Moskva - Rusija, ki sta jo močno prizadeli svetovna finančna in gospodarska kriza, je v prvem letošnjem četrtletju po navedbah ministrstva za gospodarski razvoj na letni ravni beležila 4,5-odstotno rast. "Na podlagi gospodarske napovedi, ki jo je pripravila vlada, lahko pričakujemo razmeroma enakomerno rast bruto domačega proizvoda. U

pamo in pričakujemo, da bo rast na letni ravni dosegla tri do šest odstotkov," je po poročanju ruske tiskovne agencije Ria Novosti dejal Medvedjev. Gospodarska napoved, ki jo je pripravila vlada premiera Vladimirja Putina, bo podlaga za pripravo državnega proračuna za prihodnje leto in za obdobje 2012-2013.

Ruski BDP se je lani skrčil za 7,9 odstotka, kar je bil največji padec po letu 1994. Najnovejši podatki medtem kažejo, da gospodarstvo največje države na svetu, ki je sicer močno odvisno od gibanja svetovnih cen nafte in plina, vendarle okreva.

 Vir:Delo.si

(Zapri)

Berlin - Nemška in evropska politika poskušata edinstveno in prelomno odločitev o orjaškem, 750 milijard evrov težkem obrambnem zidu za zaščito skupne valute predstaviti kot neizogiben korak, ki je staro celino rešil pred breznom. Kanclerka Angela Merkel je odločitev večkrat utemeljila z dramatičnimi ocenami, češ da na kocki ni samo evro, ampak celotna evropska združitev. Takšne ocene naj bi pripomogle k utemeljevanju odločitve o pomoči zadolženim državam, ki je z vidika evropskega prava vsaj kočljiva.

»Je bil evro res tako ogrožen, da so morali kršiti maastricht?« se je v četrtek dopoldne spraševal eden od vodilnih nemških ekonomskih strokovnjakov in predsednik münchenskega inštituta Ifo Hans-Werner Sinn. Iz študije o krizi evra, ki jo je predstavil, je neizpodbitno razvidno, da je bila presenetljiva odločitev, ki je bila sprejeta tako rekoč čez noč, nesmotrna in da bi na koncu utegnila imeti celo nasproten učinek - slabljenje evra. To po Sinnovih besedah dokazuje že gibanje tečaja evra v zadnjih dneh.

Vodja evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, je sicer omenjal »svetovno organizirani napad na evro«, a sama skupna valuta po Sinnovem mnenju kljub dramatičnemu položaju ni bila v nevarnosti. »Kriza ni ogrožala evra, ampak možnost zadolženih držav, da bi se na mednarodnih trgih še naprej zadolževale enako ugodno kakor Nemčija,« je povedal Sinn. Obresti da so se na trgih pač prilagodile boniteti držav, tudi tečaj evra je v primerjavi z dolarjem kljub padcu še vedno močan.

Napihovanje dolžniškega balona

Razlike med obrestmi, ki so jih plačevale države pred uvedbo evra, so bile tako ali tako večje kakor med zaostrovanjem krize v zadnjih tednih. Po Sinnovih besedah so se južnoevropske države lahko od uvedbe skupne valute poceni financirale, povečale svojo zadolženost in živele » kakor v omami«. Ker po sprejetju ne bodo neposredno kaznovane (z dražjim zadolževanjem), ampak se bo breme preneslo na vse članice, naj bi se dolžniški balon še okrepil. »Zato bo njegov pok na koncu še hujši,« je povedal Sinn.

Sprejetje svežnja - nemški parlament bo nemško udeležbo v njem, ki znaša do 147 milijard evrov, potrdil danes - je po Sinnovem mnenju ena od najslabših odločitev v nemški zgodovini. »Nemčijo so potegnili za nos,« je pojasnil. Rešilni sveženj bo predvsem omogočil bankam (največ težav bi imele francoske), da se rešijo težav. Zato da je Pariz pritiskal na Berlin. Že med grško krizo je bilo očitno, da ima Francija večje interese za reševanje Aten, saj imajo francoske banke večje terjatve in lastniške deleže v Grčiji.

