih gospodarstvu. To številčno pomeni, da je sredstev v obliki kreditov dovolj, kreditni krč je bistveno manjši kot v preteklem letu. SID banka je lani s svojimi instrumenti financirala podjetja in banke, in s tem omogočila tudi do 70 odstotkov novih finančnih sredstev. S tem kreditni krč ni več tak problem kot nekateri drugi vidiki kreditiranja: večji problem sta nelikvidnost in plačilna nedisciplina.

Plačilna nedisciplina je zdaj verjetno najhujša v gradbenem sektorju, podjetja ne plačujejo podizvajalcev in zaposlenih. Se vam zdi smiselna zamisel, da bi imeli posebno jamstveno shemo za gradbeni sektor?

Banke so v preteklosti pretirano kreditirale nekatere sektorje, kot je gradbeni. Po boomu v gradbeništvu je bil nato upad tak kot v izvozu, torej več kot 20-odstoten. Gradbeni sektor ima zelo visok finančni vzvod, primanjkljaj likvidnosti in negativen denarni tok. Zato bistveno več povprašuje pri bankah. V bankah ne morejo dobiti kredita, saj je to povezano z zavarovanji. Poleg tega to ni navaden kredit za projekt ali razvoj, pač pa za tekočo likvidnost. Vse to zmanjšuje hitrost kroženja denarja v obtoku in povzroča nelikvidnost pri subjektih s primanjkljaji. Dejansko pa nekatera podjetja potrebujejo kredite le zato, da lahko odplačujejo stare obresti na kredite, zlasti zaradi višjih obrestnih mer. To je odgovor na to, kakšna je potreba za kakršno koli jamstveno ali drugo shemo za gradbeni sektor. Bolj smiselno je iti v dokapitalizacijo teh podjetij in v razvojne projekte, s katerimi bi lahko ponovno vzpostavili finančno vzvodje in pozitiven denarni tok.

Vir:Delo.si (Zapri)

ECB bo prvič v zgodovini kupila obveznice od zelo zadolženih držav v območju evra in zadolženih zasebnikov iz teh držav. Ob tem bo izvedla posebne operacije za ponovno "vsrkanje" likvidnosti, ki jo bo namenila na trg obveznic, s čimer naj bi zagotovila, da bo položaj denarne politike ostal nespremenjen. ECB želi z intervencijami na trgu državnih in zasebnih obveznic v evrskem območju zagotoviti "globino in likvidnost tržnih segmentov, ki so disfunkcionalni".

V kolikšni meri bo ECB ukrep odkupa obveznic izvedla, bo odločil Svet ECB, je evropska centralna banka danes objavila na svoji spletni strani. Odločitev o intervenciji na trgu obveznic je ECB sprejela v luči zavez držav z evrom, da bodo izvedle vse potrebne ukrepe za dosego fiskalnih ciljev v letošnjem in prihodnjih letih za znižanje presežnega primanjkljaja, so dodali v sporočilu. ECB se je poleg tega s centralnimi bankami ZDA, Velike Britanije, Švice in Kanade dogovorila o ponovni vzpostavitvi sistemov refinanciranja v dolarjih in bo s torkom začela izvajati začasne swap posle oz. zamenjavo valut. S tem želi izboljšati likvidnost na trgu dolarskih obveznic in preprečiti širitev napetosti na druge finančne trge.

Z zamenjavo deviz bo predvsem v Evropi preprosteje, priskrbeti si dolarje ter zagotoviti zadostno preskrbo trgov z ameriško valuto. Poleg tega naj bi s tem preprečili širitev napetosti na ostale trge in finančne centre, pojasnjujejo v ECB. To je prvi primer od začetka finančne krize, da so centralne banke v usklajeni akciji na takšen način posegle na trge, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Japonska centralna banka je drugi trgovalni dan zapored v lastni bančni sektor poslala več milijard jenov, da bi zaradi krize v območju evra pomirila trge.

