Potem ko včeraj pogajalska skupina uprave Hita včeraj ni dosegla dogovora s sindikatom igralniških delavcev, se bo danes sestal del razširjene uprave, ki bo skušal oblikovati nove ukrepe.

Vir: Delo.si

(Zapri)

Več sto tisoč slovenskih vlagateljev bo letos ostalo brez dividend. Zaradi rekordnih izgub in prevelikega obsega finančnega dolga številne najpomembnejše slovenske družbe letos ne načrtujejo izplačila dividend, le redke pa bodo svojim delničarjem razdelile višje dividende kot v minulem letu.

 Vir: Dnevnik.si

(Zapri)

V Sloveniji se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani zmanjšal za 0,5 odstotka. Na letni ravni se je gospodarska rast skrčila za 1,2 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu.

Vir: Dnevnik.si

(Zapri)

V Sloveniji je po anketi o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah Mednarodne organizacije za delo (ILO) in Eurostata, stopnja brezposelnosti v prvem četrtletju znašala 7,1 odstotka.

 Vir: Delo.si

(Zapri)

Kot so sporočili iz Trima, bo družba dividende izplačala v 60 dneh, preostali bilančni dobiček v višini dobrih 18 milijonov evrov pa bo do prihodnjega leta ostal nerazdeljen. Skupščina je tudi sprejela predlog sklepa, s katerim je upravi podelila pooblastilo za nakup 10 odstotkov lastnih delnic za sklad lastnih delnic, pri čemer cena delnice ob nakupu ne sme biti višja kot je po zadnjem revidiranem poročilu njena knjigovodska vrednost.

Za revizorja poslovanja v tekočem poslovnem letu je skupščina imenovala družbo REMARS iz Ljubljane. Kot je glavna direktorica Trima Tatjana Fink danes pojasnila za STA, so v družbi v letošnjih prvih štirih mesecih dosegli prodajo, ki je približno enaka lanski v tem obdobju in trenutno znaša 31 milijonov evrov. Ker v Trimu ugotavljajo, da se kupci v času recesije drugače in tehtneje odločajo za nakupe, pa v podjetju največ pozornosti namenjajo proizvodom, ki so jih razvili v zadnjih treh letih in so povezani z novim dizajnom, enostavno vgradnjo, eko rešitvami, varčevanjem in pridobivanjem energije.

V Trimu bodo letos prevetrili lastne programe, trge in procese in se s tem pripravili na čas ponovnega investicijskega ciklusa. V prehodnem obdobju iščejo priložnosti pretežno na zahodnoevropskih trgih, zlasti v Veliki Britaniji, Nemčiji in na Nizozemskem, oz. v državah z zanesljivimi plačniki, je poudarila. V poslovanju bodo še naprej iskali vse možne načine za znižanje stroškov, saj predvidevajo, da bo druga polovica leta še zelo zahtevna, je še sporočila Finkova.

Vir:Dnevnik.si

(Zapri)

Trst - »Italija je zaključila postopek okoljskega preverjanja projekta uplinjevalnika v Žavljah, tudi v odnosu do Slovenije. Ocenjujemo, da smo izčrpno odgovorili na vse številne slovenske zahteve, mnoge tudi upravičene. O tem bo italijanska vlada odločala v četrtek,« je po več kot dveurnih pogovorih na tržaški prefekturi s slovenskim okoljskim ministrom Rokom Žarnićem v Trstu izjavila Stefania Prestigiacomo, italijanska ministrica za okolje, zaščito prostora in morja.