Tudi posledice za nemško gospodarstvo naj bi bile dramatične. Kot opozarja Sinn, gospodarska rast v nobeni evropski državi (razen v Italiji) po letu 1995 ni bila tako nizka kakor v Nemčiji. Vodilno evropsko gospodarstvo ni samo rekorder v izvozu blaga, temveč tudi po odlivu kapitala v tujino, s katerim je financiralo balone v Španiji in drugod. Kriza bi lahko razmere popravila in spodbudila želene investicije doma, a zaradi rešilnega svežnja bo vse ostalo »po starem«, nepremišljen korak pa bo v Nemčiji po Sinnovih besedah deloval kakor »zavora rasti«.

Tudi banke naj plačajo

In alternative? Sinn je prepričan, da bi ZDA in urejeni bankroti tamkajšnjih zveznih držav lahko bili zgled. Poleg tega bi morali banke, ki so mastno služile z državnimi obveznicami, vključiti v delitev bremen, saj je nepojmljivo, da se bodo izvlekle iz krize - ki bi za davkoplačevalce lahko postala precej draga - tako rekoč brez stroškov, čeprav so zavestno tvegale. Vsekakor pa se ne bi smeli v prihodnosti ogniti temu, da bi bila država, ki se ne more spraviti na zeleno vejo, v skrajnem primeru izključena iz denarne unije.

Iz petkove tiskane izdaje Dela

(Zapri)

Španija se je morala za tokratne desetletne obveznice sprijazniti z obrestmi v višini 4,04 odstotka, medtem ko se je marca na podobni dražbi obrestna mera oblikovala v višini 3,855 odstotka. Da obrestna mera presega povprečje za tovrstne obveznice, je potrdila tudi tiskovna predstavnica španske vlade in opozorila na zaskrbljenost vlagateljev na finančnih trgih.

Španska vlada je z obveznicami zbrala 3,52 milijarde evrov, čeprav je sprva načrtovala, da bo zbrala 3,50 milijarde evrov. Vlagatelji so za obveznice sicer ponudili 7,2 milijarde evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Španija je pred tem v torek prodala 12-mesečne in 18-mesečne obveznice, s katerimi je zbrala 6,4 milijarde evrov, vendar je morala zanje prav tako pristati na višjo obrestno mero kot na podobni dražbi pred 14 dnevi.

Zaskrbljenost zaradi morebitne širitve grške dolžniške krize na Španijo in Portugalsko je v minulih mesecih ohromila finančne trge, zaradi česar so obrestne mere na obveznice omenjenih dveh držav narasle, na vrednosti pa je precej izgubil tudi evro. Španski javnofinančni primanjkljaj je lani dosegel 11,2 odstotka bruto domačega proizvoda, zato je vlada premiera Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera že sprejela ostre varčevalne ukrepe, s katerim želi primanjkljaj do leta 2013 zmanjšati pod raven treh odstotkov, ki jo predvideva pakt o stabilnosti in rasti.

Vir:Dnevnik.si

(Zapri)

Bruselj - Jutri se bodo nato sestali še vsi finančni ministri EU. Obeh srečanj se bo udeležil tudi slovenski pristojni minister Franc Križanič. Ministri bodo nadaljevali prizadevanja za zagotovitev stabilnosti evra, potem ko je njihovo več kot enajsturno srečanje minulo nedeljo in ponedeljek prineslo dogovor o vzpostavitvi mehanizma za stabilnost evra, ki predvideva do 500 milijard evrov evropske pomoči in 250 milijard evrov pomoči Mednarodnega denarnega sklada.

Ta dogovor brez primere v zgodovini EU sicer zaradi pričakovane šibke gospodarske rasti v območju evra in bojazni pred negativnimi posledicami hitre javnofinančne konsolidacije ni uspel ustaviti padanja skupne evropske valute, ki je bila v petek vredna 1,2355 dolarja, na dan dogovora pa 1,3 dolarja.

