Hrvaška. Zagrebška borza je še edina izmed vseh balkanskih borz, ki deloma še posnema dogajanje na razvitih zahodnih borzah. Vlagatelji so lahko v začetku decembra deloma občutili veselico na ameriških in evropskih borznih parketih, ko se je osrednji indeks CROBEX v pičlih 10 dneh odbil za 14 odstotkov. Drugje takšnega gibanja ni bilo mogoče zaslediti, še osrednji indeks Ljubljanske borze je v enakem obdobju zabeležil štiriodstotni padec. Mesto najprometnejših delnic so po pričakovanjih prevzele delnice telekomunikacijskega operaterja HT, potem ko se je končala prevzemna ponudba za naftno družbo Ina. Delnice HT-ja se upadle pod 200 kun, kjer se zadržujejo že dober mesec. Na teh nivojih znaša večkratnik dobička družbe 7, medtem ko je večkratnik knjigovodske vrednosti 1,3, EBIT marža pa znaša kar 41,8 odstotka. S temi kazalci se uvršča med najcenejše telekomunikacijske operaterje, še vedno pa ima veliko pozicijo v denarju, ki je v teh časih neprecenljiv. Kljub ugodnim vrednotenjem pa so delnice HT-ja še vedno v negativnem trendu. Kazalci podjetij sicer niso poglaviten dejavnik za nakup delnic v teh časih, kar se kaže tudi pri nekaterih drugi delnicah, ki jih vlagatelji “čistijo” iz svojih portfeljev. Trenutno je na trgih preveč navzkrižnih informacij, ki usmerjajo vlagatelje in povzročajo neravnotežje na delniških trgih.

Srbija. Beograjski indeks BELEX15 se nezadržno približuje psihološki meji 500 indeksnih točk. Indeks 15 beograjskih “blue chipov” sodi med največje izgubarje v letošnjem letu, od vrha pa je upadel za kar 85 odstotkov. Indeks je bil sicer ustanovljen septembra leta 2005 z začetno vrednostjo 1.000 točk, največje uteži v indeksu pa predstavljajo bančne delnice. Že nekaj mesecev zapored se ni zgodilo, da bi ob koncu tedna vlagatelje na Beograjski borzi razveselila kakšna pozitivna novica. Delnice tako praktično vsak teden zabeležijo nov padec vrednosti in postavijo nove rekordne najnižje nivoje. Likvidnost na trgu je vsak dan slabša, nekdaj najprometnejše delnice pa so postale prave “nepremičnine” v smislu zmožnosti prodaje. Največ prometa se še vedno ustvari z bančnimi delnicami, ki za razliko od lanskega leta sedaj kotirajo na ugodnih vrednotenjih. Precej aktivnosti je okoli predelovalcev mleka in mlečnih izdelkov. Francoska družba Bongrain je odkupila še 16,54 odstotka Mlekoprodukta in tako svoj delež povečala na 96,98 odstotka, kar ji sedaj omogoča prevzem celotne družbe. Zanimivo bo tudi dogajanje okoli Imleka, ki velja za vodilnega v tej panogi v Srbiji. Večinski lastnik Salford namreč želi izstopiti iz naložbe, zato bi se lahko utegnil zgoditi prevzem mlekarja, ki ima trenutno kapitalizacijo dobrih 127 milijonov evrov. Cene delnic na borzi so ugodne, vendar na trgu prevladuje preveč negativnih dejavnikov, da bi se trend padanja zaenkrat ustavil.

Makedonija. Borza v Skopju prejema na Balkanu poleg borz v Sarajevu in Banjaluki najmanj pozornosti vlagateljev. Indeks MBI-10 se je malenkost odbil od najnižje vrednosti 2.279 indeksnih točk, ki jih je dosegel v novembru. Povprečni kazalec P/E podjetij, vključenih v indeks na teh nivojih, znaša 8,6, pri tem pa podjetja v povprečju kotirajo na polovici knjigovodske vrednosti. Ugodni kazalniki so vsekakor dobra vest za vlagatelje, vendar kronični problem še vedno ostaja nelikvidnost, prometa na nekaterih pred časom priljubljenih delnicah pa praktično ni že dlje časa. Makedonska vlada se na vso moč trudi stabilizirati ekonomijo. Med koraki so tudi odpisi dolgov državi in zmanjšanje oziroma ukinitev nekaterih davkov in carin.

Balkan le senca. Prihodnost se zdi še precej negotova, večjih presenečenj pa ni pričakovati. Balkanski trgi so le še bleda senca nekdanjega ponosa, vprašanje pa je v kolikem času, in če sploh, si bodo ta ugled lahko povrnili.

Vir: www.revijakapital.si
(Zapri)

Trgovanje na Wall Streetu se je končalo z zdrsom tečajev delnic, kar je predvsem posledica odziva vlagateljev na napovedi o poslovanju japonskega proizvajalca avtomobilov Toyota in verige lekarn Walgreen. Obe podjetji, za katere se je predvidevalo, da sta bolje stoječi od drugih v svojih panogah, še dodatno potrjujeta, da se celo močna podjetja borijo za preživetje zaradi zmanjšane potrošnje v ZDA, ocenjujejo analitiki.

