V ponedeljek bodo japonski finančni trgi zaradi državnega praznika zaprti.

Najslabša prodaja v času božičnih praznikov v zadnjih desetletjih je v četrtek potisnila navzdol tečaje delnic na ameriških borzah. Industrijski indeks Dow Jones se je znižal za 27,24 točke oz. 0,31 odstotka na 8742,46 točke. Podražile pa so se delnice podjetij visoke tehnologije, tako da je tehnološki indeks Nasdaq porasel za 17,95 točke oz. 1,12 odstotka na 1617,01 točke.

Vir: www.dnevnik.si
(Zapri)

Na mešano trgovanje z vrednostnimi papirji na Wall Streetu je po oceni borznih analitikov vplival govor novoizvoljenega predsednika ZDA Baracka Obame, ki je v Fairfaxu v zvezni državi Virginiji opozoril Američane, da bo gospodarstvo zašlo v še hujšo krizo, če kongres ne bo hitro sprejel njegovega načrta za gospodarsko stimulacijo in obnovo.

Vir: www.dnevnik.si
(Zapri)

Bruselj/Moskva - Predsednik in glavni izvršni direktor ruskega energetskega podjetja Gazprom Aleksej Miller je obljubil, da bodo s ponovnim dobavljanjem plina v Evropo preko Ukrajine začeli še danes, takoj ko bodo opazovalci prispeli na svoja mesta. Kljub temu ni dal natančnih podatkov, koliko plina bo dejansko doseglo evropske porabnike, saj se morajo po vnovičnem odprtju plinskih pip plinovodi spet napolnili, tako da lahko celoten postopek traja kar nekaj časa.

Evropska unija se je z Rusijo in Ukrajino sicer dogovorila o podrobnostih namestitve opazovalcev, ki bodo nadzirali dobavljanje ruskega plina preko Ukrajine v EU. Evropska komisija, ki zahteva takojšnjo vzpostavitev dobave plina Evropi, je v sporočilu zapisala: "Doseženo je soglasje o podrobnostih namestitve opazovalcev. Zdaj je najpomembnejše, da začne plin pritekati".

V skladu z dogovorom bo Ukrajina ruskim strokovnjakom, skupaj z opazovalci EU, dovolila nadziranje dobavljanja plina, Ukrajinci po drugi strani, pa bodo smeli nadzor izvajati v Rusiji.

 

Ponoči dosežen dogovor o misiji opazovalcev (Iz petkove tiskane izdaje Dela!)

Češki premier Mirek Topolánek in predsednik ruske vlade Vladimir Putin sta dosegla dogovor o razmestitvi komisije opazovalcev na vseh točkah, ki so pomembne za nadzorovanje pretoka plina, je pozno sinoči objavila predsedujoča članica na svoji spletni strani, kjer pristavlja, da bi napotitev ekipe izvedencev »morala omogočiti obnovo ruskih dobav plina članicam Unije«. Sporočilo še dodaja, da se je Topolánek o sestavi ekipe opazovalcev, ki bodo preverjali pretok ruskega plina čez Ukrajino, pogovarjal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel. Podrobnosti dogovora o napotitvi misije opazovalcev je treba še dodelati, ugotavljajo v krogih predsedujoče članice Unije, izvedenci iz EU pa bodo v Ukrajino odpotovali še danes.

Presenetjiva novica je sinoči prišla iz Prage, pred tem pa je v trikotniku Rusija - Ukrajina - Evropska unija potekal pogajalski maraton, ki smo ga popisali še pred večernim preobratom. Že popoldne se je predstavnikom evropske komisije in češkega predsedstva z Ukrajino resda uspelo dogovoriti o napotitvi 10- do 12-članske ekipe neodvisnih izvedencev, da bodo preverjali pretok v plinovodih, zataknilo pa se je pri zahtevi Rusije, da tudi sama pošlje lastne opazovalce, to pa očitno ni bilo pogodu Kijevu. V vodo je padla možnost obnove dobav plina, kar je bil Gazprom sicer pripravljen storiti takoj po prihodu misije opazovalcev. Tako je vsaj v Bruslju zagotovil predsednik ruskega energetskega velikana Aleksej Miller vodji evropske komisije Joséju Manuelu Barrosu; izročil mu je celo protokol s predlogi za razmestitev tehničnih strokovnjakov.

