Berlin - Razmere so dramatične in obstoj evropske monetarne unije je postal negotov. Strokovnjak z Nemškega inštituta za ekonomske raziskave (DIW) Ansgar Belke ne izključuje niti tega, da bi Grčija v primeru neuspeha rešilne akcije pod političnim pritiskom prostovoljno zapustila območje evra. Direktor raziskav na področju mednarodne makroekonomije je v pogovoru za Delo ocenjeval nevarnosti, ki ogrožajo evro. Tudi Američani da v ozadju krize evra niso povsem nedolžni.

Koliko je z dolžniško krizo ogrožen obstoj denarne unije?

Dolžniške krize sicer ni povzročila samo mednarodna finančna kriza, dolgoročno je odgovoren tudi demografski problem in siceršnje zadolževanje držav. Grčiji seveda v treh letih ne bo uspelo priti na zeleno vejo, prej kakor v sedmih letih ne bo šlo. Atene bodo z evropskimi posojili sicer izvzete iz finančnih trgov, a tudi Portugalska, ki je premalo varčevala, je ranljiva. Španija in Irska lahko sami pokrivata svoje primanjkljaje in sta zato v boljšem položaju. Po mojem scenariju se bodo trgi lotili še Portugalske, ki bi lahko bila »izgnana« iz monetarne unije. Temu bi bilo območje evra še kos.

In če se bo požar razširil?

Če bosta padli še Španija in Irska, bo evroobmočje na koncu. Pomembna bosta odziv Nemčije in njena pripravljenost na nove rešilne svežnje. Maščuje se, da nimamo evropskega denarnega sklada, ki bi lahko avtomatično reševal stvari. Nemci bodo videli, da so dobili »unijo nakazil«, v kateri bodo morali stalno pomagati drugim. Sprejemljivost evra se bo zmanjšala, tudi o nemškem izstopu iz denarne unije bi se razmišljalo. To bi bilo povezano s krepitvijo njene valute, a škoda bi bila za Nemčijo manjša kakor za druge.

Kaj si mislite o ideji tako imenovanega severnega evra, monetarne unije, v katero bi bile vključene le stabilne države s severa?

Takšna unija je de facto delovala že pred uvedbo evra. Druge centralne banke so sledile odločitvam Bundesbank. To je gotovo ena od rešitev, če bi se Španija in Irska zlomili. Ob Nemčiji, Beneluksu, Avstriji in Finski bi zagotovo lahko bila tudi Francija. Ne glede na pisanje o nemško-francoskih razhajanjih sem se na finančnem ministrstvu v Parizu prepričal, da prevladujejo skupne točke. Sicer je tudi Nemčiji veliko do območja evra. Z napadenimi državami veliko trguje in ima velike dobičke.

Vidite kakšna znamenja, da je evro pravzaprav napaden od zunaj, iz anglosaškega sveta?

Jasno je, da evro kot stabilen valutni prostor nikoli ni bil v interesu Američanov. Nadalje je bil napaden s skrajno ekspanzivno denarno politiko ZDA, zaradi katere nismo mogli doseči želene stabilnosti. ECB je bila nemočna, ker se je z vsakim ameriškim dvigom obresti denar (likvidnost) selil čez Atlantik. Kljub vodenju razumne politike, ko skorajda ni kupovala obveznic, je bila ECB med krizo prisiljena v takšne korake. To so nam zakuhali Američani, to lahko razumemo kot napad.

Po vsej Evropi je milijardna pomoč Grčiji povzročila pravi vihar. Bo 110 milijard sploh zadostovalo? Ali ni s tem vse skupaj le preloženo?

Likvidnostna pomoč bi lahko zadostovala za dve leti in pol. A strukturna preobrazba, ki jo mora izpeljati Grčija, bo zahtevala več časa, vsaj pet let. Napoved pomoči je pripomogla k pomirjanju finančnih trgov, saj Grčija nujno potrebuje denar. Ko je bil premier Jorgos Papandeu marca v Berlinu, so bile obresti za dolgoročna posojila še razmeroma nizka, saj so trgi ocenjevali, da se Grčija lahko konsolidira, če bo kratkoročno dobila denar. Vsekakor po treh letih, ko se bo iztekla pomoč, še ne bomo mogli videti, ali je Grčija naredila takšne spremembe, da lahko sploh preživi znotraj denarne unije.