Zaradi odprtja 200 novih lekarn in prodajaln z zdravili, se je v prvem četrtletju poslovnega leta čisti dobiček podjetja Walgreen zmanjšal za 10 odstotkov, zaradi česar bodo omejili svojo širitev. Medtem pa so iz Toyote sporočili, da v tekočem poslovnem letu pričakujejo 150 milijard jenov (1,19 milijarde evrov) izgube iz poslovanja, medtem ko je lani zabeležil 2270 milijard jenov (18 milijard evrov) dobička iz poslovanja. Če se napovedi uresničijo, bo Toyota prvič beležila izgubo iz poslovanja, odkar je leta 1941 podjetje začelo objavljati svoje poslovne rezultate.

Vir: www.dnevnik.si

(Zapri)

Tokio - V Toyoti, največji japonski tovarni avtomobilov, so zaradi upada prodaje v Severni Ameriki in Evropi ter dražjega tečaja jena, v letnem poročilu prvič v svojii zgodovini napovedali izgubo iz poslovanja. Gre za prvo izgubo iz poslovanja po letu 1941, odkar Toyota objavlja poslovne rezultate.

V avtomobilskem gigantu, ki slovi po tem, da zna poslovati z dobičkom tudi v slabih časih, so v poslovnem letu, ki se konča 31. marca prihodnje leto, napovedali 150 milijard jenov (1,19 milijarde evrov) visoko izgubo iz poslovanja, medtem ko so lani zabeležili 2270 milijard jenov (18 milijard evrov) dobička iz poslovanja. Še vedno pa pričakujejo čisti dobiček, a so napoved znižali s 550 na 50 milijard jenov (396,7 milijona evrov).

Po besedah predsednika uprave Toyote Katsuakija Watanabeja bodo zaradi krize kot je še ni bilo letos po svetu prodali Zaenkrat pa se še ne namerava umakniti iz formule 8,96 milijona vozil, kar je 4 odstotke manj kot so načrtovali. V Toyoti so zaradi slabih napovedi znižali pričakovano višino prihodkov, zamrznili širitvene načrte in napovedali odpuščanje zaposlenih.

Toyota pa ni edina država v deželi vzhajajočega sonca, ki jo je prizadela finančna in gospodarska kriza. Honda, druga največja japonska tovarna avtomobilov in Toyotin rival, je morala zaradi upada prodaje že tretjič letos zmanjšati napovedi. V poslovnem letu, ki se bo izteklo marca 2009, naj bi Honda imela le še 185 milijard jenov (1,5 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 61,9 odstotka manj, kot so napovedovali doslej.

Vir: www.delo.si
(Zapri)

London - Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn je v današnjem pogovoru za britanski radio BBC povedal, da bodo vlade držav morale povečati svojo porabo, da bi tako spodbudile svetovno gospodarsko rast. Obenem je bil glede napovedi za prihodnje leto pesimističen in dejal, da nas čaka "zares slabo leto".

IMF je svojo napoved za svetovno gospodarsko rast prihodnje leto že znižal s tri- na 2,2-odstotno. A kot je danes dejal Strauss-Kahn, bi bila lahko ocena januarja še slabša. "Še posebej sem zaskrbljen zaradi dejstva, da bo naša napoved, ki je že tako zelo temna, še temnejša, če ne bo zadostnih finančnih spodbud," je povedal Strauss Kahn.

Kot je povedal, bi spodbuda, ki bi prinesla dejansko spremembo, morala znašati okoli dva odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda oziroma okoli 1,2 milijarde ameriških dolarjev.

Strauss-Kahn je ob tem priznal, da ni dobro za države, da še večajo svojo zadolženost, vendar pa finančna kriza predstavlja velik problem in vlade morajo biti pripravljene na še večja vlaganja in pakete za spodbujanje gospodarske rasti. V tem primeru, pravi, mu je bolj všeč "manj slaba rešitev".

www.delo.si
(Zapri)

New York - Ameriški konglomerat General Electric (GE) je v tem tednu z iraško vlado sklenil dogovor o dobavi opreme za proizvodnjo elektrike v vrednosti treh milijard dolarjev. GE bo Iraku dobavil plinske turbine z zmogljivostjo 7000 megavatov elektrike.

Proizvedena elektrika naj bi tako zadostovala za oskrbo 5,4 milijona gospodinjstev. Irak lahko po navedbah GE trenutno proizvede okoli 6000 megavatov električne energije dnevno.

Za Irak niso neobičajne daljše prekinitve dobave elektrike; nekatera območja glavnega mesta Bagdad imajo elektriko tudi le štiri ure dnevno. Še pred ameriško invazijo na Irak leta 2003, je bila iraška infrastruktura v slabem stanju zaradi vojn, sankcij in slabega vzdrževanja.