Finančni ministri bodo danes in v torek razpravljali tudi o predlogih za zagotovitev stabilnosti evra, ki jih je v sredo razgrnila Evropska komisija. Komisija je v okviru svežnja ukrepov za krepitev pakta stabilnosti in rasti predlagala strožji nadzor nad nacionalnimi proračuni z letom 2011 in strožje kazni za kršitelje pakta.

Vir:Delo.si

(Zapri)

Rim - Obveznosti do potnikov je Ryanair zanemaril v vsaj 178 primerih, je ugotovila italijanska letalska agencija ENAC. Ryanair je domnevno kršil pravice potnikov, ki so bili ujeti na italijanskem letališču Ciampino, potem ko je oblak vulkanskega pepela iz islandskega ognjenika Eyjafjallajökull ohromil letalski promet nad velikim delom Evrope.

V nekaterih primerih celotne družine, vključno z otroci in starejšimi, niso prejele zadostnih količin hrane in vode, niso jim uredili nastanitve ali alternativnih poletov.

Za potnike so zato morale poskrbeti italijanske letalske civilne oblasti, Ryanair pa si je prislužil milijonsko kazen. Vulkanski prah je v drugi polovici aprila povzročil kaos v letalskem prometu v Evropi. Odpovedanih je bilo več kot sto tisoč letov, letalske družbe pa so utrpele več kot poldrugo milijardo evrov škode.

Vir:Delo.si

(Zapri)

 Zveni kakor pravljica in tudi ime projekta je precej neposrečeno - Hrvaške sanje. To ime je namreč takoj priklicalo v spomin enega najbolj odmevnih čeških dokumentarcev, Češke sanje, največje potegavščine v tej državi, ko sta avtorja ustvarila oglaševalsko akcijo za nekaj (supermarket), kar ne obstaja. Avtorji Hrvaških sanj pa zatrjujejo, da njihove sanje lahko postanejo čista resničnost. Skeptikov je, predvsem zaradi vrtoglavih številk, precej, saj so se Hrvatje v minulih letih naposlušali številnih pravljic o tovrstnih poslih v turizmu, ki pa so ostali le mrtva črka na papirju. Le redki ambiciozni in dragi projekti so se uresničili.

Novo »turistično čudo«, kakor so ga poimenovali tukajšnji mediji, je lani, ko se je omenjala celo številka 10 milijard evrov, menda ustavila gospodarska kriza ter izstopi investitorjev, kakor tudi prekinitev gradnje avtoceste do Dubrovnika in ustavitev gradnje Pelješkega mostu. Za projektom stoji Profectus Grupa poslovneža Vincenca Blagaića, ki obljublja, da bi lahko petični turisti v največje luksuzno turistično naselje Hrvaške sanje vstopili že čez slabih pet let. Čakalo naj bi jih trinajst luksuznih hotelov najvišjih kategorij in najbolj znanih hotelskih verig, zasebne vile, marine, igrišče za golf, trgovine, restavracije, galerije ... Po nekaterih interpretacijah naj Hrvaške sanje ne bi bile le največji turistično-trgovski projekt v državi, ampak tudi v Evropi. Projekt so v minulih dneh predstavili državnemu vrhu, ki je seveda zainteresiran za oživitev turizma na širšem območju Dubrovnika oziroma polotoka Pelješca.