Davkoplačevalce predvsem zanima, ali bo denar iz Grčije sploh prišel nazaj. Je reprogramiranje dolgov nujno?

To bi bilo kakor prerokovanje iz kristalne krogle. Vsekakor pa obstaja velika verjetnost, da se bodo dolgovi morali prestrukturirati. Že tako se mi zdi, da bi bilo smotrno, če bi Grčija dobila posojila za pet let, pa tudi upniki bi morali sodelovati pri reševanju. Ne glede na prizore iz Aten večina Grkov sprejema napovedane reforme. To pa je tudi zadnja priložnost zanje.

Vir:Delo.si

(Zapri)

  Ljubljana/New York/Tokio -Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 902,64 točke, kar je 28,29 točke oz. 3,04 odstotka manj kot včeraj. Med pomembnejšimi so se najbolj pocenile delnice Save, Luke Koper in Telekoma Slovenije.

Savine delnice so zabeležile 7,41-odstotni padec. Pocenile so se tudi vse delnice v prvi kotaciji; delnice Luke Koper za 3,92 odstotka, Telekoma Slovenije za 3,77 odstotka, Petrola za 3,56 odstotka, NKBM za 3,32 odstotka, Mercatorja za 2,61 odstotka, Gorenja za 2,60 odstotka, Krke za 2,44 odstotka in Intereurope za 1,71 odstotka.

 

Včeraj eden najbolj divjih dni v zgodovini newyorških borz

Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 82,65 točke oz. 3,44 odstotka in se ustavil pri 2319,64 točke. Zaradi bojazni, da se utegnejo finančne težave Grčije razširiti po Evropi, so se tečaji na svetovnih borzah, pa tudi na ameriški, zniževali že tretji dan zapored. Vlagatelji so tudi razočarani, ker se je Evropska centralna banka odločila, da ohrani ključno obrestno mero pri enem odstotku. Prav tako pa ne verjamejo, da bo mehanizem pomoči Grčiji dolgoročno rešil njene težave z visoko zadolženostjo. Zaradi navedenih razlogov se vlagatelji odločajo za večje prodaje delnic, kar je njihove tečaje potisnilo navzdol, ocenjujejo borzni analitiki.

Grška dolžniška kriza vpliva na Wall Street sicer že več tednov, pri čemer negotovost kdaj malo pojenja, potem pa spet izbruhne. Dow Jones je zaradi tega sprva nazadoval za 200 točk, potem pa je prišlo do napake pri navedbi cene delnice podjetja Procter & Gamble, ki je na borzi Nasdaq nenadoma navidezno padla za 37 odstotkov oziroma s 60 na manj kot 40 dolarjev.

Procter & Gamble sprožil prvi naval prodaj

To je sprožilo pravi naval razprodaje delnic in Dow Jones je zgrmel za 998,50 točke, preden je začel spet okrevati. Padec je bil največji po točkah v zgodovini indeksa v času trgovalnega dne. Indeks je nazadnje podobno krepko nazadoval 15. oktobra 2008 na višku zadnje finančne krize, ko je med trgovanjem padel za skoraj 781 točk, dan pa končal z dnevno izgubo 733 točk.

Podjetje Procter & Gamble trdi, da je bila najnižja cena delnice 56 dolarjev. Šlo naj bi tudi za domnevno napako enega od borznih posrednikov pri navajanju vsote za prodajo delnic Procter&Gamble. Dogajanja na borzi sedaj preiskuje tudi Zvezna komisija za vrednostne papirje in borzo, ki obljublja javno objavo izsledkov raziskave. Borza Nasdaq je sporočila le, da je razveljavila določene transakcije od 14.40 do 15. ure po newyorškem času. O zmedi na borzi so seznanili tudi predsednika ZDA Baracka Obamo.