Potem ko je v petek ponudila domačim bankam na voljo preračunano 17,4 milijarde evrov, jim jih je danes še dodatnih 16,7 milijarde evrov. Tudi ECB si prizadeva zagotoviti likvidnost v območju evra. Tako naj bi si banke že ta teden pri ECB za šest mesecev izposodile toliko denarja, kot bodo želele. Poleg tega namerava ECB konec maja in konec junija bankam za po tri mesece ponuditi na voljo neomejene vsote denarja po fiksnih obrestnih merah. Vir:Dnevnik.si

(Zapri)

 

Berlin - Razmere so dramatične in obstoj evropske monetarne unije je postal negotov. Strokovnjak z Nemškega inštituta za ekonomske raziskave (DIW) Ansgar Belke ne izključuje niti tega, da bi Grčija v primeru neuspeha rešilne akcije pod političnim pritiskom prostovoljno zapustila območje evra. Direktor raziskav na področju mednarodne makroekonomije je v pogovoru za Delo ocenjeval nevarnosti, ki ogrožajo evro. Tudi Američani da v ozadju krize evra niso povsem nedolžni.

Koliko je z dolžniško krizo ogrožen obstoj denarne unije?

Dolžniške krize sicer ni povzročila samo mednarodna finančna kriza, dolgoročno je odgovoren tudi demografski problem in siceršnje zadolževanje držav. Grčiji seveda v treh letih ne bo uspelo priti na zeleno vejo, prej kakor v sedmih letih ne bo šlo. Atene bodo z evropskimi posojili sicer izvzete iz finančnih trgov, a tudi Portugalska, ki je premalo varčevala, je ranljiva. Španija in Irska lahko sami pokrivata svoje primanjkljaje in sta zato v boljšem položaju. Po mojem scenariju se bodo trgi lotili še Portugalske, ki bi lahko bila »izgnana« iz monetarne unije. Temu bi bilo območje evra še kos.

In če se bo požar razširil?

Če bosta padli še Španija in Irska, bo evroobmočje na koncu. Pomembna bosta odziv Nemčije in njena pripravljenost na nove rešilne svežnje. Maščuje se, da nimamo evropskega denarnega sklada, ki bi lahko avtomatično reševal stvari. Nemci bodo videli, da so dobili »unijo nakazil«, v kateri bodo morali stalno pomagati drugim. Sprejemljivost evra se bo zmanjšala, tudi o nemškem izstopu iz denarne unije bi se razmišljalo. To bi bilo povezano s krepitvijo njene valute, a škoda bi bila za Nemčijo manjša kakor za druge.

Kaj si mislite o ideji tako imenovanega severnega evra, monetarne unije, v katero bi bile vključene le stabilne države s severa?

Takšna unija je de facto delovala že pred uvedbo evra. Druge centralne banke so sledile odločitvam Bundesbank. To je gotovo ena od rešitev, če bi se Španija in Irska zlomili. Ob Nemčiji, Beneluksu, Avstriji in Finski bi zagotovo lahko bila tudi Francija. Ne glede na pisanje o nemško-francoskih razhajanjih sem se na finančnem ministrstvu v Parizu prepričal, da prevladujejo skupne točke. Sicer je tudi Nemčiji veliko do območja evra. Z napadenimi državami veliko trguje in ima velike dobičke.

Vidite kakšna znamenja, da je evro pravzaprav napaden od zunaj, iz anglosaškega sveta?

Jasno je, da evro kot stabilen valutni prostor nikoli ni bil v interesu Američanov. Nadalje je bil napaden s skrajno ekspanzivno denarno politiko ZDA, zaradi katere nismo mogli doseči želene stabilnosti. ECB je bila nemočna, ker se je z vsakim ameriškim dvigom obresti denar (likvidnost) selil čez Atlantik. Kljub vodenju razumne politike, ko skorajda ni kupovala obveznic, je bila ECB med krizo prisiljena v takšne korake. To so nam zakuhali Američani, to lahko razumemo kot napad.

Po vsej Evropi je milijardna pomoč Grčiji povzročila pravi vihar. Bo 110 milijard sploh zadostovalo? Ali ni s tem vse skupaj le preloženo?