 Roko Žarnić je na to njeno izjavo dejal, da bo o vseh informacijah podrobneje poročal vladi in da bo ta sprejela nadaljnjo odločitev: »Vse akcije je treba voditi v duhu dobrih sosedskih odnosov.« Stefania Prestigiacomo je pojasnila, da je Italija končala vse postopke preverjanja okoljske ustreznosti plinskega terminala v Žavljah, da so zelo podrobno odgovorili na vse slovenske zahteve. Dejala je, da je problem vpliva na okolje predvsem pomemben za italijanske državljane; že zato je moralo njeno ministrstvo odločati odgovorno. Kot pozitivno novico je navedla, da bodo poleg uplinjevalnika postavili elektrarno, ki bo izkoristila vso ohlajeno vodo iz sistema te naprave. Podobne elektrarne bodo poskušali postaviti tudi ob drugih, že obstoječih uplinjevalnikih v Italiji.

Četrtega junija se bodo sestali tehnični strokovnjaki obeh držav, da bi preverili vse probleme in posledice načrtovane gradnje plinovoda po morskem dnu od Žavelj proti Gradežu. Slovenija temu plinovodu nasprotuje in od Italije zahteva, da ga spelje po kopnem na italijansko ozemlje. Takrat bodo razpravljali tudi o možni postavitvi še drugega plinskega terminala, in to sredi Tržaškega zaliva, čeprav je bilo hkrati razumeti tako mnenje italijanske ministrice za okolje kot državnega podsekretarja v njenem ministrstvu Roberta Menie, da bodo pri morebitni postavitvi terminala sredi morja morali upoštevati okoljske učinke, ki se kopičijo s postavljanjem več podobnih terminalov v istem okolju.

Roko Žarnić: »Glede Žavelj smo dobili zagotovilo, da je na italijanski strani velika skrb in zavzetost ter v ospredju najsodobnejša tehnologija in stroka. Toda ker je problem kompleksen, mora svoje stališče do italijanske vlade dati slovenska vlada.« Glede italijanskih ocen državnega prostorskega načrta za Luko Koper je Stefania Prestigiacomo dejala, da so zaprosili za podaljšanje roka, ker morajo prevesti dokumentacijo, ki so jo dobili v slovenščini. »Smo absolutno zainteresirani za konstruktivno sodelovanje, ker razumemo, da je to za Slovenijo strateški projekt. Dobri sosedski odnosi morajo temeljiti na spoznanju, da vsaka država legitimno razvija svoje strateške razvojne projekte. Ob spoštovanju pravic sosednjih držav, da opozorijo na okoljske vplive, pa je končna odločitev zmeraj odločitev države, ki odloča o svojih projektih. Mislim, da smo poudarili ta pomemben princip. Zaupam sodelovanju s sosedi, vendar ne morem reči, da je bilo to sodelovanje v preteklosti vselej transparentno.«

Vir:Delo.si

(Zapri)

 Frankfurt, London, Pariz - Nad bančnim sektorjem se zaradi dolžniške krize nekaterih evropskih držav zgrinja vse več skrbi. Zaskrbljenost se odraža tudi v gibanju tečaja evra, ki se je danes spustil pod 1,23 dolarja. S skupno evropsko valuto se je dopoldne trgovalo po ceni 1,2282 dolarja, medtem ko je Evropska centralna banka v ponedeljek referenčni tečaj evra določila pri 1,2360 evra.

Po mesecih krhkega gospodarskega okrevanja je vse več skrbi, da bo dolžniška kriza, ki poleg Grčiji grozi tudi nekaterim drugim evropskim državam, izničila vsakršen napredek po krizi. Vlagatelji so se sprva na težave Grčije odzvali le z manjši zaskrbljenostjo. Informacije, da Grčija beleži visok javnofinančni primanjkljaj, so zgolj povečale stroške najemanja posojil in vzbudile pozornost Bruslja.

Toda ko so se svetovni kapitalski trgi v zadnjih tednih sesuli in je tečaj evra v primerjavi z dolarjem krepko izgubil, pa je zaskrbljenost vlagateljev narasla v pravo paniko. Ugledni komentatorji pa so ob tem opozarjali, da bi lahko nekoč obskurna dolžniška kriza prerasla v novo veliko depresijo. Ob novi krizi na vidiku strokovnjaki izpostavljajo, da so prvi simptomi nove krize podobni tistim iz zadnje krize, saj se pod težo problemov najbolj šibi finančni sektor, še posebej banke.

