London/Frankfurt/Pariz - Frankfurtski DAX je tako trenutno pri 5972,20 točke oz. 0,23 odstotka više kot v sredo, londonski FTSE je pri 5351,39 točke 0,18 odstotka v plusu, pariški CAC pa je zaenkrat izgubil 0,15 odstotka in se nahaja pri 3630,62 točke Indeks FTSE Italia All Share v Milanu je sprva padel, nato segel v zeleno območje, sedaj pa je 0,06 odstotka v minusu pri 20.970,35 točke). Indeks SMI v Zürichu je medtem izgubil 0,07 odstotka pri 6444,20 točke.

Z rastjo je dan začela tudi borza v Atenah, ki je zadnje dni najbolj na udaru. Današnji dan je začela z 1,59-odstotno rastjo, prav tako pa je po začetnem padcu v plusu (0,24 odstotka) že tudi borza v Madridu, ki je zaradi ugibanj o možnosti širitve dolžniške krize na četrto največje gospodarstvo evrskega območja v zadnjih dneh beležila precejšnje padce.

 Evropske borze so tako nekoliko zamenjale ploščo iz zadnjih dni, medtem ko so vrednosti delnic na azijskih borzah v strahu pred posledicami javnofinančne krize v evrskem območju na svetovno gospodarsko okrevanje še vedno padali. Za 3,27 odstotka je strmoglavil tokijski Nikkei, za 4,11 odstotka pa osrednji šanghajski indeks. Hongkonški Hang seng je končal 0,98 odstotka niže, seulski Kospi pa je izgubil 1,98 odstotka. Prav tolikšen padec je utrpela tudi sydneyjska borza.

Vir:Delo.si 

Vprašanje, ki se vse pogosteje postavlja, pa je, ali države območja evra rešujejo Grčijo ali banke zahodnih evropskih držav, ki so Grčiji posojale denar in kupovale njene obveznice. "Rešujemo banke. Če bi Grčija razglasila bankrot, bi izgubile banke in velik del teh bank je iz zahodne Evrope," je prepričan Mencinger. Kar se je že pokazalo v tej finančni krizi, se ponavlja - javni sektor rešuje zasebnega, pravzaprav rešuje banke, dodaja. Strinja se tudi Masten. "Pošteno bi bilo, da imetniki dolga, ki so veselo posojali državi, zdaj to požrejo," je dejal. A četudi bi to zdaj storili, bi reševanje teh bank, ki so posojale Grčiji, znova padlo na ramena davkoplačevalcev, dodaja.

Da podobnih rešitev pri morebitnih težavah drugih evropskih držav ni več, sta prepričana Mencinger in ekonomist Bogomir Kovač. Slednji vidi problem predvsem v ključu, ki obremenjuje tudi države, ki so same v slabi javnofinančni poziciji. Sicer ni nujno, da bo pomoč v celoti izplačana, saj se bo Grčijo sproti spremljalo, ali izpolnjuje pogoje, dodaja. Sam meni, da bo Grčija denar nekoč najbrž vrnila, a zagotovo ne v obdobju, v katerem je poplačilo obljubila.

Vir:Dnevnik.si

 Ljubljana - Grška dolžniška kriza, genralne stavke, neenotnost EU glede finančne pomoči Grčiji in napovedi, da bi se podobni scenariji lahko zgodili tudi v drugih držvah, skrbijo vlagatelje in so vnesli precej nervoze na evropska tržišča.

Skupna valuta evro je dosegla najnižjo raven v primerjavi z dolarjem v zadnjih 13 mesecih. Vlagatelji z vse večjo skrbjo spremljajo dogodke v Grčiji, pa tudi na Portugalskem, Irskem in v Italiji; v državah, ki so jih prav tako razglasili za potencialna tveganja. Tečaji delnic na borzah v Aziji so se danes znižali, s čimer so sledili negativnim gibanjem na Wall Streetu, kjer je v torek indekse pognala navzdol zaskrbljenost glede morebitne razširitve dolžniške krize v Evropi.