Za začetek »le« milijarda in pol

»Hrvaške sanje so nekoliko pretenciozen naziv,« je dejal predsednik sabora Luka Bebić, ki je kljub temu presodil, da gre za kakovosten projekt na ambiciozni lokaciji, v bližini Dubrovnika, Neretve, Mostarja ter Korčule in Mljeta. Blagaić je državnemu vrhu zagotovil, da bo kmalu prišlo do uresničitve prvega dela projekta v zalivih Sestrice, vrednega 1,5 milijarde evrov, torej 13 hotelov, apartmajev, vil, golfa in spremljevalnih vsebin, ki da bodo podaljšale turistično sezono na tem področju. Interes investitorjev obstaja, je zatrdil. Hrvaške banke bodo po njegovih načrtih zagotovile milijardo evrov, pol milijarde pa bo predvidoma zbral od vlagateljev na t. i. road showu. Po teh načrtih se bo gradnja menda začela že letos. Političnemu vrhu je med drugim zagotovil, da bo njegova izbrana ponudba slonela na najvišjih standardih življenjskega sloga in trajnostnega razvoja. Na Hrvaško bodo, je prepričan, zato povabili najpremožnejše turiste, z njimi pa tudi vlagatelje.

Zamisli avtorjev projekta, ki je menda nastajal desetletje, pa ne ostajajo le pri tem, v načrtih so zapisani še številni športni, kulturni in gospodarski objekti, festivalne dvorane, zabaviščni parki, objekti za proizvodnjo oljčnega olja, vina, sivke. Med objekti se bo menda znašel celo filmski studio, fakultete in - letališče. Vse to je za zdaj le v glavi vodje projekta, v računalniških simulacijah, maketah in papirjih. Kakor je Blagaić povedal za tukajšnje medije, je velik problem odkup zemljišč, katerih lastniki bodisi živijo po svetu bodisi so v zapuščinskih razpravah. Prva parcela, velika milijon kvadratnih metrov, je dejal za Globus, je bila v lasti 300 oseb. Odkupiti nameravajo 20 milijonov kvadratnih metrov površin, tudi v sosednji Bosni in Hercegovini, kjer bi denimo zgradili naselje za tiste, ki delajo v Hrvaških sanjah. Vse bo seveda ekološko, projekt pa je menda nacionalni in je nad politično različnostjo.

Las Vegas nad Dubrovnikom

»Prepotovali smo vse najnovejše luksuzne turistične destinacije in najdražja območja in preučili njihove dobre in slabe strani. V času teh potovanj smo spoznali uspešne gospodarstvenike, mnoge emirje in šejke, ruske in ameriške milijarderje ter v pogovorih z njimi spoznali velike možnosti našega projekta,« je denimo dejal predsednik NO Profectus Grupe Bruno Iljkić. Pri projektu so sodelovali znani svetovni arhitekti in arhitekturne hiše, o prednaročilu vil pa so se menda že pogovarjali z milijonarji in hollywoodskimi zvezdami. »V Hrvaških sanjah bi,« je za Globus dejal Blagaić, »združili šarm Saint Tropeza in Porto Cerva, luksuzno navtično destinacijo Cannesa in Monte Carla, najprestižnejše golfske kraje z juga portugalske in zabavo, kakršno poznajo v Las Vegasu ali Barceloni.« V teh dneh je moral velikokrat odgovarjati na vprašanja o izvoru svojega kapitala. Našteval je številne posle, s katerimi se je ukvarjal, in dodal, da inšpekcije doslej niso odkrile nobenih nepravilnosti. In da je v projekt sanj doslej vložil že dva milijona evrov, da ima podporo lokalnih in državnih oblasti, lastništvo zemljišč ter usklajenost s prostorskimi načrti.

A med turističnimi investicijami niso odmevale le sanje, pač pa tudi skoraj 900 milijonov evrov vredna investicija na hribu Srđ nad Dubrovnikom. Tam bodo menda, če bodo pridobljena vsa dovoljenja, kmalu začeli gradnjo še enega luksuznega turističnega projekta, namenjenega predvsem dubrovniški »golfski revoluciji«. Na 310 hektarjih nad Dubrovnikom želi podjetje Trames zgraditi igrišče za golf, vadišče, t. i. golf spa hotel, amfiteater in druge komercialne objekte. Tudi avtorji tega projekta ocenjujejo, da gre za »največji in najprestiženjši projekt na Hrvaškem«. Zaradi strahu pred ekološkimi posledicami tudi pri tem projektu podarjajo svojo ekološko naravnanost in zmerno uporabo pesticidov in drugih sredstev, ki predvidoma ne bo večja kakor pri vinogradih.