Hudo nihanje vrednosti delnic je sicer v današnjih razmerah prej normalno kot ne. Delnice se prodajajo in kupujejo v velikih svežnjih s pomočjo računalniških programov, ki imajo vgrajene "varovalke" in sprožijo prodajo, ko vrednost delnice pade pod določeno mejo. Ta varovalka lastnike delnic varuje pred velikimi izgubami, obenem pa sproža verižne reakcije in po napačni navedbi cene Procter & Gamble se je ta pospešila.

Nihanje tudi ostalih delnic

Krepko so nihale tudi druge delnice. Delnice podjetja Apple so v določenem trenutku padle za 22 odstotkov, na koncu pa okrevale. Najbolj divje je bilo trgovanje z delnicami svetovalnega podjetja Accenture, ki so se s sredine vrednosti 42,17 dolarja v četrtek pocenile na 4 cente, nato pa na koncu trgovanja okrevale nazaj na 41,09 dolarja.

Industrijski indeks Dow Jones je v četrtek v primerjavi s sredo nazadoval za 347,80 točke oziroma 3,2 odstotka na vrednost 10.520 točk, kar je največji padec po točkah od februarja 2009. Širši indeks Standard & Poor 500 je nazadoval za 37,75 točke oziroma 3,2 odstotka na vrednost 1128,15 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa za 82,65 točke oziroma 3,44 odstotka na vrednost 2319,64 točke.

Evropske borze sledijo negativnim gibanjem na Wall Streetu

Prodajo delnic je opaziti tudi na borzah v Evropi. Dodatno na negativna gibanja vplivata zaskrbljenost glede možnosti razširitve grške dolžniške krize ter negotovost glede izida volitev v Veliki Britaniji. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx se je v prvi uri in pol trgovanja znižal za 1,16 odstotka na 2581 točk. V Londonu se je indeks FTSE 100 znižal za 0,34 odstotka, v Frankfurtu indeks DAX za 0,77 odstotka in v Parizu indeks CAC 40 za 1,94 odstotka.

Nikkei znova izgubil več kot tri odstotke

Po krepkem znižanju tečajev na Wall Streetu so se danes znižali tudi tečaji na borzah v Aziji. V Tokiu so se pocenile predvsem delnice izvoznikov, kot sta proizvajalec kamer Canon in proizvajalec avtomobilov Honda. Indeks Nikkei se je znižal za 3,1 odstotka in trgovanje končal na najnižji ravni v zadnjih dveh mesecih. Nikkei je v tem borznem tednu, ki je zaradi praznikov trajal le dva dneva, izgubil kar 6,27 odstotka, s čimer je izpuhtela vsa dosedanja rast v letošnjem letu. V letu 2010 je tako Nikkei 1,72 odstotka v minusu.

Zaradi nemirnih finančnih trgov je japonska centralna banka danes na domačem bančnem trgu ponudila 2000 milijard jenov (17 milijard evrov) likvidnih sredstev. To je največji tovrstni ukrep po decembru 2008, ko je centralna banka japonskim finančnim ustanovam zaradi finančne krize dala na voljo prav tako 2000 milijard jenov.

Delnice v Šanghaju so se pocenile za slaba dva odstotka, v Hongkongu pa za 0,7 odstotka. Prav tako so se znižali tečaji na borzah v Južni Koreji, na Tajvanu in v Singapurju.

Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je dan končal pri vrednosti 10.364,59 točke. To je 331,10 točke oz. 3,10 odstotka manj kot v četrtek.

Vendar pa se je danes okrepil tečaj evra. Zvišal se je za 0,8 odstotka in se vnovič povzpel do tečaja 1,27 dolarja, kolikor je znašal pred četrtkovim padcem na najnižjo raven v zadnjih 14 mesecih.

Vir:Delo.si

(Zapri)

Španija, peto največje evropsko gospodarstvo, je pred tem šest četrtletij zapored beležila negativno gospodarsko rast, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Špansko gospodarstvo je s tem zadnje med največjimi gospodarstvi na svetu, ki se je izkopalo iz recesije, do katere je prišlo po izbruhu svetovne finančne krize jeseni leta 2008.

Kriza je zlasti močno prizadela španski nepremičninski sektor, ki je pred tem predstavljal gonilo španske gospodarske rasti.