Kako zelo so vlagatelji na evropskih tržiščih zaskrbljeni, priča dejstvo, da so se stroški zadolževanja na trgu obveznic za Španijo in Portugalsko znova narasli, vlagatelji pa se vse bolj obračajo k zaenkrat stabilnemu azijskemu tržišču.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je danes v Bruslju odločno zavrnil ugibanja, da je za Grčijo naslednja v vrsti za finančno pomoč Španija. "Grčija je edinstven primer," je poudaril in zatrdil, da Španija ne potrebuje takšne finančne pomoči, kot jo je dobila Grčija. Tako je zavrnil tudi ugibanja, da naj bi šla po grški poti Portugalska.

Vidna je tudi skeptičnost glede napovedanega paketa pomoči zadolženi Grčiji; vse glasnejša so negodovanja držav članic EU, ki bi se morale dodatno zadolževati, da bi plačale za tuje napake. Posebej ko ni nobeneha zagotovila, da bo Grčija kdajkoli lahko odplačala svoje dolgove.

Analitiki pravijo, da bodo posledice gospodarske krize v svetovnem gospodarstvu vidne še leta, dolžniška kriza v Evropi pa bi lahko še dodatno upočasnila okrevanje evropskih tržišč. »Tržišča je zajel nov val pesimizma. Zaskrbljenost v zvezi s širjenjem grške dolžniške krize oddaljujejo vlagatelje od evra in jih rinejo v varno stabilnost valut, kot sta dolar in jen,« je za Bloomberg dejal analitik Mike Jones

Vir:Dnevnik.si

Peking - Kitajska industrijska proizvodnja se po upadu v luči izbruha svetovne gospodarske krize konec 2008 že 14 mesecev zapored krepi. Indeks nabavnih managerjev paradržavnega Združenja za logistiko in nabavo se je aprila v primerjavi z marcem zvišal s 55,1 na 55,7 točke. Indeks nad mejo 50 točk, ki označuje ločnico med krepitvijo in krčenjem gospodarske dejavnosti, vztraja že 14 mesecev, poleg izvoza pa jo poganja predvsem naraščajoča domača poraba.

Združenje sicer v poročilu ugotavlja, da je kitajsko gospodarstvo po kratkem stiku na začetku svetovne gospodarske krize, ki je pripeljala tudi do izrazitega krčenja svetovne trgovine, sedaj znova na poti stabilne in sorazmerno hitre rasti. Zaskrbljenost izražajo predvsem zaradi nevarnosti rasti cen nafte, plina, vode in elektrike. Inflacija zaenkrat sicer še ni težava, kitajske oblasti pa se proti pregrevanju gospodarstva in nevarnosti cenovnih balonov borijo predvsem z zaostrovanjem denarne politike.

Kitajski gospodarski čudež je vrsto let temeljil na izvozu, kjer je država zaradi velikanskega bazena poceni delovne sile izjemno cenovno konkurenčna. Kitajska je tako postala prava svetovna tovarna. V luči krize je na ravni skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) prišlo do dogovora o odpravi neravnovesij v svetovnem gospodarstvu, katerega bistven del je povečanje domače porabe na Kitajskem in posledično zmanjšanje velikanskega zunanjetrgovinskega presežka.

Rastoča kitajska domača poraba, ki so jo sicer v zadnjih mesecih izdatno spodbujale tudi državne javnofinančne spodbude, že pozitivno vpliva na druge azijske države, saj privablja njihov izvoz.

Vir:Delo.si

Atene- Grčija naj bi letno izgubljala kar za 30 milijard dolarjev (okoli 20 milijard evrov) zaradi davčnih utaj, kaže neka študija, ki jo danes objavlja New York Times. Zagotovitev večje discipline pri plačevanju davkov bi morala biti zato ključna za Grčijo, če se želi izkopati iz finančnih težav. Kot navaja ameriški časnik, se bogastvo Grkov kaže vse povsod, le v davčnih napovedih ne. Tako je na primer iz predmestja na severu Aten, ki se bohoti z velikimi in bogatimi vilami, le 324 prebivalcev v davčni napovedi odkljukalo, da imajo doma bazen. Davčni inšpektorji pa so nato s pomočjo satelitskih slik prišli do bistveno večje številke - 16.974 bazenov.