Tudi z ukrajinske strani je bilo sprva slišati spodbudne novice. Predsednik Naftogaza Oleg Dubina je napovedal, da se bo oskrba Unije s plinom lahko nadaljevala 36 ur potem, ko bo Rusija spet odprla pipe, morda celo prej, če bo obratovalo vseh šest kontrolnih postaj med državama. Hkrati je zagotovil, da bo Ukrajina dobavila Uniji vse prejete količine.

Toda vrsta srečanj v palači Berlaymont, kjer so si obiskovalci podajali kljuko, ni prinesla pričakovanega soglasja o pošiljanju opazovalcev, kar je Rusija postavila za pogoj za obnovitev dobav plina. Predsednik Barroso je že dopoldne sprejel šefa Gazproma Millerja; ta se je sestal tudi s komisarjem za energijo Andrisom Piebalgsom in češkim ministrom za industrijo in trgovino Martinom Římanom. Popoldne se je k predsedniku komisije napotil še podpredsednik ukrajinske vlade Grigorij Nemirja, na kratko sta se o odpravi krize pogovarjala tudi Miller in Dubina, a brez navzočnosti predstavnikov evropske komisije in češkega predsedstva, kakor je bilo sprva načrtovano.

Ukrajinska delegacija je na edinem srečanju v Berlaymontu privolila v prihod opazovalcev in s komisijo celo podpisala poseben dogovor, zalomilo pa se je pri prepričevanju predstavnikov Gazproma, ki so po dolgih pogajanjih naposled odklonili soglasje.

Minister Říman ni skrival razočaranja. Brez olepševanja je izjavil, da »ruska stran nima razloga za zavrnitev predloga, ki bi omogočil ponovno dobavljanje plina evropskim državam«. Unija je »pripravljena kadar koli in kjer koli nadaljevati pogajanja«, je še dejal predstavnik predsedujoče članice.

Češki premier Mirek Topolánek je takoj po neuspehu poklical predsednika ruske vlade Vladimirja Putina. Tudi Andris Piebalgs se ni vdajal malodušju. »Zdaj je na ruski strani, da razmisli, kateri dodatni elementi [dogovora] bi omogočili ponovno dobavo plina,« je dejal komisar. Ostal bo v stikih z Moskvo, da bi našel rešitev in hkrati dosegel, da se takšni problemi »ne bi več ponavljali vsako leto«.

Kot da bi v Pragi slutili novico, so že pred razpletom sklicali izredno srečanje sveta EU, ki bo 12. januarja v Bruslju. Na njem bodo ministri za energijo proučili razmere in razpravljali o konkretnih ukrepih za izboljšanje oskrbe s plinom.

Vir: www.delo.si
(Zapri)

San Francisco - S finančno-gospodarsko krizo se spopada tudi ameriška internetna družba Google. Komisiji za vrednostne papirje in borzo je namreč posredovala dokumente, v katerih napoveduje veliko zmanjšanje začasno zaposlenih in delavcev, ki so zaposleni prek podizvajalcev, medtem ko službe redno zaposlenih zaenkrat še niso ogrožene.

Google sicer trenutno zaposluje 24.400 uslužbencev, od tega je pripravnikov, začasno zaposlenih in zaposlenih pri podizvajalcih 4300. Še oktobra je bilo začasno zaposlenih približno 10.000 oseb.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

S tem je bila lanska prodaja za 4,1 odstotka višja kot leta 2007, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

V nasprotju s splošnim trendom se je prodaja audijev povečala tudi v lanskem decembru, in sicer za 17,4 odstotka na 82.800 vozil. V Audiju dobro prodajo pojasnjujejo predvsem z vrsto novih modelov, med njimi so izpostavili A4 in novi mali terenski avto Q5. Lani je Audi na trg poslal skupaj 12 novosti.

Tudi v prihodnjem letu namerava Volkswagnovo hčerinsko podjetje predstaviti vrsto novih modelov. Poleg malega avtomobila A1 v Audiju razmišljajo tudi o prenovi modela A2 ter o modelu A7.