Država se zaradi napovedane večletne šibke gospodarske rasti trenutno sooča tudi z nižanjem bonitetne ocene, saj bonitetne agencije ocenjujejo, da ji ne bo uspelo hitro znižati visokega javnofinančnega primanjkljaja, zaradi česar naj bi se javni dolg še povečeval.

Vir:Dnevnik.si

(Zapri)

To je prva tovrstna poteza po decembru lani, ko so finančne trge zamajale skrbi zaradi težav osrednjega dubajskega državnega investicijskega sklada, in hkrati največja po decembru 2008, ko je svet ovijala globalna finančna kriza.

Japonski premier Jukjo Hatojama je sicer danes izrazil zaskrbljenost zaradi razmer, a hkrati obljubil, da bo vlada uvedla ustrezne ukrepe. Podrobnejših informacij o ukrepih ni podal.

Vir:Dnevnik.si

(Zapri)

London/Frankfurt/Pariz - Frankfurtski DAX je tako trenutno pri 5972,20 točke oz. 0,23 odstotka više kot v sredo, londonski FTSE je pri 5351,39 točke 0,18 odstotka v plusu, pariški CAC pa je zaenkrat izgubil 0,15 odstotka in se nahaja pri 3630,62 točke Indeks FTSE Italia All Share v Milanu je sprva padel, nato segel v zeleno območje, sedaj pa je 0,06 odstotka v minusu pri 20.970,35 točke). Indeks SMI v Zürichu je medtem izgubil 0,07 odstotka pri 6444,20 točke.

Z rastjo je dan začela tudi borza v Atenah, ki je zadnje dni najbolj na udaru. Današnji dan je začela z 1,59-odstotno rastjo, prav tako pa je po začetnem padcu v plusu (0,24 odstotka) že tudi borza v Madridu, ki je zaradi ugibanj o možnosti širitve dolžniške krize na četrto največje gospodarstvo evrskega območja v zadnjih dneh beležila precejšnje padce.

 Evropske borze so tako nekoliko zamenjale ploščo iz zadnjih dni, medtem ko so vrednosti delnic na azijskih borzah v strahu pred posledicami javnofinančne krize v evrskem območju na svetovno gospodarsko okrevanje še vedno padali. Za 3,27 odstotka je strmoglavil tokijski Nikkei, za 4,11 odstotka pa osrednji šanghajski indeks. Hongkonški Hang seng je končal 0,98 odstotka niže, seulski Kospi pa je izgubil 1,98 odstotka. Prav tolikšen padec je utrpela tudi sydneyjska borza.

Vir:Delo.si 

(Zapri)

Vprašanje, ki se vse pogosteje postavlja, pa je, ali države območja evra rešujejo Grčijo ali banke zahodnih evropskih držav, ki so Grčiji posojale denar in kupovale njene obveznice. "Rešujemo banke. Če bi Grčija razglasila bankrot, bi izgubile banke in velik del teh bank je iz zahodne Evrope," je prepričan Mencinger. Kar se je že pokazalo v tej finančni krizi, se ponavlja - javni sektor rešuje zasebnega, pravzaprav rešuje banke, dodaja. Strinja se tudi Masten. "Pošteno bi bilo, da imetniki dolga, ki so veselo posojali državi, zdaj to požrejo," je dejal. A četudi bi to zdaj storili, bi reševanje teh bank, ki so posojale Grčiji, znova padlo na ramena davkoplačevalcev, dodaja.

Da podobnih rešitev pri morebitnih težavah drugih evropskih držav ni več, sta prepričana Mencinger in ekonomist Bogomir Kovač. Slednji vidi problem predvsem v ključu, ki obremenjuje tudi države, ki so same v slabi javnofinančni poziciji. Sicer ni nujno, da bo pomoč v celoti izplačana, saj se bo Grčijo sproti spremljalo, ali izpolnjuje pogoje, dodaja. Sam meni, da bo Grčija denar nekoč najbrž vrnila, a zagotovo ne v obdobju, v katerem je poplačilo obljubila.

Vir:Dnevnik.si

(Zapri)

 Ljubljana - Grška dolžniška kriza, genralne stavke, neenotnost EU glede finančne pomoči Grčiji in napovedi, da bi se podobni scenariji lahko zgodili tudi v drugih držvah, skrbijo vlagatelje in so vnesli precej nervoze na evropska tržišča.