Izmikanje davkom je pravzaprav način življenja v Grčiji in je igralo pomembno vlogo v sedanji dolžniški krizi Grčije. Tudi zato je boj proti utajam davkov in povečanje davka na luksuzne dobrine, kamor na primer spadajo bazeni, ena ključnih točk reformnih ukrepov grške vlade. Po več različnih študijah naj bi bil grški proračun zaradi tovrstnega izogibanja davkov oškodovan za najmanj 20 milijard evrov letno. Glede na celotni ocenjeni dolg v višini 120 milijard evrov bi torej več pobranih davkov lahko pomembno zmanjšalo grško dolžniško krizo.

Toda kot ugotavlja New York Times, Grkom ne bo lahko, saj bodo morali krepko spremeniti način življenja. Izogibanje plačevanju davkov je namreč le del širše kulture podkupovanja in korupcije, ki se je zažrla v vse pore grške družbe. Med najbolj kroničnimi neplačniki davkov so predvsem samostojni podjetniki, od taksistov do gostincev, pa tudi zdravnikov, inženirjev, arhitektov in odvetnikov. Nekateri med njimi so tudi precej predrzni - izmed 150 zdravnikov, ki imajo svoje ordinacije v prestižni atenski četrti Kolonaki, jih je več kot polovica prijavilo, da je njihov letni dohodek nižji od 30.000 evrov. 34 pa jih je celo prijavilo, da zaslužijo manj kot 10.000 evrov na leto, kar pomeni, da bi morali biti oproščeni vseh davkov.

Le nekaj tisoč izmed skupno 11 milijonov Grkov - med njimi so tudi številni ladjarji - priznava letni dohodek višji od 100.000 evrov. "Veliko ljudi ima hišo, vikend na podeželju, dva avtomobila in morda še kak manjši čoln, pa trdijo, da zaslužijo 12.000 evrov na leto. S tem denarjem ne moreš niti plačati ogrevanja za to hišo in si kupiti goriva za avto," je za New York Times povedal generalni sekretar grškega finančnega ministrstva Ilias Plaskovitis.

Po nekaterih študijah siva ekonomija v Grčiji predstavlja okoli 20 do 30 odstotkov njenega bruto domačega proizvoda (BDP), davčna disciplina pa je bila iz leta v leto večja. Če se je med letoma 2000 in 2007 BDP v Grčiji nominalno povečeval za 8,25 odstotka, so davčni prihodki rasli zgolj po 7 odstotkov. Grška vlada si je zdaj zadala, da bo letos pobrala vsaj za milijardo evrov več davkov kot lani, kar je po Plaskovitisevih besedah precej skromen cilj.

Toda v EU niti temu ne verjamejo in Grčija tega ni smela vključiti v svoj program za izhod iz krize, je še dejal Plaskovitis in dodal, da Grke sedaj res čakajo težki časi, predvsem v spremembi načina mišljenja in delovanja. Eden izmed pomembnih ukrepov bo že tudi vzpodbuda ljudem, da bodo jemali račune, je še dodal. Prvi rezultati pa se bodo pokazali že v prihodnjih tednih. "Začeli bomo zapirati podjetja, restavracije in ordinacije, če ne bodo plačevali davkov," je še zagrozil. Po drugi strani pa je vprašanje, ali jim bo to res uspelo. Glede na vse bolj množične proteste na ulicah je bolj verjetno, da bo vlada znova pokleknila in se bodo znova našle kake izjeme, še piše New York Times. Vir:Delo.si

Ameriška letalska prevoznika United Airlines in Continential Airlines sta se dogovorili o združitvi obeh družb. Tako bo nastala največja letalska družba na svetu. Posel je vreden 3,2 milijarde dolarjev, za toliko bo namreč United Airlines odkupil nekaj več kot 50-odstotni delež Continental Airlinesa. Skupna družba se bo imenovala United Airlines, njihove barve bodo zdajšnje barve Continentala, družbo pa bosta vodila dosedanja direktorja družb Jeff Smisek in Glenn Tilton, ki bosta nekakšna enakovredna partnerja, kljub temu pa bo na mesto izvršnega direktorja imenovan Continentalov Jeff Smisek.