Likvidnostna pomoč bi lahko zadostovala za dve leti in pol. A strukturna preobrazba, ki jo mora izpeljati Grčija, bo zahtevala več časa, vsaj pet let. Napoved pomoči je pripomogla k pomirjanju finančnih trgov, saj Grčija nujno potrebuje denar. Ko je bil premier Jorgos Papandeu marca v Berlinu, so bile obresti za dolgoročna posojila še razmeroma nizka, saj so trgi ocenjevali, da se Grčija lahko konsolidira, če bo kratkoročno dobila denar. Vsekakor po treh letih, ko se bo iztekla pomoč, še ne bomo mogli videti, ali je Grčija naredila takšne spremembe, da lahko sploh preživi znotraj denarne unije.

Davkoplačevalce predvsem zanima, ali bo denar iz Grčije sploh prišel nazaj. Je reprogramiranje dolgov nujno?

To bi bilo kakor prerokovanje iz kristalne krogle. Vsekakor pa obstaja velika verjetnost, da se bodo dolgovi morali prestrukturirati. Že tako se mi zdi, da bi bilo smotrno, če bi Grčija dobila posojila za pet let, pa tudi upniki bi morali sodelovati pri reševanju. Ne glede na prizore iz Aten večina Grkov sprejema napovedane reforme. To pa je tudi zadnja priložnost zanje.

Vir:Delo.si

(Zapri)

  Ljubljana/New York/Tokio -Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 902,64 točke, kar je 28,29 točke oz. 3,04 odstotka manj kot včeraj. Med pomembnejšimi so se najbolj pocenile delnice Save, Luke Koper in Telekoma Slovenije.

Savine delnice so zabeležile 7,41-odstotni padec. Pocenile so se tudi vse delnice v prvi kotaciji; delnice Luke Koper za 3,92 odstotka, Telekoma Slovenije za 3,77 odstotka, Petrola za 3,56 odstotka, NKBM za 3,32 odstotka, Mercatorja za 2,61 odstotka, Gorenja za 2,60 odstotka, Krke za 2,44 odstotka in Intereurope za 1,71 odstotka.

 

Včeraj eden najbolj divjih dni v zgodovini newyorških borz

Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 82,65 točke oz. 3,44 odstotka in se ustavil pri 2319,64 točke. Zaradi bojazni, da se utegnejo finančne težave Grčije razširiti po Evropi, so se tečaji na svetovnih borzah, pa tudi na ameriški, zniževali že tretji dan zapored. Vlagatelji so tudi razočarani, ker se je Evropska centralna banka odločila, da ohrani ključno obrestno mero pri enem odstotku. Prav tako pa ne verjamejo, da bo mehanizem pomoči Grčiji dolgoročno rešil njene težave z visoko zadolženostjo. Zaradi navedenih razlogov se vlagatelji odločajo za večje prodaje delnic, kar je njihove tečaje potisnilo navzdol, ocenjujejo borzni analitiki.

Grška dolžniška kriza vpliva na Wall Street sicer že več tednov, pri čemer negotovost kdaj malo pojenja, potem pa spet izbruhne. Dow Jones je zaradi tega sprva nazadoval za 200 točk, potem pa je prišlo do napake pri navedbi cene delnice podjetja Procter & Gamble, ki je na borzi Nasdaq nenadoma navidezno padla za 37 odstotkov oziroma s 60 na manj kot 40 dolarjev.

Procter & Gamble sprožil prvi naval prodaj

To je sprožilo pravi naval razprodaje delnic in Dow Jones je zgrmel za 998,50 točke, preden je začel spet okrevati. Padec je bil največji po točkah v zgodovini indeksa v času trgovalnega dne. Indeks je nazadnje podobno krepko nazadoval 15. oktobra 2008 na višku zadnje finančne krize, ko je med trgovanjem padel za skoraj 781 točk, dan pa končal z dnevno izgubo 733 točk.

Podjetje Procter & Gamble trdi, da je bila najnižja cena delnice 56 dolarjev. Šlo naj bi tudi za domnevno napako enega od borznih posrednikov pri navajanju vsote za prodajo delnic Procter&Gamble. Dogajanja na borzi sedaj preiskuje tudi Zvezna komisija za vrednostne papirje in borzo, ki obljublja javno objavo izsledkov raziskave. Borza Nasdaq je sporočila le, da je razveljavila določene transakcije od 14.40 do 15. ure po newyorškem času. O zmedi na borzi so seznanili tudi predsednika ZDA Baracka Obamo.