Ljubljanska borza: SBI TOP navzdol

Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes končalo s padcem. Tečaji delnic so se glede na ponedeljek v povprečju znižali, med pomembnejšimi pa so se najbolj pocenile delnice Telekoma Slovenije, Gorenja in Krke. Indeksa SBI TOP in LJSEX sta se znižala za 0,96 oz. 0,86 odstotka. Indeks SBI TOP je trgovanje končal pri vrednosti 872,88 točke, kar je 8,45 točke oz. 0,96 odstotka manj kot v ponedeljek, indeks LJSEX pa se je znižal za 0,86 odstotka oz. 30,84 točke na 3567,87 točke.

Borzni vlagatelji so opravili za slabih 1,65 milijona evrov poslov. Največ zanimanja so pokazali za delnice Krke, s katerimi so sklenili za nekaj manj kot 1,1 milijona evrov poslov. Enotni tečaj teh delnic se je sicer znižal za 1,46 odstotka na 64,15 evra.

Evropske borze v rdečem

Na borzah se nadaljuje ponedeljkov negativen trend, padanje pa je posledica skrbi glede dolžniške krize v območju evra in stabilnosti bančnega sektorja.

Najbolj se danes cenijo tečaji v Parizu, kjer je indeks CAC 40 pri 3326 točkah, kar je 3,05 odstotka manj kot ob koncu trgovanja v ponedeljek. Frankfurtski indeks DAX se je doslej znižal za 2,48 odstotka in je na ravni 5662 točk, indeks FTSE 100 na borzi v Londonu pa je upadel za 2,61 odstotka na okoli 4937 točk.

Dunajski indeks ATX je pri 2324 točkah oz. 3,15 odstotka nižje kot v ponedeljek, milanski FTSE Italia All-Share se je znižal za 3,28 odstotka na raven 18.972 točk, züriški indeks SMI pa za 2,07 odstotka na okoli 6078 točk.

Indeks Najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je pri okoli 2485 točkah, kar je 2,84 odstotka manj kot v ponedeljek.

Največja izguba je doletela delnice španske banke Santander - njena vrednost se je znižala za več kot štiri odstotke - potem ko je minuli vikend španska centralna banke prevzela manjšo banko CajaSur, na tržišču pa je zavladal strah pred novimi žrtvami v španskem pa tudi evropskem finančnem sistemu.

Nikkei potonil za tri odstotke

Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9459,89 točke. To je 298,51 točke oz. 3,06 odstotka manj kot v ponedeljek. Indeks Nikkei je tako končal na najnižji vrednosti od 30. novembra lani. Vzrok za padec na borzi je vnovičen strah glede dolžniške krize v evrskem območju.

Padce so beležili tudi na drugih azijskih borzah; za več kot dva odstotka so se znižali osrednji indeksi v Hongkongu, Singapurju in Indoneziji, medtem ko več kot enoodstoten padec beležili na Kitajske, v Indiji, na Tajskem in v Maleziji.

Padec indeksov na Wall Streetu

Vrednosti delnic so v ponedeljkovem trgovanju na Wall streetu znižale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.059,92 točke, kar je za 133,47 točke oz. 1,31 odstotka manj kot v petek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 15,49 točke oz. 0,69 odstotka in se ustavil pri 2.213,55 točke. Wall Street je še vedno pod vtisom dolžniške krize v območju z evrom in negotovosti ali bodo države, kot so Grčija, Španija in Portugalska lahko premagale finančno krizo z zmanjševanjem stroškov. Vlagatelji so namreč zaskrbljeni, da bo zmanjševanje proračunskih stroškov upočasnilo izboljšanje gospodarstva v Evropi in po svetu, ocenjujejo borzni analitiki.