Skupno letalska prevoznika letita na 370 destinacij po svetu in letno prepeljeta 144 milijonov potnikov. Tilton je posel označil za odličen. Je res dober tako za naše stranke in delavce kot tudi za naše delničarje. Ustvarjamo močnejšo, učinkovitejšo letalsko družbo, operativno in finančno, ki bo lažje uspela v sedanji zelo tekmovalno usmerjeni letalskoprevozniški industriji."

Posel naj bi sklenili do konca koledarskega leta, potrebujejo le še potrditev ameriškega regulatorja za trg. Analitiki pa predvidevajo, da bodo morali opustiti določenih povezav. Brez tega bi se namreč znašli v monopolnem položaju. Skupna družba naj bi ustanovila do 30 milijard dolarjev dobička letno, zanjo pa bi delalo kar 90.000 ljudi, poroča tiskovna agencija Reuters. Na uradni spletni strani United Airlines so že objavili nov slogan, ki se glasi: "Letimo skupaj. United in Continential. Ena družba. Vaš letalski prevoznik je ravnokar postal še boljši."

 Vir:Delo.si

Bruselj - Kazalnik gospodarskega razpoloženja v obeh območjih je dolgoletno povprečje presegel po skoraj letu dni izboljševanja, potem ko je marca lani dosegel najnižjo vrednost od začetka meritev leta 1985. Kot znova poudarjajo v Evropski komisiji, kjer raziskavo opravljajo, pa se bo morala gospodarska dejavnost še precej okrepiti, da bodo vrednosti indeksa dosegle ravni pred izbruhom svetovne finančne in gospodarske krize.

Vrednost ESI, ki opisuje splošno gospodarsko dejavnost, se je aprila v primerjavi z marcem v EU zvišala za 2,1 točke na 101,9 točke, v območju evra pa se je okrepila za 2,7 točke na 100,6 točke. Marca se je vrednost indeksa v EU okrepila za 2,2 točke, v območju evra pa za dve točki.

Zaupanje v trgovini na drobno se krepi

V območju evra se je najbolj okrepilo zaupanje v trgovini na drobno (za pet točk). V storitvenem sektorju se je razpoloženje popravilo za štiri točke, v industriji pa za tri. Med potrošniki se je klima popravila za dve točki, le v gradbeništvu pa je ostala na enaki ravni kot marca. V celotni uniji se je vrednost ESI v trgovini na drobno okrepila za štiri točke, v storitvah za tri točke, v industriji in med potrošniki za dve točki, v gradbeništvu pa za točko. ESI se je sicer izrazito zvišala v večini držav EU, razpoloženje pa se je najbolj poslabšalo na Portugalskem (1,4 točke) in v Grčiji (0,5 točke), ki se je znašla v resni gospodarski in dolžniški krizi.

Poleg teh dveh držav so sicer padec zabeležili le še na Poljskem (0,1 točke) in Švedskem (0,4 točke). Gospodarstvo v Nemčiji najbolj napredovalo Med gospodarsko pomembnejšimi članicami se je ESI februarja v primerjavi z januarjem najbolj popravila v gospodarsko najmočnejši članici Nemčiji (4,3 točke), o rasti indeksa pa so poročali še iz Francije (dve točki), Italije (1,5 točke), Španije in Nizozemske (1,1 točke) in iz Velike Britanije (0,8 točke). Tako v EU kot v evrskem območju se je kazalec zaupanja v sektorju finančnih storitev, ki sicer ni del ESI, izrazito okrepil.