Hudo nihanje vrednosti delnic je sicer v današnjih razmerah prej normalno kot ne. Delnice se prodajajo in kupujejo v velikih svežnjih s pomočjo računalniških programov, ki imajo vgrajene "varovalke" in sprožijo prodajo, ko vrednost delnice pade pod določeno mejo. Ta varovalka lastnike delnic varuje pred velikimi izgubami, obenem pa sproža verižne reakcije in po napačni navedbi cene Procter & Gamble se je ta pospešila.

Nihanje tudi ostalih delnic

Krepko so nihale tudi druge delnice. Delnice podjetja Apple so v določenem trenutku padle za 22 odstotkov, na koncu pa okrevale. Najbolj divje je bilo trgovanje z delnicami svetovalnega podjetja Accenture, ki so se s sredine vrednosti 42,17 dolarja v četrtek pocenile na 4 cente, nato pa na koncu trgovanja okrevale nazaj na 41,09 dolarja.

Industrijski indeks Dow Jones je v četrtek v primerjavi s sredo nazadoval za 347,80 točke oziroma 3,2 odstotka na vrednost 10.520 točk, kar je največji padec po točkah od februarja 2009. Širši indeks Standard & Poor 500 je nazadoval za 37,75 točke oziroma 3,2 odstotka na vrednost 1128,15 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa za 82,65 točke oziroma 3,44 odstotka na vrednost 2319,64 točke.

Evropske borze sledijo negativnim gibanjem na Wall Streetu

Prodajo delnic je opaziti tudi na borzah v Evropi. Dodatno na negativna gibanja vplivata zaskrbljenost glede možnosti razširitve grške dolžniške krize ter negotovost glede izida volitev v Veliki Britaniji. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx se je v prvi uri in pol trgovanja znižal za 1,16 odstotka na 2581 točk. V Londonu se je indeks FTSE 100 znižal za 0,34 odstotka, v Frankfurtu indeks DAX za 0,77 odstotka in v Parizu indeks CAC 40 za 1,94 odstotka.

Nikkei znova izgubil več kot tri odstotke

Po krepkem znižanju tečajev na Wall Streetu so se danes znižali tudi tečaji na borzah v Aziji. V Tokiu so se pocenile predvsem delnice izvoznikov, kot sta proizvajalec kamer Canon in proizvajalec avtomobilov Honda. Indeks Nikkei se je znižal za 3,1 odstotka in trgovanje končal na najnižji ravni v zadnjih dveh mesecih. Nikkei je v tem borznem tednu, ki je zaradi praznikov trajal le dva dneva, izgubil kar 6,27 odstotka, s čimer je izpuhtela vsa dosedanja rast v letošnjem letu. V letu 2010 je tako Nikkei 1,72 odstotka v minusu.

Zaradi nemirnih finančnih trgov je japonska centralna banka danes na domačem bančnem trgu ponudila 2000 milijard jenov (17 milijard evrov) likvidnih sredstev. To je največji tovrstni ukrep po decembru 2008, ko je centralna banka japonskim finančnim ustanovam zaradi finančne krize dala na voljo prav tako 2000 milijard jenov.

Delnice v Šanghaju so se pocenile za slaba dva odstotka, v Hongkongu pa za 0,7 odstotka. Prav tako so se znižali tečaji na borzah v Južni Koreji, na Tajvanu in v Singapurju.

Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je dan končal pri vrednosti 10.364,59 točke. To je 331,10 točke oz. 3,10 odstotka manj kot v četrtek.

Vendar pa se je danes okrepil tečaj evra. Zvišal se je za 0,8 odstotka in se vnovič povzpel do tečaja 1,27 dolarja, kolikor je znašal pred četrtkovim padcem na najnižjo raven v zadnjih 14 mesecih.

Vir:Delo.si

(Zapri)