(Zapri)

 

Še vedno prevladujejo kratkoročna posojila

Podatki o obrestnih merah za posojila nefinančnim družbam v Sloveniji tudi kažejo, da se obrestne mere v minulem letu dni niso bistveno spremenile. Okvirna obrestna mera za nova posojila nefinančnim družbam je marca znašala 5,83 odstotka in je skoraj enaka tisti izpred leta dni (šest odstotkov). Najcenejša so bila marca posojila do milijon evrov, ki so jih podjetja najemala za več kot petletno obdobje in s fiksno obrestno mero - obrestna mera je v bančnem sistemu v povprečju znašala 4,48 odstotka, vendar je bilo teh posojil sorazmerno malo.

Še vedno namreč prevladuje kratkoročno posojanje, kar iz prakse potrjujejo tudi v Mercatorju. Banke so, kot pravijo v družbi pod vodstvom Žige Debeljaka, šele v zadnjem četrtletju leta 2009 in v začetku leta 2010 znova začele sklepati dolgoročna posojila. "Če kreditno aktivnost poslovnih bank v začetku leta 2010 primerjamo s tisto v letu 2009, je pripravljenost poslovnih bank za odobritev posojil zdaj večja, vendar še vedno omejena. Poleg tega so se obrestni pribitki na posojila v zadnjem letu in pol povečali," so še dejali. Obrestne mere za kratkoročna posojila do milijon evrov so sicer marca v povprečju znašale 5,77 odstotka (leto prej 6,02 odstotka), za posojila nad milijon evrov pa 5,04 odstotka (leto prej 5,53 odstotka).

O razlikah med bankami podjetja molčijo

Da se obrestne mere niso kaj dosti spremenile oziroma da so se obrestni pogoji rahlo izboljšali, je potrdila glavna direktorica Trima Tatjana Fink. Glede obsega posojil je pojasnila, da doslej niso imeli omejitev pri nobeni banki. Pri ročnosti pa banke večinoma dajejo prednost kratkoročnemu kreditiranju, kar kažejo tudi podatki Banke Slovenije. Vendar po mnenju Finkove vse banke ne razmišljajo enako in jim tako uspe pridobiti niti dolgoročnih posojil za konkretne projekte. " Razlike med bankami so, saj delujejo na konkurenčnem trgu," je še dejala Finkova, konkretnih razlik pa ni navedla.

Enako previdni so bili v preostalih večjih družbah, ki smo jih prosili za komentar razmer na posojilnem trgu in razlik med večjimi slovenskimi bankami. V Telekomu Slovenije so dejali, da so pri dveh večjih slovenskih bankah nedavno obnovili posojilne linije za uravnavanje likvidnosti, kar jim je uspelo v enakem obsegu in po enakih pogojih, jim je pa uspelo pri enem posojilu ročnost podaljšati s pol leta na eno leto.

Obrtniki še tarnajo, a opažajo izboljšanje

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) svežih analiz razmer na kreditnih trgih nimajo, a v OZS po informacijah med člani ugotavljajo, da se posojilni pogoji v zadnjem času stabilizirajo, so pa še vedno slabši, kot so bili pred krizo. "Po mnenju članov državne garancije niso dovolj dobre za izdajo posojila. Banke seveda najprej ponudijo komercialne kredite, šele nato pa pristopijo k posojilom, za katere država izda državne garancije, ali pa kredite s subvencionirano obrestno mero prek Slovenskega podjetniškega sklada," so nam pojasnili v OZS. Kljub vsemu pa so njihovi člani še vedno nezadovoljni zaradi visokih obrestnih mer in stroškov zavarovanj posojil, čeprav po drugi strani tudi priznavajo, da ob visoki zadolženosti nastaja problem bonitete in kapitalske ustreznosti.

Podatkov o povprečnih obrestnih merah za posamezne banke Banka Slovenije sicer ne razkriva, je pa zanimiv podatek regulatorja, da se banke v večinski tuji lasti v zadnjem obdobju osredotočajo na posojanje gospodinjstvom, banke v večinski domači lasti pa na kreditiranje nefinančnih družb.

(Zapri)