V območju evra se je njegova vrednost zvišala za šest točk na 25 točk, v sedemindvajseterici kot celoti pa za devet točk na 26 točk. Kot omenjeno, se je vrednost ESI v Sloveniji aprila v primerjavi z marcem zvišala za 2,2 točke, z 92 na 94,2 točke. Marca se je gospodarsko razpoloženje v Sloveniji prav tako vidno izboljšalo, vrednost indeksa pa je narasla z 90,4 na 92 točk.

Tudi v Sloveniji pozitivni kazalci

Najbolj, za osem točk, se je v Sloveniji aprila izboljšalo razpoloženje v trgovini na drobno. Za štiri točke se je popravilo v industriji, za tri pa v storitvenem sektorju in med potrošniki. Vrednost ESI se je popravila celo v gradbeništvu, vendar le za točko. Že trinajstič zapored pa se je popravil kazalnik poslovne klime (BCI) v območju evra. BCI, ki temelji na rezultatih ankete o stanju in pričakovanjih v industrijskem sektorju, se je aprila zvišal z minus 0,20 na 0,23 točke in prvič po juniju 2008 znova pristalo v pozitivnem območju.

Vodilni v industrijskih podjetjih so trenutno optimistični tako glede naročil kot glede proizvodnih trendov. Po navedbah Evropske komisije izboljšanje BCI potrjuje pričakovanja, da se bo okrevanje industrije v prihodnjih mesecih nadaljevalo, čeprav industrijska dejavnost še nekaj časa bo dosegla ravni pred krizo.

Vir:Delo.si

Nekateri so imeli srečo in so do nepremičnine v sosednji državi prišli še v časih skupne Jugoslavije, drugi, ki so na Hrvaškem kupovali nepremičnine po osamosvojitvi, so se morali predvsem zaradi birokratskih postopkov bolj potruditi. Seveda so se medtem cene nepremičnin zvišale. Strokovnjaki pravijo, da je po nekaj letih manj ugodnih razmer zdaj zopet napočil pravi trenutek, če imate seveda ta namen in zanj tudi pripravljen kupček denarja, da si privoščite svojo nepremičnino na Hrvaškem.

Cene so se namreč zaradi nedavne krize občutno znižale. Katere so najbolj opazne spremembe na hrvaškem trgu nepremičnin? Kako je nanj vplivala recesija in za koliko so v zadnjih mesecih cene padle? Do tretjine nižje cene »Na hrvaškem trgu so nekateri, še posebno tuji vlagatelji, zlasti Italijani, že v začetku leta 2009 razumeli, da bo treba narediti nekaj več kot do takrat, da bodo prodali nepremičnine. Cene so začeli zniževati, in upali, da kriza ne bo tako obsežna in dolgotrajna. Lani so cene postopno nižali, do približno dvajset odstotkov, letos pa še za dodatno desetino,« iz izkušenj pove Diego Potočnik, direktor družbe Sonce nepremičnine in poznavalec razmer na hrvaškem nepremičninskem trgu. »Padec cen pri različnih investitorjih je povzročilo predvsem njihovo finančno stanje. V lanskem in tudi letošnjem letu so se prodajale samo nepremičnine, ki so bile znižane, torej tiste v akcijski prodaji. Ocenjujem, da se nepremičnine, ki imajo urejeno dokumentacijo in so kakovostno grajene ter na dobrih lokacijah, ne bodo več cenile, saj se jih je že z omenjenimi popusti večina prodala.

Cene lahko še nekoliko padejo nepremičninam slabe kakovosti, na slabih lokacijah in z neurejeno dokumentacijo.« Zakaj je nakup nepremičnine na hrvaški obali za slovenske kupce tako zanimiv? Najbolj očitna dejavnika sta bližina in ugodna klima, zlasti vzdolž jadranske obale. Mile zime in prijetne temperature omogočajo uporabo nepremičnine praktično vse leto.