Pride tudi Tiger Woods?

Med vlagatelji je menda tudi znani igralec golfa in milijonar Greg Norman, s katerim so lani predstavili projekt Golf park Dubrovnik, v projekt družbe Razvoj Golf pa bodo vlagatelji po načrtih investirali 6,5 milijarde kun. »Ko bodo na Srđu s palico udarili prvo žogico, bomo začeli kampanjo, v kateri bomo pritegnili znana golfska imena in svetovnemu tržišču ponudili nov turistični 'izdelek' Dubrovnika,« je za štirinajstdnevnik Objektiv dejal Marko Balija, koordinator projekta. Po njegovem prepričanju bo hrib Srđ golfistom ponudil pogled na Cavtat, Dubrovnik in proti otokom Elafitom, ki je edinstven in bo ponujal igralcem golfa »vrhunsko ugodje«. S tem projektom, so prepričani avtorji, bo končno obogatena turistična ponudba tega dela Jadrana, saj se ne bo ponujalo le morje in sonce, kakor doslej, omogočilo pa se bo tudi podaljšanje sezone.

V desetih letih želijo zgraditi teren s 18 in 9 luknjami, golfsko akademijo, dve športno-rekreativni golfski hiši, konjeniški klub, trgovski sklop s koncertnim amfiteatrom, muzeje, sprostitvena središča, teniška igrišča, kolesarske poti ... Vse v desetih letih, ko bi lahko palico zavihtela najbolj znana imena golfa, kakor je Tiger Woods, in ko bi nad Dubrovnikom potekali tudi turnirji svetovne profesionalne golfske organizacije.

Glede na to, da tudi najnovejši luksuzni, prestižni in največji hrvaški turistični projekti še nimajo znanih vlagateljev in da banke molčijo, se kaj lahko zgodi, da se bodo tudi te predstavitve končale - kot že v veliko hrvaških turističnih projektih - tako kakor v Čeških sanjah. Torej tako, da bodo turisti na zemljišču namesto luksuznih objektov našli le sanjsko (medijsko) fasado.
Vir:Delo.si (Zapri)

Atene - Objava imen je del boja proti širjenju korupcije in utaje davkov, ki so Grčijo pripeljale na sam rob. Vladna poteza pa bi s tem »zadovoljila« tudi zahteve javnosti po kaznovanju davčnih utajevalcev. S tem bi pomirila tudi jezne množice, ki jih bodo prizadeli varčevalni ukrepi, in ki menijo, da jo bodo bogataši odnesli brez kazni.

Finančno ministrstvo opozarja, da bo zaplenilo tudi bančne račune tistih, ki dolgujejo državi. S tem bi namreč lahko zbrali več kot 40 milijard dolarjev, kar predstavlja 10 odstotkov grškega javnega dolga. Zdravniki so poleg odvetnikov in ostalih strokovnjakov na tapeti zaradi grške dolniške krize; nekateri zdravniki so namreč prijavili zgolj 300 evrov prihodka.

Številni niso izdajali računov za storitve, poleg tega pa so sprejemali podkupnine. Objava imen davčnih utajevalcev spada med obljube, ki jih je dala grška vlada, potem ko se je država znašla pred bankrotom in je morala zaprositi za pomoč države območja evra in Mednarodni denarni sklad.