Skupna valuta evro je dosegla najnižjo raven v primerjavi z dolarjem v zadnjih 13 mesecih. Vlagatelji z vse večjo skrbjo spremljajo dogodke v Grčiji, pa tudi na Portugalskem, Irskem in v Italiji; v državah, ki so jih prav tako razglasili za potencialna tveganja. Tečaji delnic na borzah v Aziji so se danes znižali, s čimer so sledili negativnim gibanjem na Wall Streetu, kjer je v torek indekse pognala navzdol zaskrbljenost glede morebitne razširitve dolžniške krize v Evropi.

Kako zelo so vlagatelji na evropskih tržiščih zaskrbljeni, priča dejstvo, da so se stroški zadolževanja na trgu obveznic za Španijo in Portugalsko znova narasli, vlagatelji pa se vse bolj obračajo k zaenkrat stabilnemu azijskemu tržišču.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je danes v Bruslju odločno zavrnil ugibanja, da je za Grčijo naslednja v vrsti za finančno pomoč Španija. "Grčija je edinstven primer," je poudaril in zatrdil, da Španija ne potrebuje takšne finančne pomoči, kot jo je dobila Grčija. Tako je zavrnil tudi ugibanja, da naj bi šla po grški poti Portugalska.

Vidna je tudi skeptičnost glede napovedanega paketa pomoči zadolženi Grčiji; vse glasnejša so negodovanja držav članic EU, ki bi se morale dodatno zadolževati, da bi plačale za tuje napake. Posebej ko ni nobeneha zagotovila, da bo Grčija kdajkoli lahko odplačala svoje dolgove.

Analitiki pravijo, da bodo posledice gospodarske krize v svetovnem gospodarstvu vidne še leta, dolžniška kriza v Evropi pa bi lahko še dodatno upočasnila okrevanje evropskih tržišč. »Tržišča je zajel nov val pesimizma. Zaskrbljenost v zvezi s širjenjem grške dolžniške krize oddaljujejo vlagatelje od evra in jih rinejo v varno stabilnost valut, kot sta dolar in jen,« je za Bloomberg dejal analitik Mike Jones

Vir:Dnevnik.si

(Zapri)

Peking - Kitajska industrijska proizvodnja se po upadu v luči izbruha svetovne gospodarske krize konec 2008 že 14 mesecev zapored krepi. Indeks nabavnih managerjev paradržavnega Združenja za logistiko in nabavo se je aprila v primerjavi z marcem zvišal s 55,1 na 55,7 točke. Indeks nad mejo 50 točk, ki označuje ločnico med krepitvijo in krčenjem gospodarske dejavnosti, vztraja že 14 mesecev, poleg izvoza pa jo poganja predvsem naraščajoča domača poraba.

Združenje sicer v poročilu ugotavlja, da je kitajsko gospodarstvo po kratkem stiku na začetku svetovne gospodarske krize, ki je pripeljala tudi do izrazitega krčenja svetovne trgovine, sedaj znova na poti stabilne in sorazmerno hitre rasti. Zaskrbljenost izražajo predvsem zaradi nevarnosti rasti cen nafte, plina, vode in elektrike. Inflacija zaenkrat sicer še ni težava, kitajske oblasti pa se proti pregrevanju gospodarstva in nevarnosti cenovnih balonov borijo predvsem z zaostrovanjem denarne politike.

Kitajski gospodarski čudež je vrsto let temeljil na izvozu, kjer je država zaradi velikanskega bazena poceni delovne sile izjemno cenovno konkurenčna. Kitajska je tako postala prava svetovna tovarna. V luči krize je na ravni skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) prišlo do dogovora o odpravi neravnovesij v svetovnem gospodarstvu, katerega bistven del je povečanje domače porabe na Kitajskem in posledično zmanjšanje velikanskega zunanjetrgovinskega presežka.

Rastoča kitajska domača poraba, ki so jo sicer v zadnjih mesecih izdatno spodbujale tudi državne javnofinančne spodbude, že pozitivno vpliva na druge azijske države, saj privablja njihov izvoz.

Vir:Delo.si

(Zapri)