"V čast nam je, da je iraška vlada izbrala GE za izvedbo svojih načrtov širitve energetske infrastrukture," je dejal glavni izvršni direktor GE John Krenicki. Trenutno v Iraku že deluje okli 120 turbin GE za proizvodnjo elektrike.

Vir: www.delo.si
(Zapri)

Tokio - Japonska vlada je danes odobrila 54 milijard dolarjev vreden že drugi dodatni finančni paket, s katerim nameravajo v luči svetovne finančne krize in gospodarskega upočasnjevanja podpreti domače gospodarstvo. Novi paket mora potrditi še parlament, to pa bo v začetku prihodnjega leta.

Kabinet japonskega premiera Tara Asa namerava omenjeni načrt za letošnje finančno leto, ki se konča marca 2009, z manjšimi popravki sprejeti v sredo, nato pa ga bo vlada v potrditev poslala še parlamentu. Parlament bo o tem odločal januarja.

Tudi japonska centralna banka je storila nov korak za blažitev posledic krize. V petek je znižala ključno obrestno mero z 0,3 na 0,1 odstotka, s čimer želi preprečiti nastanek globoke recesije.

Drugo največje svetovno gospodarstvo je v recesijo zašlo v tretjem četrtletju. Upad BDP se je v tretjem četrtletju nadaljeval, v tem obdobju je japonsko gospodarstvo utrpelo zmanjšanje obsega na letni ravni v višini 0,4 odstotka. V drugem četrtletju se je BDP skrčil za 3,7 odstotka na letni ravni.

Japonska vlada je sicer pred odločitvijo japonske centralne banke objavila napoved, da bo japonsko gospodarstvo v tekočem poslovnem letu v recesiji, v poslovnem letu do marca 2010 pa naj bi beležilo ničelno rast. Nekateri analitiki so bolj pesimistični in recesijo napovedujejo tudi za leto do marca 2010.

Vir: www.delo.si
(Zapri)

Milano - Prvostopenjsko kazensko sodišče je ustanovitelja italijanskega živilskega koncerna Parmalat Calista Tanzija, zaradi špekulativnega izkoriščanja cen delnic podjetja na borzi ter pomoči pri ponarejanju računov, v četrtek obsodilo na 10 let zapora.

Nekdanji izvršni direktor Parmalata za katerega je tožilstvo zahtevalo 14 let zaporne kazni je bil obsojen tudi zaradi oviranja nadzornih organov pri njihovem delu in oškodovanja državljanov.

70-letni Tanzi je na novembrski sodni razpravi zanikal, da je zavestno in namerno ogoljufal varčevalce, čemur je leta 2003 sledil propad koncerna, krivdo za polom podjetja pa je pripisal bankam.

Afera Parmalat sega v leto 2003, ko je z računov družbe izginilo 14 milijard evrov. Živilski koncern, ki je zaposloval 36.000 ljudi v 30 državah, je istega leta razglasil stečaj, oškodovanih pa je bilo 135.000 malih delničarjev.

Prvo sojenje v primeru Parmalat se je začelo septembra 2005 v Milanu, ko so na zatožno klop poleg Tanzija sedli tudi številni njegovi domnevni sokrivci, drugo sojenje pa januarja letos. Takrat so bile štiri banke (ameriški Citigroup in Morgan Stanley, nemška Deutsche Bank in švicarska UBS) obtožene špekulativnega izkoriščanja padanja in dviganja cen na borzi ter razglašanja lažnih finančnih informacij.

Vir: www.delo.si

(Zapri)

Moskva - Ruska plinska družba Gazprom je opozorila Ukrajino, da ji bo prekinila dobave plina, če do 1. januarja 2009 ne bo plačala dolga za dobavljeni zemeljski plin v vrednosti dveh milijard dolarjev. Prekinitev dobave plina Ukrajini bi lahko motila tudi dobavo plina evropskim kupcem.

Plinski spor med Rusijo in Ukrajino bi lahko v začetku januarja, če Ukrajina ne bo poplačala svojih obveznosti, podobno kot januarja 2006 znova prizadel evropske odjemalce ruskega plina in dodobra načel opešano ukrajinsko gospodarstvo.

Ukrajina se zaradi finančne krize sooča z visoko inflacijo, zaposleni pa zaradi nelikvidnosti gospodarstva ne dobivajo plač. Poleg tega so zaradi pomanjkanja energentov nekateri predeli ukrajinske prestolnice Kijeva ostali brez ogrevanja in tople vode, zato se oblasti bojijo socialnih in političnih nemirov.

Ukrajina ima zaradi svojega neplačevanja dolgov Gazpromu velike težave v odnosih s to družbo in z Rusijo. Ukrajina je namreč edina izmed držav nekdanje Sovjetske zveze, ki z Gazpromom ni podpisala nove pogodbe o dobavah plina. Gazprom namreč zahteva višjo ceno plina, ki bila bližje tržnim cenam v zahodni Evropi. Gazprom je sicer Ukrajini omogočil, da pred podpisom nove pogodbe poplača stare dolgove, kar Ukrajinci še vedno niso naredili.

Vir: www.dnevnik.si
(Zapri)