Temu prištejmo še dejstvo, da lahko od februarja lani slovenski državljani takoj vpišejo lastništvo v zemljiško knjigo. Kot že rečeno, so tudi cene nepremičnin trenutno ugodne, saj so nekateri vlagatelji cene spustili celo za tretjino. In hkrati je nepremičnina v sosednji državi dobra naložba. »Ker Hrvaška kandidira za vstop v EU, sem prepričan, da imajo trenutno znižane cene še možnost rasti,« meni Potočnik. Cena odvisna od lokacije Oglejmo si še cene za lastno nepremičnino na Hrvaškem.

Koliko je treba zdaj odšteti za kvadratni meter v prestolnici, koliko v Istri in koliko ob morju? Kakšna je cena za najbolj prestižne in zaželene lokacije? Kako je s ponudbo na otokih? Potočnik odgovarja: »Za nepremičnine ob hrvaški obali se cene oblikujejo predvsem na podlagi oddaljenosti od morja in lokacije. V neposredni bližini morja - do sto metrov od obale - so od 2000 do 2500 evrov za kvadratni meter, če so oddaljene največ kilometer od morja, pa od 1500 do 1800 evrov za kvadratni meter.« V notranjosti Istre se cene 150 kvadratnih metrov velikih samostojnih vil ali dvojčkov z bazenom in s 500 kvadratnih metrov zemljišča gibljejo od 250.000 evrov navzgor. »Kar se tiče prestižnih lokacij, to so predvsem vile tik ob morju, lahko cene dosežejo tudi več kot milijon evrov.

Na otokih je zelo podobno,« ocenjuje Potočnik. Občasno je možno dobiti nepremičnine tudi na »strateških« lokacijah po zmernejših cenah, toda v večini primerov te nepremičnine nimajo urejene dokumentacije in tudi ne možnosti, da bi jo kdaj imele. Zato morajo biti kupci zelo pozorni in ne smejo nasedati obljubam prodajalcev oziroma investitorjev, opozarja sogovornik. Tudi nakup neposredno od vlagatelja ni vedno priporočljiv, saj ni zagotovila, da ima nepremičnina urejeno dokumentacijo in da ne bo zapletov pri vpisu v zemljiško knjigo. Potočnik zato priporoča nakup s pomočjo slovenske agencije, ki mora poslovati v skladu z zakonom o nepremičninskem posredovanju in hrvaško zakonodajo ter imeti pri slovenski zavarovalnici zavarovano odgovornost nepremičninskih posrednikov za Hrvaško.

Slovenska agencija mora prek svojih poslovnih partnerjev preveriti in urediti vso potrebno dokumentacijo za varen nakup nepremičnine. Povprečni kupec se odloča za bližino meje Katere vrste ter tipi nepremičnin pri sosedih najbolj zanimajo povprečnega slovenskega kupca? Koliko denarja je pripravljen odšteti za nepremičnino in katere lokacije ga najbolj zanimajo? Po Potočnikovih izkušnjah povprečni slovenski kupci najraje kupujejo nepremičnine čim bliže slovenski meji. Izstopajo Savudrija, Zambratija, Novigrad, Poreč, Peroj, Pula, otok Krk. Zanimajo jih predvsem novogradnje. Največ kupujejo apartmaje oziroma stanovanja, ki od morja niso oddaljena več kot kilometer.

Obenem si želijo urejenega okolja in da cena nepremičnine ne presega 100.000 evrov. Med tujimi kupci Potočnik omeni Ruse, ki pa v zadnjem času ne kupujejo več toliko, enako velja za Italijane. Potencialni kupci hrvaških nepremičnin so še Angleži, Nemci in Avstrijci, ki pa nepremičnin ne kupujejo samo za letovanje, ampak tudi za daljše bivanje. Starejši kupci imajo pri tem v mislih, da bodo tam preživeli jesen svojega življenja.

Vir:Delo.si