V zahodni Evropi je Audi v lanskem decembru povečal prodajo za 22,7 odstotka na 54.000 vozil. V celem letu pa se je prodaja na zahodnoevropskem trgu povečala za 2,5 odstotka na 667.000 avtomobilov. V regiji Azija in Pacifik je Audi lani prodal 155.100 avtomobilov, kar je bilo 15,6 odstotka več kot leta 2007, medtem ko se je prodaja na ameriškem trgu zmanjšala za 6,1 odstotka na 88.000 avtomobilov.

Vir: www.dnevnik.si
(Zapri)

Kot poročajo srbski mediji, dinar na vrednosti izgublja vse od novega leta, in sicer kljub intervenciji srbske centralne banke. Ta je namreč v zadnjih dneh za obrambo dinarja že uporabila skoraj 15 milijonov evrov, od oktobra lani pa do konca leta pa več kot pol milijarde evrov.

Dinar je lani po srednjem tečaju srbske centralne banke v primerjavi z evrom izgubil 11,8 odstotka, po menjalniškem tečaju pa še več. Ekonomisti ne izključujejo možnosti, da bo za evro kmalu potrebno odšteti tudi 100 dinarjev.

Vir: www.dnevnik.si
(Zapri)

V Londonu se je vrednost indeksa FTSE 100 v primerjavi s sredo znižala za 0,24 odstotka, v Frankfurtu se je indeks DAX pustil za 0,76 odstotka, medtem ko je v Parizu CAC 40 nižje za 0,64 odstotka.

V rdečem je tudi večina ostalih evropskih borz. Osrednji delniški indeks dunajske borze ATX je nižje za 2,57 odstotka, indeks milanske borze Mibtel je izgubil 0,28 odstotka, švicarski SMI pa 0,48 odstotka.

Negotovost, ki je danes zajela azijske borze, se za zdaj ni bistveno odrazila v trgovanju na evropskih borzah.

Vir: www.dnevnik.si
(Zapri)

Moskva - Vodji ruskega Gazproma in ukrajinskega Naftogaza, Aleksej Miller in Oleg Dubina, sta se prvič po začetku plinskega spora med Rusijo in Ukrajino nepričakovano sestala v Moskvi. Razpravljala sta o možnih rešitvah spora, zaradi katerega je Evropa ostala brez ruskega zemeljskega plina.

Srečanje med prvima možema Gazproma in Naftogaza je potrdil tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov, ki pa podrobnosti o srečanju ni navedel.

Miller in Dubina se bosta danes v Bruslju sestala z evropskim komisarjem za energetiko Andrisom Piebalgsom in češkim ministrom za energetiko Martinom Rimanom, katerega država trenutno predseduje EU.

Gazprom je dobavo zemeljskega plina Ukrajini prekinil 1. januarja, v sredo pa je prekinil tudi dobavo plina preko ukrajinskega ozemlja Evropi. Po plinovodih preko Ukrajine Rusija dobavlja okoli 80 odstotkov vsega zemeljskega plina namenjenega Evropi, ostali manjši plinovodi pa tečejo preko Belorusije in Turčije.

Medtem ko Rusija in Ukrajina druga drugo obtožujeta za nastale razmere, pa je v sredo brez ruskega zemeljskega plina ostalo več držav, med njimi Slovenija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Grčija, Italija, Makedonija, Romunija, Srbija, BiH, Slovaška in Turčija. Težave pri dobavi imajo tudi v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Poljski in na Madžarskem.

Vondra: Upamo lahko, da se bo situacija normalizirala

Obstaja "razumno upanje", da se bo z današnjima sestankoma o plinski krizi v Moskvi in Bruslju situacija vrnila v normalno stanje, je danes ob prihodu na neformalno zasedanje ministrov EU za zunanje in evropske zadeve v Pragi povedal predstavnik predsedujoče EU, češki minister za evropske zadeve Alexandr Vondra.

"Kar moramo sedaj narediti, je, da poskrbimo za obnovo dobave plina, ne smemo dopustiti izsiljevanja," je dodal. Po njegovih besedah je predvsem treba zagotoviti kratkoročne potrebe po plinu ter to, da bodo izpolnjene obveznosti do evropskih strank.

Britanska ministrica za evropske zadeve Caroline Flint pa je poudarila, da so razmere "zelo zaskrbljujoče" ter da bi Rusija in Ukrajina morali čim prej razrešiti svoj spor.

Vir: www.delo.si

(Zapri)