Vir:Delo.si

(Zapri)

Bruselj - Okrevanje se nadaljuje, vendar (pre)počasi za klestenje javnofinančnih primanjkljajev. Po hitri oceni evropskega statističnega urada (Eurostat) je rast v evrski skupini in v vsej Uniji v prvem trimesečju letos glede na zadnji lanski kvartal dosegla 0,2 odstotka, kar je resda bolje od prvotnih predvidevanj (0,1 odstotka), vendar pa konjunktura v Evropi krepko zaostaja za ameriško, ki se je v istem obdobju povzpela za 0,8 odstotka. V primerjavi s prvim trimesečjem 2009 se je bruto proizvod v evrski skupini povečal za pol odstotka, v Uniji pa za 0,3 odstotka, kar prav tako zaostaja za ameriško rastjo, ki je dosegla kar poltretji odstotek. Za Slovenijo v Eurostatu še nimajo letošnjih podatkov. V Evropi se je recesija začela umikati novemu obdobju okrevanja že v tretjem lanskem kvartalu, ko je bruto proizvod zrasel za 0,4 odstotka v evrski skupini in 0,3 odstotka v EU, vendar je območje evra že tri mesece pozneje obtičalo na ničelni stopnji, Unija pa je imela komaj 0,1-odstotno konjunkturo. Med članicami Unije po četrtletni stopnji naraščanja bruto proizvoda izstopajo Portugalska (en odstotek), Madžarska (0,9 odstotka) in Slovaška (0,8 odstotka), kriza pa je najgloblja v Litvi (-4,1 odstotka) in bodoči članici evrske skupine Estoniji (-2,3 odstotka).

Za Nemčijo še ne navajajo podatka, Italija je dosegla 0,5-odstotno rast, Francija pa 0,1. Prve napovedi torej kažejo izboljšanje rasti v tem četrtletju, kar pa najbrž ne bo zadostovalo za obvladovanje javnih financ. Po Grčiji, Portugalski in Španiji sta prve ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja razglasili tudi Nemčija in Francija. Toda ukrepi, kot so zamrznitev plač ali drugih javnih izdatkov, odprava premij, privijanje davčnega vijaka ali opuščanje obljubljenih razbremenitev davkoplačevalcev, ki so resda nujni za zmanjševanje proračunskih lukenj, slabijo kupno moč gospodinjstev, zato se v evrski skupini in drugod po Uniji ne bodo mogli opirati na domače povpraševanje v prizadevanjih za hitrejšo rast bruto proizvoda. Še zlasti, ker se povečuje tudi armada ljudi brez dela. V prvem letošnjem trimesečju se je stopnja brezposelnosti v EU povzpela na 9,6 odstotka aktivnega prebivalstva, kar je tik pod ravnijo v ZDA (9,7 odstotka), kjer je bila brezposelnost pred krizo občutno manjša, saj je v drugem kvartalu 2007 prizadela komaj 4,5 odstotka ljudi, kar je bilo najmanj do takrat, v zadnjem četrtletju lani pa se je povečala na deset odstotkov.

V nasprotju z ZDA, kjer se je stopnja brezposelnosti med zadnjim lanskim in prvim letošnjim kvartalom znižala (z desetih na 9,7 odstotka), se socialna kriza v Uniji zaostruje, kajti delež brezposelnih se je v istem obdobju povečal (z 9,4 na 9,6 odstotkov), ugotavljajo v Eurostatu. Poleg Nemčije je prav Slovenija - po nepopolnih podatkih - edina članica EU, kjer se je brezposelnost med zadnjim lanskim in prvim letošnjim trimesečjem zmanjšala s 6,4 na 6,2 odstotka aktivnega prebivalstva (pri moških je dosegla 6,1, med ženskami pa 6,3 odstotka). Nižjo stopnjo od slovenske so v Uniji imeli samo Nizozemska (4,0 odstotka), Avstrija (4,9 odstotka) in Luksemburg (5,5 odstotka). Med državami, ki so zaradi visokih primanjkljajev postale tarče špekulativnega kapitala na finančnih trgih, je v posebej neugodnem položaju Španija, kjer služb nima skoraj petina prebivalstva (19 odstotkov), z najvišjo brezposelnostjo pa se otepa Latvija (21,6 odstotka).

Vir:Delo.si

(Zapri)